Dvorana slavnih

... Za divno čudo, nisam se probudio prije osam sati. Ili sam bio doista pošteno umoran pa sam zadrvenio, ili je štos u tome da sam prije spavanja navukao žaluzine i zastore da me sunce ne probudi čim grane ... ili je nešto treće. Koliko se sjećam informacije od jučer, doručak je od sedam pa skroz do deset ... vremena imam, pa odoh na kraću šetnjicu Tučepima. Jesam ja prošetao sinoć dobar dio obale, no jutro je uvijek drugačije od večeri ... barem što se šetnjice uz obalu tiče. Na doručak u hotelu stignem ... žurbe nema. Kad sam već kod žurbe ... ne, ne žurim se nikamo. Jedino znadem da sam s kolegom dogovorio - onaj iz Vodica, od jučer - da ću ga nazvati danas negdje oko 4 popodne negdje iz okolice Vodica. Do tada fakultativno. Alzo, ja sam u Tučepima i nemam najmjeru ići dalje na jug ... to bude došlo na red - nadam se - u nekom bliskom idućem periodu. U četiri popodne trebao bih biti u blizini Vodica - a to je ne baš preblizu - što znači da imam vremena obići okolicu Tučepa i Makarske. Nameće se logično pitanje: ima li uopće ovdje nešto toliko zanimljivo da se na to spraši 4-5 sati? Puno je to vremena ... No ... ima li ili nema? Najprije doručak. Za hotel ovog cjenovnog ranga, ovako dobro uređen i na ovako dobroj lokaciji, doručak je ispod svake kritike. Bijedan. Hladne i žilave "kranjske" kobase, jedva mlačna pečena jaja, do bola jeftine salame i sirevi, razvodnjeni plastični "nektar" ... bijedno. Odmah mi na pamet pada i pivo od sinoć ... od tri najlošija na domaćem tržištu, oni nude sva 3. U malim bočicama. Ne, ne tražim Corone i slična fensi sranja od piva ... domaća pivska scena je zdrava i živahna. Zmajski, Garden, Barba, Medvedgrad, Varionica ... ništa. Ne znam kakva je situacija po drugim restoranima, no i tamo gdje sam večerao situacija je ista. OK ... rant over, krećem. Izlazim na glavnu cestu, lijevi žmigavac, vozim oko 2 km i skrećem na plavu benzinjaru. Obavljam tankanje, izlazim na cestu do prvog semafora ... desni žmigavac i nekoliko metara kasnije ja sam na cesti D512. Keće uzbrdo i nastavlja uzbrdo. Na ovoj sam cesti iz dva razloga ... prvi je što je cesta sama po sebi - barem njezina donja trećina - osobito atraktivna. Drugi razlog je što se s nje ulazi u Park Prirode Biokovo. PP Biokovo, osim sedam zaštićenih vrsta vodozemaca, dvadeset i jedne vrste gmazova i trinaest zaštićenih i ugroženih vrsta šišmiša, dom je i Svetog Jure, drugog najvišeg vrha u Hrvatskoj. Na vrhu Sv. Jure nalazi se veliki odašiljač, a do odašiljača dolazi se cestom. E, ta cesta je prvi objekt mojeg današnjeg interesa. Nije to bilo kakva cesta ... ova je uska, strma, najvećim dijelom bez ikakvih ograda, različitih kvaliteta asfalta, nepreglednih okuka i uglavnom nemoguća za eventualna mimoilaženja. Neki bi rekli opasna, ja bih rekao genijalna. Osim nabrojenoga, cesta nudi i bonus materijal ... pogled na more. Plaćam 50 kn - toliko košta ulaznica "za osobu na motoru" - i krećem u čarobnih 40-tak minuta. Toliko traje uspon motorom ... ako je vjerovati meštru na ulazu. Ulaznica vrijedi svaku lipu. Dva i pol sata kasnije vraćam se nazad do ulaza. Sada je na redu prvi od spominjanih razloga zašto sam na cesti D512 ... njezina prva trećina, ova bliže moru. Neki njezini dijelovi izgledaju kao da su popaljeni iz sljedećeg nastavka o Jamesu Bondu. To treba i odvoziti i odgledati ... cestu, naravno. Prvih nekoliko kilometara iza tunela apsolutna su fantazija. Druga trećina ceste je napravljena za dinamičniju vožnju, dok se zadnje trećine nisam ni dotaknuo ... treba lagano krenuti put Vodica. Da, mogao sam na zapadnom kraju D512 uhvatiti autoban i translatirati se do Šibenika. Mogao sam, da nije bilo jednog važnog detalja ... ja bih još jednom po D8 od Tučepa do Omiša. Od Omiša do autobana došao sam preko brda, ne uz Cetinu ... uz Cetinu budem drugom prilikom. Sada samo pogled s brda na kanjon, uz kraće skretanje do mosta u Blatu na Cetini prije nego se uhvatim autobana. Imao sam sat i sitno vreman da se dokopam Vodica, i to sam i napravio. Sastanak na benzinjari, prehrana, kraći predah ... i ostalo pod točkom razno. Doručak na terasi s pogledom ... s jedne strane statično i smirujuće zelenilo, cvjetovi i smokve; s druge strane duo koji priziva dinamiku. Ne valja žuriti. Dan je povratka doma, sve je bilo lijepo i krasno, neka tako i ostane. Hajdemo mi na još malo statike, smirujućih pogleda na zelenilo ... i na more. Zaton, skrivena oaza u Šibenskom zaljevu, zadovoljava baš sve uvjete da još malo zastanemo, popričamo, popijemo čajić ... OK, valja krenuti ... kolega doma, ja doma. Jedino što on treba nazad do Vodica a ja nazad do Zagreba. No dobro, nije na kraj svijeta. Najprije lokalnom cestom 27 - malčice monotonom ali meni ipak zanimljivom jer se ovim krajem još nisam vozio - do Benkovca, potom uglavnom cestom 56 sve do ulaza na autoban (Zadar 2) gdje sam imao priliku vidjeti ono što se uglavnom gleda na Discoveryju ili NG-u ... transport ogromnih elisa za vjetroturbinu. Petnaestak minuta stajanja na cesti u punoj moto opremi baš i nije neki doživljaj ai sam preživio. Kao i ostatak puta doma ... ... uz minimalno stajanje tek za tankanje. U tri popodne bio sam doma. Statistički gledano, to je izgledalo ovako:

Sobota. Da bom šel ta dan do Umaga je bilo že nekaj časa jasno. In jasno je bilo tisto jutro tudi nebo. Moto zbor Staaari Rokeri je bil samo en element v mozaiku, ki je povezal prostor in čas. Istra je čarobna in prelepa, da bi se samo tja in nazaj kilometre lovilo, zato sem imel vmes v načrtu še en mali krog. Poleg tega je en frend najavil svoj prihod šele v popoldanskem času, tako da se mi ni prav nikamor mudilo. Muske, motorjev in bevande pa tudi ne bo zmanjkalo, sem si mislil… Od doma štartam ob 8h, da ujamem še hladno sapo vsaj za uro, dve. Do Postojne po ac, od tam naprej po 409. Kava v Kozini, pa čez Črni kal na Sočergo. V Buzetu pade prva fotka Potem pa ob reki Mirni do Motovuna. Tisti dan je bila očitno kar precejšnja gneča, zato so regulirali moto dostop do starega jedra. Grem kar naprej, saj sem bil tam gori že vsaj petkrat, pa ne bom nič zamudil. Pri črpalki se spustim do stare železniške postaje in tunela pod hribom. Dobro stoletje nazaj je tam skozi sopihala ozkotirna železnica Parenzana, ki je povezovala Trst-Koper-Buje-Poreč. Od otvoritve proge 1902 pa do njene ukinitve 1935 je tistim krajem in ljudem v istrskem zaledju pripomogla k razvoju, saj so svoje pridelke in živila lažje tovorili do bogatega pristaniškega Trsta… Po asfaltni cesti nadaljujem skozi kraje, ki jih je takrat povezovala železna cesta. Karojba, Rakotule, Vižinada… Spustim se do Mirne in nadaljujem do Livade. Tu je sedaj muzej Parenzane, v bližini pa Istarske toplice. Sledi ponovni vzpon v smeri Oprtalj. S te razgledne točke se lepo odpira panorama na Motovun… Malo naprej pa zalotim ta dva, ki škljocata sem in tja… V debeli senci te birtije je čas za kosilo in podaljšan počitek V smeri proti Grožnjanu opazim tole pipo, kjer so včasih napajali Boškarine Sledi še kratek postanek v Grožnjanu in Bujah V Umag pridem okrog 15 ure. Do večera čiliram v druženju, rokenrolu in bevandi, ne nujno v tem zaporedju. Četrt čez osmo zvečer pa se odpravimo proti domu. Do Buzeta vozimo skupaj, od tam pa vsak svojo pot. Neki temni oblaki so na vidiku v smeri proti severu, pa ni bilo na koncu nič iz tega, razen slabe vidljivosti skozi tiste ovinke. Mimo Črnega kala do Kozine, od tam pa po ac do doma. Ob enajstih sem v garaži, pa nekih 420km je bilo na števcu.

Makadam (morm napolnit to malho, da bo pol mir) po Trnovskem gozdu sem ter tja in gor pa dol. Pa tavelik foto sm mel sabo, pa stojalo tudi. Zato so fotke tudi HDR. Nekje med Rijavci in Krnico Ledena jama. Se da it tudi bol dol, ma pol se ne da nč slikat, samo lukno, iz katere se vije megla, in skale. Tu je vedno vsaj frišno, če ne mrzlo. Tudi poleti. Spodnji (Brdarjev) slap na Gačniku. Je videt makadamsko cesto, ki te pripelje iz Trebuše sm gor ... ... in hitro za tem vkopom se veselje neha in prtiskanje začne

Prvič cca 400 km, v dvoje - hvala za tvoje prispevke Schultz

Danes ob 18:00 po našem času ali 17:00 po lokalnem. Edina motorista na zahodni konici Evrope. Vreme megleno (18 stopinj) ampak samo na konici južneje in severneje pa sonce.

4.5.2017 Tanger Med-Barcelona-Genova -Ajdovščina-Ljubljana cca 650km ......prva noč je za nami , še dve ladja je največja mora celega tripa, prekladaš se iz postelje na palubo in obratno , vmes malo klepetaš z ostalimi , po večini pa dooolgčaaas ...... ...zajtrk si prinesemo na palubo , najdemo kotiček kjer je zavetrje in jemo suho meso še iz Slovenije . Tri tedne se je pacalo po vročini v kovčkih . Pršut oz. mast je res že malo vlekla na zeleno ,samo okus je bil pravi Na tripu sem obležal edino jaz ,ostala ekipa je imela nekaj težav vsake toliko , kakšna slabost , polivka ,celo zaprtost Vesno je začelo matrat šele na ladji ,slabost,griža brez apetita in to se je vleklo še 14 dni doma . ...... ure tečejo , kot dnevi ....... ...slika pove več kot tisoč besed ............. .......mine še ena noč , ko se zjutraj zbudim grem na WC tam pa dreki plavajo v školjki prvi sem bil na recepciji , že ob 6h zjutraj in tolmačil o dreku v školjki Kasneje smo zvedeli da je en moten osebek , kljub vsem nalepkam in opozorilom odvrgel v sistem plenico . Tako smo stali v Barceloni na remontu ........mine še en dan in večer ob remiju ........ ...zjutraj se zbudimo bolj v megleno jutro in že pred italijansko obalo . Čistilke so kaj hitro začele podit iz sob in že pripravljat za nove goste . Genova .......Batmanov čoln ...in ko čakamo izkrcanje , nov pleh že čaka in načakali se bodo ...z Marđanom odveževa sama ,spakiramo in spet čakamo ....... ....juhu pa se je začelo premikat proti domu ....... ...po AC pa spet dolgčas , 200km pauza in tako do doma ...... ...spet smo začutili veselje, ladja te zamori in pivo na ladji je alergija za denarnico ......najlepša tabla ......v Ajdovščini se ustavimo in pozdravimo Damija , privoščimo si pa tudi domačo govejo juhco . Okus božanski , čez pa pečenko in restan krompir z domačo zeleno solato . Zelenjave se nisem dotaknil vseh 22 dni razen kuhane , zato je bil to top of the top obrokov ......proti domu malo deževno . Z Marđanom in Dragico se poslovimo in si zaželimo vse dobro . Moram povedat ,da sva se z Marđanom in Dragico spoznali šele pred kratkim a kljub temu lahko samo rečem ................še bi šel z njima ! Imeli smo se super , kljukca narejena na trip bom imel lepe spomine pa tudi malo bolečih , do zdaj je na mojem motorju z delom vred za 1200€ popravila , pa še se je pojavila napaka na sklopki ali menjalniku ,še ugotavljajo , tako da motor bo spet kot nov , če bi kdo kupil pa to Doma sva z Vesno uletela direkt na piknik ,smrdeča, umazana ,toda sprejeli so nas toplo Trip sem prikazal kakor sem ga doživel in upam ,da Marđan doda sklepno besedo . Za nami je cca 5400km lih segreli smo se pa je bilo konec lp do naslednjič

En dan prejsnji teden.. nek cez 300 km po Istri... Sel pogledat vas Kotle ali Kotli.. res lepo, in priporocam.. ampak med tednom dopoldne.. ce ste taki kot jaz da vam ni ok guzva.. naprej brez cilja... vmes en zanimiv avto... tud zanimivo predelan: Hum Tukaj sred Huma sem ugotovil da grem na Učko.. kupola me je ze prej vabila tukaj pa sem popustil... sam usput se ena lepota.. temu se rece patina in Učka pravi dan je bil za bit gor... super razgled, edino mal krivega sem se pocutil ker nisem prisel pes gor.. pogled proti domacemu Nanosu žeja potešena pod Učko kosilo v Pazinu... in spet neplanirano ampak najboljse.. Sveti Petar u šumi, vsak ko je sel kdaj z vlakom v Pulo si je zapomnil to lepo postajico sred Istre..

Spet malo po jodlariji - tokrat je bil glavni cilj Nockalmstraße, pred tem pa se skok na Turracher Höhe, tja grede: MB-Dravograd-Volkermarkt-St.Veit-Pisweg-Gurk-Flattnitz-Paal-Turracher Höhe-Ebene Reichenau-Nockalmstraße proti Innerkremsu-nato pa obrat in se nazaj po Nockalm spet do Ebene Reichenau. Ker so bli vsi nemski in jodlarski motoristi ocitno na kosilu in ni bilo nic guzve se enkrat na Turracher in nazaj dol ter cez Feldkirchen-Celovec-Völkermarkt- in ker se ni bilo dovolj ovinkov skok na skoraj prazno Golico - Soboth-Radlje-MB. Vse skupaj 496 km, na visinah prijetne temperature, spodaj malce toploin glede na to,da je bil dans v Avstriji praznik je bilo kar nekaj motoristov na poti. So pa ocitno praznik imeli tudi policisti, niti enega nisem videl...upam,da so meli praznik tudi stacionarni radarji in da nisem kaksnega kje spregledal

Tisto, ko cel dan sanjaš en konkreten kos mesa, pol si ga pa po zelo dolgem dnevu tudi privoščiš Sicer za odtenek preveč pečen, ampak je blo vseeno za pojest

3.5.2017 Chefchaouen-Tanger-Tanger Med cca 170km ......ponoči je bilo takšno kot ,da so se spodaj v klubu klali pod Marđanovo sobo na tleh je model mrtvo pijan zavijal in tulil v luno , poscan , posran , pravi lisjak ,da ga je kot mačke , ki se gonijo želel politi z mrzlo vodo .......no po arijah se je umiril in zaspal na udobnih blatnih tleh ......zbudimo se bolj klaverno , zadnji dan na črni celini ..... Nastavimo se sončku in zajtrkujemo , kar pred hotelom , naše domače dobrote .....pogledi švigajo ,a nas ne gane , mi jemo svinjino naprej ..na poti iz mesta nas pospremi relikvija .........no na sliki so dve .......obala je blizu ...... ...in obala ,s tem pa posledično tudi nižje temperature, kar je pravo olajšanje ..... ......tik tak smo bili v Tangerju ...... ...v Tanger Med pridemo cca 17h in se začne procedura ,tako biokratska , kot varnostna ..........ne bom posebej opisoval ,samo rekel bom ,da smo odpluli ob 2h vmes pa vsega , od carinikov ,policajev do Mariborčanov ...midva sva šla prva čez rentgen , takoj za tem policijski psi ,a po večini motoristom samo mahajo za naprej . Slikat se nisem upal , ker vem ,da fašejo alergijo in nisem želel podaljševat agonije pri prehodu ..... ...za tem je bilo pa čiči pa čaki pa kakšno pivo spij ....zapletemo se v pogovor s simpatično motoristko ,sama na GS-u po Maroku , carica ...srečamo še veliko slovencev ,tudi ekipo , ki je šla na pot s Srbskimi motoristi , ki jih je vodil mož z imenom Marokanac . V motorističnih krogih poznan stric ...in končno se prikaže naš trajekt takoj še enega spijemo ........zunaj mrzlo kot pes, vsi zadekani......... ......a zdej se šele začne izkrcavanje , ki je trajalo in trajalo . ...na spodnjih slikah se vidi , kaj vse pripelje iz Barcelone in Genove . Vse to se vozi po EU , mene pa naši modri hecajo za smernik , če ni prave oznake na njemu ..smo se pa nasmejal ..........da ga samo ne šimfam , motor je res priročen , lahko ga uporabiš kot fotelj, motor ali pa nemesto drv ......tako sva počivala in čakala , Marđan in Dragica sta bolj skakljala okrog ..... ...........po šestih urah čakanja, zapeljemo iz Maroških tal na ladjo , mešani občutki .......... ...dobro je imeti pri sebi kakšen kovanec za en evro , daš osebju zadolženemu za privez motorja , pa mu mal sufliraš , ne bi se zgodilo prvič ,da bi bila na motorju kakšna poškodba , ker so privezali na neprimerno mesto . ....evo ,zgornja slika ima že datum 4.5 kar pomeni da je ura preko polnoči , ko smo še v tovornem delu . Imeli smo 3 urno zamudo .... ...soba identična prihodu . Komaj smo čakali ,da se slečemo in sprostimo .Na palubi pomahamo v slovo Afriki in spijemo še eno pivo ......še zadnje ovohavanje predno odplujemo meglena slika pomeni ,da sem že megleno videl ....... .....zatlačim si še čepke v ušesa in povesim veke ..................... ....se nadaljuje ......

5 dni sprostitve v Istri, malce z motorjem okol v Poreč, Vrsar, Umag. Vmes še obisk Istralandije, kjer so me presentili z tem kako imajo urejeno za motoriste.

Tm okoli sm bil že par botou ... aja, morm po Slovensko Tam, oziroma približno-skoraj tam (približno zato, ker so enosledne poti za gorsko kolo skrite v gozdu), kjer sem bil danes, sem bil že večkrat, vsakič na poganjalčku. In vsakič dihal na škrge, ker je vse tako strmo. Torej sem šel danes z motorinom oddelat en tak 'krog', da obiščem te kraje. Da mi ne bo tako vroče, sem si mislil. Mi je blo drugače vroče, mater! Makadama kolkor hočeš, tista logika od proizvajalca 90% asfalt, 10% makadam, bi morala biti 70/30. Morm kupit druge gume In pri 200 km je 30% kar lepo 60 km. In ves ta makadam je strm, ali za gor, ali za dol. Tisti za gor še gre, ma tisti za dol ... prva, kolkor da motor, zadnji žlajf in upaj, da spelješ ovinek ... ajajaj ... Pri takem profilu ture je jasno, da je bla to precej gor-dol tura: Stalno španciranje med 200-250 vm in 900-950 vm. Ni čudno, da se je na koncu nabralo preko 5000 višinskih metrov vzpona in/oz. spusta. Tko zgleda trasa iz lune: Po levi gor, po levi nazaj. No: skozi Grgar in navzgor na Grgarske ravne, kjer sem pred leti, ko smo še organizirali gorsko hitrostne cestne dirke, z zastavami mahal predvsem po gledalcih, k niso hotli ubogat in so rinli na cesto V Batah si lahko kupiš sir pri Sirarni Hubjani, čisto na začetku Bat. Je tabla. Najboljši sir po tolminski recepturi na tem koncu! Vprašaj za staranega s celim poprom. Njama Prihod na Banjško planoto skozi Lohke. Do Kanalskega Loma je vse razgledno na Alpe na levi. Redki gozd, na višini okoli 900 m, pokaže drevesa bukve, ki so se prav smešno zacelila po žledi. Sredi gozda in sredi ničesar so ceste takole označene. Pohvalno. Spust v Tolminski Lom Rahel odklon iz začrtane smeri, poldrugi kilometer v desno, proti Turistični kmetiji Široko, ni bil kronan s polnim krožnikom, ker imajo odprto samo ob vikendih. Takrat je treba pridet! Ful dobro in ful dosti za jest Majo pa tudi lepe razglede tm zgoraj. Spust do Mosta, na kafe, in naprej po Baški grapi. Tik pred Klavžami se je vredno ustaviti na požirek ali dva zelo dobre vode, ki ima tudi svojo zgodbo napisano na panoju ob po vojaško izdelanem zajetju. Navzgor skozi Logaršče v Ponikve, do Plečnikove cerkve na vrhu hriba. Spust v Slap in po lepi novi cesti do Dolenje Trebuše. Gostilni pri mostu sem se ognil, ker če pridem not, me gazdarica ne spusti ;) Imajo pa dobre palačinke. Vzpon na Oblakov vrh, večina makadam, kjer takoj levo in navzgor, in itak, makadam. V Šebrelje pridemo iz južne strani, po strmem makadamskem spustu. Čisto na koncu planote je cerkvica Sv. Ivana, kjer si motorist lahko odpočije v senci dreves in/ali s pogledom v dolino in okoliške hribe. Če te čas ne preganja in če ti je to zanimivo, lahko obiščeš prazgodovinsko jamo Divje Babe, streljaj proti dol. Ključ rešetk na vhodu imajo domačini. Sledi spust v dolino in po cesti do Idrije. Tu se nabašem z žlikrofi, saj se želodec že nekaj oglaša. Povratek do Spodnje Idrije in levo, Kanomljam naproti. Spodnja je takoj za Idrijo, v Srednji se začne makadam, mehak, ker ga ravno utrjujejo, in ne neha do Zgornje in še malo čez. Na Oblakovem vrhu (ponovno) sem ga imel čez glavo. Plan je bil levo na Hudournik in pod Stržnikarjevim vrhom do slapa Gačnik, ma ker sem tam že večkrat bil in ker vem, kakšna je pot do tja, sem jo ucvrl rajši v dolino. Ta makadam proti Trebuši je za en drek, ma veliko boljši kot oni ... Bom napadel to, kar sem omenil, iz druge strani, jih bom presenetil ... ;) Zopet Trebuša in zopet Slap. Se mi zdi, da me je Idrijca vabila, me je kar vleklo čez most ;) Tokrat takoj levo, preko Idrijce in 'za krajem', po Kosmačevi poti do Postaje. Levo navzgor in že ga žgem proti Čepovanu. Tu je, na začetku, k se da prtiskat, priporočilo 40 km/h. In traja skoraj do vrha. Skoraj. Čisto na vrhu so 3 ali 4 nepregledni ovinki, k če greš peš, si prehiter. In PRED temi ovinki, tale znak. Ma ne morš verjet ... V Čepovanu sm ratal žejn in ker tam ni gostilne, šmrc na Lokve, na hladen tonik. In se še malo ohladit, pred spustom v Goriški kotel. Statistika: 200 km (okoli 60 km makadama), nekaj čez 5000 višincev, 6 h 15 min na motorju, 1 h 30 min postankov, povprečna hitrost 31,6 km/h. Sled sem tudi prflikal poleg. Najverjetneje moraš met ustrezen motor, če se hočeš podat na to turo. In računaj približno tolko cajta. Jst sm, se mi zdi, numalo bolj počasn, ker se mi je mudilo celo življenje, zdej pa uživam v dogodkih in doživljajih in rabim tolko cajta :) 2017-06-13 Šentviška - Šebrelje.gpx

Zanimiva debata. Jaz samo rečem, kakor kdo želi. Ampak ofroad je seveda kraljica motorizma. Pa ne dobesedno vzet v smislu tekmovalnega motociklizma ampak v smislu motoriranja za hoby. Če imaš SS motor in želiš končno doživet adrenalin ter odkriti iz kakšnega testa si greš na pisto a ne? Če pa imaš enduro pa greš v žlake Razen prask na motorju in obilice preklinjanja in sopihanja se ne zgodi nič drastičnega za zdravje, adrenalina pa koliko hočeš, odvisno od posameznika, kam bo rinil. Razen tega, neprecenljive lepote narave in preprosti ljudje. Meni z mojo Seper Tenerejko ni zanimivo rinit v blato, pesek ali kamenje. Sem se naril z dvema Husqvarnama za celo življenje. Ampak makedama se pa ne izogibam preveč, pa kakšnega lažjega terena z primernimi gumami se tudi ne. Ne znam pa si zamislit, da bi užival, če bi vlekel to kravo iz blata ali peska. Pravzaprav me letos poleg Romunije vleče še v Alpe, na stare prelaze, ki so zgolj makadamski ... kot so Col de Lauzet, Col de Someiller, Col de Valbele, Col du Parpaillon, Finestre Assietta, Mont Jafferau. To bi še z mojo debelinko šlo zvozit.

Spet bodo vtisi .....

2.5.2017 Rabat-Chefchaouen cca 250km ....rutina in že smo v sedlu sovražim mesta v mestnem vrvežu se prebijemo na podeželje, kjer je spet bolj na poskok .... ...odpira se nam Maroška Toscana , tu je pravljica ....... .......čik pauza ...... ...po poti nas spremljajo avtohtoni prizori in opomnik ,da je kljub lepoti ,tu življenje težko ..... ....peljemo se mimo ene od večjih tržnic v bližini , tu prebivalci vseh okoliških hribov in dolin prinesejo , menjavajo ,trgujejo s tem kar so ustvarili . Vidiš tudi prelepe rezbarije oz. umetniška dela . Če bi si želel doma opremit hišo v njihovem slogu , bi to lahko naredil zelo poceni , kontejner napolnit , še kakšnega za partnerja vzet in opremiš komplet hišo za drobiž...... .....želodec spet opominja , ustavimo se v enem od malih mestec .......ne bom posebej opisoval , po tolikih dneh na poti ,so mi že vsa mesteca , vasi ista, sem ter tja še kaj poslikam . Tare me tisti občutek .....proti koncu gre ........ .....vroče kot v peklu , ni morja , ni za dihat ....Toscane je konec , začnemo se spet dvigovat , ko končno zagledamo mistično Modro mesto ........ ....s toplim pivom iz kovčka proslavimo zadnjo osvojeno točko našega plana pred vkrcanjem na ladjo ...... ....nočni klub pred našim prenočiščem , prav tako tudi v kleti našega hotela ......to bo še zanimivo si rečem ....raztovorimo,stuširamo , Marđan pa že ogovarja brhko mladenko , ki dela kot receptorka , seveda se že poznata ....kot zanimivost naj povem ,da grejo lahko v taxi največ 4 osebe z voznikom vred in tako smo se lovili po vseh mestih ravno tu naročimo dva, najin je že imel eno osebo notri , Marđan in Dragica pa sta bila sama . Taxist ni znal tudi dober dan po angleško , tako, da sem mu pol poti tolmačil ,da mora slediti taxiju pred sabo , kjer sta bila Marđan in Dragica ..................taxi od Marđana zavije , mi pa naravnost in mimo ...no lepa , nikoli več se ne bomo najdli taxist pa nervozen, monologi so padali en za drugim , prestavno ročico sem mislil ,da bo izpulil , ustavljal , kričal na druge taxiste ................resnično sva samo čakala ,da ga bo stisnilo zaripel v glavo ,rdeče oči ................odložimo potnico in me gleda , kako naj zdaj jaz razložim ,da bi moral že prej slediti taxi nič , center Medina mu pravim , pa spet začne kričat in noro vozit , noro ne mislim hitro , temveč sunkovito pospeševanje, zaviranje ............to še nisem doživel ....resno !!! ......v centru se čudežno zagledamo v bistvu sem obupal ,da bomo skupaj raziskovali mistično mesto a imam srečo v življenju ..... Ne vem in nisem izvedel , zakaj so tu začeli vse barvat na modro , kot tisti balvani pri Tafraoute ......je pa posebno in lepo , nevsakdanje in če se potikate po Maroku ,označite to mesto na zemljevidu ! ...ekipa ne sme manjkat .takšne torbice, bolj male, so po 5€, kar se mi zdi enormno poceni , pravo usnje, ročni šivi , res lep izdelek . Pa se ženske smukajo gor pa dol , pa bi, pa nebi , ko rečem , 5€ za pivo nam ni škoda , za torbico pa al kako ............obe me pogledate in pravita kako dobro razmišljam ..........+ pike so padle ,da ne kasiram samo tistih policijskih ...stopnic pa ni konca , pa gor pa dol ...na sredini mesta večji trg , kjer beračijo , igrajo lokalni bendi pred gostilnami itd ....živo , čeprav na sliki ne izgleda ...... ......v trgovini prodajajo tudi mačke ...itak na modro , kakšno pa ...... .moje zlato se itak samo smeji , pri meni pa je nasmešek že bolj kisel od vseh stopnic ...izbereš sadje in ga pred tabo stisne v sok , ko res lahko rečeš 100% nature , problem je bolj, ker je to vse toplo , ne pa sploh razmišljat, da bi prosili za led , ker se Marakeš lahko hitro ponovi . ...preden spet pokličemo kakšnega nervoznega taxista ,se podpremo , prav sredi tistega trga , ki sem ga prej omenil , ambient jeee ................Maroški ............ ...poleg mene mi družbo dela maček ,saj je navajen ,da včasih "ponesreči" kaj pade dol ....... .......večer je že , počasi se odpravljamo iz starega dela proti hotelu , ki leži na obrobju mesta , ko srečamo v množici isti slovenski par (plezalca) , ki potujeta peš in z javnim prevozom po deželi , plezata in izkoriščata dopust na svojevrsten način .Srečali smo se v Legzira beach in zdaj cca1200km stran v Modrem mestu ta trenutek ................takoj smo si izmenjali kontakte ...še malo poklepetamo in v taxi , sreča je bil zdej normalen Maročan , ki je na ves glas nabijal radio in ligo prvakov v njihovem jeziku ....v hotelu ovlažimo grla z domačim brinjevcem in malce piva .........za prebavo se gre ......... malo še posurfamo po netu in spat , jutri je dan nervoze , čakanje na meji , obrazec ta pa tist pa ...............jutri je jutri ,danes pa nas v posteljo pospremi prelep pogled iz sobe . ......se nadaljuje........

Je bla kr gužva danes ... me, myself and I Zdej, k vidip, kako zgledam, če me vidiš kje na cesti, mahaj, blendaj, piskaj! Da bom vedu da si bil ti!

Najin "moto" je MOTO. Enako turo bi lahko naredila z avtom bilo bi mnogo udobneje. Danes sva že tik pred "skalo" jutri jo bova obiskala. 660 kilometrov od Ribamar-a na Portugalskem do San Roque malo severno od Gibraltarja. Ob startu je bilo le 18 stopinj in megleno, ja mrzel Atlantik poskrbi za nizko temperaturo in meglo, potem pa je temperatura rasla in v okolici Sevilie je bilo že 39 stopinj. Celo pot prevozila brez AC. Start ob osmih. Most na reki Tajo. Kafe... Mestece Ubrique Hrast plutovec Nekje vmes. oleandri ob potoku, Takšne ceste imajo Španci sredi ničesar.

Niti približno zbor, grem enga kolega malo obiskat, prijetno s koristnim Grem dol danes po službi, pa v soboto zvečer nazaj. V petek sem se pa nameravala ali spravit malo Istro raziskat, al pa pičit na Cres/Lošinj pa mogoče celo čez Krk nazaj. Sprejmem družbo za pot, za spat bo pa malo gužva

GS/GSA je potovalni allrounder. Da se marsikam pridet z njim, ce je obut v prave copate in ce je v pravih rokah. Z GSA sem preril terene, proti katerim je zjeban makedam kot letaliska pista. Da se, ni pa to to, predvsem takrat, ko gre kaj narobe. De facto je pa motor en najboljsih, ce ne najboljsi potovalni allarounder.

se od uciri blo treba upelat novo gumo in se mal ohladit torej, prot mangartu pol se domow, na goro in ko se vracam v ajd. mi tece en stric cez cesto, glih za ovinkom ko prides s cola v ajd pa se ustavi sred ceste in zacne mahat, upocasnim, pa se kar naprej maha, sm mislu da je spet kaksna zival usla na cesto, kar nebi bilo prvic , pol mi pa zacne kricat da je tm omejitev 50, pa sm se kar ustavu , mu povedu kej si mislm in sou naprej... svasta majka rodi, samo para nece

Ideja je zorela 3 leta, a vsakič mi jo je zagodel kolen in nova operacija , dokler se letos ni vse poklopilo . Glava expedicije je bil Mac ,star puščavski lisjak , ki je Maroko obiskal že drugič . Tako je imel vse informacije in popolnoma splaniran trip, ki mi je pustil lep pečat in spomine . Karte smo nabavili že februarja , Mac še prej in je za to dobil skoraj 200€ bonusa , moje karte so prišle (povratno) s pogledom na morje cca700€ in ni mi žal centa ,da sem se po nasvetu Maca tudi odločil za takšno kabino ...... Potopis bova pisala oba z Mac-om , on me bo dopolnjeval z fotografijami in komentarji po dnevih, tako boste dobili pogled na Maroko iz dveh perspektiv , kmečke in doktorske . Mac pa je napisal že en prelep potopis iz Maroko, kateri je po prebranem prepričal mojo ženo ,da obišče črno celino hvala Mac ..... Prišel je dan odhoda 15.4.2017 (Ljubljana-Genova cca 650km) ,dan je bil deževen , pri sebi pa sem si mislil ,če se je klavrno začelo se mora triumfalno končat pa smo šli naloženi z hrano in kramo za potovanje . Točka začetka je bila počivališče Lom ob 6.30 . Rajzenfibr je bil v riti a pot do Genove po AC skrajno dolgočasna , zato uganjamo norčije in kilometri tečejo .... Po 3 postankih končno Genova, ena kavica ,mal posedimo in se zapeljemo v pristanišče in dokaj hitro pridemo mimo vseh slovenskih motoristov na trajekt . Bilo je več skupin pa so se mal čakali in zbirali polni krame razpakiramo in se že veselimo kaj nas čaka .... ..jz sem bolj kratkega spomina pa tudi kompas imam kot mrtev konj ......kako gre že tist pregovor , neumni si zapomni , pametni fotografira ...takoj napsihiram ženo za pranje mokrih in preznojenih podoblek ,saj je na takšnem tripu obleka omejena , hrana in pijača je na prvem mestu Sobica je na prvi pogled luštna, čista in ne več kot za dva, čeprav so v sobi 3 postelje bi me kap, če bi bil notri še kakšen . Ja pomehkužil sem se z leti in mi bolj odgovarja comfort , če bi bil brez žene je druga pesem . Mi je pa pred odhodom forumaš Snecer svetoval avio sedeže, no tam pa ne bi šel niti sam ........po 2urah po vkrcanju je bil WC kot da so se obmetavali z drekom ,res so packi , da pa moraš med njimi preživeti 2 noči in dva dni ..............ni šans , rad pa bi videl tistega , ki mi je svetoval ........sam vam ne svetujem tudi pod razno na tako dolgi poti avio sedeže , pustimo Korziko in podobne destinacije , je vseno bolj kulturno , krajši čas itd ..... .....stuširamo,preoblečemo in že hitimo v bar na pivo (5€) ...pivo je bila naša najdražja postavka na tripu , tud v Maroku .....ampak o tem kasneje ...tik pred štartom iz pristanišča. Mac in Dragica sta bila 100% pripravljena in ni manjkal tudi prt za na mizo, rezalna deska ,čebula, zaseka ,domače klobase , mislim Mac in Dragica sta prepotovala že več potovanj , ki so trajala mesec in več , imata grip ter občutek ...miza se je šibila pod težo dobrot , okrog nas je bilo pa vse slinasto ...pred spanjem sem oblajal še vse palubne pese, saj imam doma Bostonko in zelo rad pse,a sem bil miren saj je bila v super oskrbi dobrega prijatelja @HD-Dyna ...noč je bila zelo nemirna , ko tako velik trajekt čutiš , ko udari po valovih pol veš da so zelo veliki . Morje je bilo tako razburkano in vreme močno deževno ,da sem za sekundo stisnil eno slikco pa sem bil moker do kože ..... 16.4.2017 (trajekt Genova-Tanger) .noč je minila, zjutraj ponovimo zajterk po slovensko ,šunka v tunki ......potem mal po kabinah siesta, pa spet malo ven na palubo , kjer se zapletemo v pogovor s slovenci . Veliko jih je potovalo v Maroko od skupine RomanATHD naprej ,do entuzijastov v predelanih unimogih itd .....lepa pisana druščina in čas je mineval ......spoznam tudi Klaro , ki je tudi že večkrat bila v Maroku a se vedno znova vrača ...prava boemka , pravi kakšen sendvič ostalo je pa za gorivo ,prava bajkerca ...sam pa sem se kratkočasil spet s palubnimi peseki 17.4.2017 (trajekt Genova-Tanger) Tanger-Mdiq cca 40km ...zjutraj vstanemo in na vrsti je pravi velikonočni zajterk z hrenom,pirhi,šunko v tunki ,čebulo ,kapučinom ah , kot doma . Pirhe sta seveda imela s seboj Mac in Dragica ......hahah res carja ! ....po obedu se spet prekladamo sem ter tja po ladji ....... Pristanišče Barcelona proti večeru ...... ...mine še ta dan in pred nami zadnja noč pred Afriško celino ......... ....in končno obala afriške celine , Tanger ....... ....pakiranje v obratno smer .....a polni pričakovanja ...... ...ko smo se izkrcali in peljali proti prenočišču , ki ga je zdaj več ne Mac , niti Marjan temveč maroško Marđan, kot mu pravijo Marokanci že zbukiral od doma , naleteli na nesrečo eno izmed dveh , ki sem jih videl v celem tripu . moram reč ,da se mi je naredil cmok , še pršli nismo pa že ležijo tovornjaki po tleh no izkazalo se je ,da je bilo to samo naključje , promet je dokaj umirjen,tekoč a o tem v nadaljevanju ..... ...do Mdiq bi lahko cesti rekel Afriška Jadranka , bila je že tema zato kljub pisti previdna vožnja .Pridemo v lepo urejeno naselje in apartma od 80+ kvadratnih metrov Vsak svojo spalnico in kopalnico + skupna soba ,kuhinja ter balkon za drobiž ...sam sem pozabil točno ceno ,bo pa tehnično dopolnil Marđan ,sam tudi pišem približne km na 10-20 gor dol , Marđan pa ima to v metre ...tako , noč je pred nami in jutri se šele začne pravi trip ,dogodivščine ,ceste, potke, zanamenitosti,norčije pa tudi kakšna nebodigatreba sledi v nadaljevanju ........ Marđan na vrsti si ..... lp

Tudi pri nas so lepe cestice. Ena današnja s cestakom

Kaj se pa na forumu dogovarjaš z mladimi deklinami, zdej te pa žena ne pusti.

1003. Mi paše na glavo ku tata na mamo Zračniki lepo ventilirajo, ni glasna, ni težka. Super zadovoljen. Sm hotu 104-ko, pa mi ni bla vredu na buči. Svetujem obisk COMPACO v Velenju, majo vse za probat, vejo veliko, sigurno boš zvedel vse.

Evo kdo dela gužvo po cestah... Boljše da se držiš motorja

seveda ne, ker jo rabi za eno ali dve dirki, pol pa novo gor

Bom probal še 1x. Jaz sem to naredil zase in iz svoje potrebe v taki obliki kot meni paše. Lahko bi naredil tudi bolj klasičen tracker z nekim arduinom ali podobno zadevo ampak je tega ogromno. Point je bil uporabit telefon za namen, za katerega načeloma to ni ampak ima vse pogoje. Nihče pa ni rekel, da odkrivam ameriko. Tukaj sem stvar objavil zgolj za videt, če bi dotična rešitev lahko prišla prav še komu drugemu.

Čisto navaden neizkušen cestni motorist, ki je šel na organizirano moto turo z vodičem, po mojem mnenju. Podobno videvamo poleti na Jadranu z najetimi plovili.

Vsaka vam čast za potopis in preživeto avanturo. Opis za 5+! Z veseljem sem prebiral potopis.:)

Bolj puščavski nilski konj . Pa še to ga veliki šofer naredi bolj šlank, kot je v resnici. Ajd!

Recimo Prokoško jezero....ni sicer tako zveneče kot Bled, kjer ti zaračunajo parkirnino, na velikem krožniku v gostilni pa dobiš nič, okoli pa potresen petršilj....dobiš pa tukaj domačo kavo, kajmak za katerega na Bledu vedo, da baje obstaja in podobno. Potem pa je tukaj še (kar bo tebi zanimivo), očem skrita točka, mimo katere si se v Albaniji peljal 30km. proč, brez, da bi vedel da sploh obstaja.... Samo dva majhna primerka....je pa tega neskončno veliko. Moraš kdaj poskusit izven asfalta....mogoče ti bo všeč...

Od tu naprej pa "cvajtakter"... Je pa kip na vrhu, tako da veliko nisem izpustil... Kot sem rekel, ne vidi se. Obrnil sem malo višje, ko sem videl, da so vrata zaprta in če bi moral obračati tam, bi bil v resnih težavah. (vsaj toliko pameten sem bil) Nato pa sem se spustil malo nižje, da sem lahko tačko postavil v kanal, sicer bi ga za fotko lahko samo prislonil v breg... Sicer pa takšni "podvigi" tako daleč od doma niso ravno najbolj modra stvar, ki bi jo človek lahko počel...

Če si na motorju v dvoje ne potrebuješ nobene ekstra periferije in večina nas ima doma nek star telefon, ki ga lahko uporabi. Zadevo lahko usposobiš kadarkoli jo rabiš brez čakanja poštnine in podobnih for, ni ti treba nekih posegov s kabli delat in lahko uporabiš na N motorjih (imam 2 motorja in definitivno ne bi dveh SIM kartic in trackerjev kupoval). Zase vidim dosti plusov. Meni je ušeč in uporabljam zdaj že drugo sezono. Če bo še kdo potreboval bo dobil, drugače pa lahko tudi tracker kupiš. Vsakemu svoje. Za WindowsPhone in Jabolčke pa takole. Naredil sem za Android, ker imam to pri roki in uporabljam. Definitivno ne bom vlagal tisoče evrov in N-ur v druge OS-e če ni večjega povpraševanja...

Cez vikend spet v Minhnu,trasa standardna,Lienz-Felbertauren-Kriml-Gerlos-Warngau,nazaj grede malo bolj direkt na Kufstein-Kitzbuhl-Lienz,slik spet ni ker bi bile skoz ene in iste,pa tudi ce hocem met povprecje vsaj 70 se samo dvakrat ustavm na kofe,pa sem se zmeri vsaj za 20 pocasnejsi kot majstri na jadranki,je pa res da mam se svoja kolena.Skratka ftisis enkratno uzivaski,samo pocas bom mogu zacet gor hodt cez Cesko,da bo mal drugac,kle ze vse lukne pa kamne poznam na pamet. slike so, tole si mi poslal s poti lp Dami36 Mal sem ti popravu post (če te moti, mi pa napiši, bom zbrisal )

Ne vidis usak dan kr dveh na kupu

Nebes ni več, ma žlikrofi so useglih

Sobota 10.06.2017 Mene pozno popoldne piči, da bi si lahko privoščil en off obrok z mojo najljubšo pizzo v Sodražici. Taka pizza Adriatic, da se ji noben ne približa daleč naokoli. šele okol pol sedmih sem se usedel na Z.jkota in šel preluftat pajčevino iz cilindrov. Bistro Ž, zame top pizza. Valda po enmu tednu brez hidratov, dobiš porcijo energije direkt v kri, ni čudno da nism hotu takoj domov, pa sem šel čez Kočevsko reko, kjer sva se malo valala po senu Še sončni zahod in gremo domov, ma blo je kratko, ampak zato toliko bolj sladko Nedelja 11.06.2017 Prva Jadranka letos, aaaaa kaj je blo fajn. par ovinkov pred Delnicami. Grozili so z burjo in zaporo, vendar v senju ni blo niti enega niti drugega. Včasih mi je žal, da se vmes kdaj ne ustavim in naredim kakšno fotko ampak lej ko maš tist filing, ni cajta za ustavljat se pa slikat. Gledaš naokoli in si vse lepo zapomniš v glavi Do Jureta Kjer je že skoraj tradicionalno, da je obračališče in povratek v Karlobag v gostilno OK na odlično hrano! Gazda mi je z nekaj popusta polepšal dan in si z to gesto zagotovil še več naslednjih obiskov Nato pa Senj - Ogulin - čez moje vukojebine Trošt marija, še na zadnjo kavico v Vinico..preko Črnomlja, Črmošnjic Dvora nazaj domov. Nabralo se je res prijetnih 605 km =) Zdej pa za 14 dni dost motoriranja, treba se najprej oženit, potem pa gas dalje. Se pišemo! Čau

... Ponedjeljak ujutro odličan je tajming za početak vožnje jadranskom obalom. Osim toga, kraj petog mjeseca također je odličan tajming za vožnju obalom ... turistička sezona tek se budi, mađari i poljaci još nisu stigli - barem ne ovoliko daleko na jug - a ono malo slučajnih prolaznika neće naročito smetati. Štoviše, temperatura zraka oko 25 celzijevaca isto je odlična za vožnju obalom ... nije agresivno prevruće, a dovoljno je toplo da se podstava izbaci iz jakne i spremi pod sjedište ... ako tamo ima dovoljno mjesta. Ako u jednadžbu ubacim i konstantu koja se zove "godišnji odmor do kraja mjeseca", time je ovaj matematički izraz kompletan. Na desnoj strani ove formule, iza znaka jednakosti, rješenje je tako jednostavno ... vozi se dalje na jug i ne talasaj. Alzo ... imam još tri dana na raspolaganju - godišnji mi je do kraja mjeseca - i mogao sam ili vratiti se doma pa razmisliti kam budem još s ta ekstra dva dana, ili mogu nastaviti obalom dalje na jug, pa šta bude. Dokle stignem. Jedan dan treba mi za povratak - onako opušteno, bez ikakvih naznaka žurbe i nervoze - što znači da imam čitava dva dana na raspolaganju. Jedan od ta dva dana - a to je sada i odmah - budem potrošio na lagano krstarenje obalom na jug. Može li bolje? Preduvjet za lagano krstarenje na jug lagani je doručak ... pečena jajca, šunkica, malo ajvara, topli kruhić i sokić od naranče ... ništa fensi šuškavci s nemasnim jogurtom, ništa dječja radost. Iza laganog doručka na redu je bio lagani pokret. Četiri krivine dalje sve je postalo nešto manje lagano a nešto više razigrano ... do Starigrada Paklenice nisam stajao, a ne bih ni tamo da nisam uhvatio priliku za opće tankanje. Sljedeća kraća pauza bila je na Masleničkom mostu. Radovi na cesti - uglavnom po D8, jer njome sam se uglavnom kretao - jedno su od obilježja ovog dana i ovog izleta. Na prvu raskopanu cestu naletio sam nedugo nakon mosta ... hajdemo svi malo po prašini, malo kroz centar Posedarja, malo nekamo okolo ... i na kraju opet na D8. Dvadesetak minuta kasnije vozim i razmišljam ... mogao bih malo do centra Zadra, da protegnem noge po orguljama, možda kakav čajić u nekima od onih kafića oko Donata ... i evo ulaza u Zadar, evo semafora, evo gužve ... opa, evo i obilaznice. Ova suluda ideja napustila me u trenu, nakon samo dva stajanja na semaforima i nakon samo dva potoka znoja od ruba kose pa do ruba gaća. Evo Bibinja, evo Sukošana, evo prilike da ipak malo zastanem i protegnem noge. Nisam bio u Sukošanu od ... ha, odavno, negdje od početka ovog stoljeća. Ostao mi je u dobrom sjećanju jer sam bio tamo u devetom mjesecu ... dugačka pješčana plaže, skoro nigdje nikoga, ma prekrasno. Iako sam svratio do centra u Sukošanu, ipak sam kratko zastao još jednom uz cestu, nepunih desetak minuta kasnije. Još dvadesetak minuta kasnije i eto me opet kako se muvam po centru - ako to jest centar - grada uz obalu. Biograd na Moru ... odavde pa dalje na jug motorom još nisam prolazio. Skretanje do centra gradova i gradića južno od Zadra, a u kojima sam bio ikada ili nikada, na ovaj ili na onaj način, postat će moja današnja špranca. Nisam još nikada ranije bio na Vranskom jezeru i želio sam izbliza pogledati jeli voda doista onoliko zelena kao što sam znao viđati u različitim medijima. Da bih to provjerio, trebao sam nekako doći do jezera. Skrenuo sam nekamo lijevo uz jezero, kako me je cesta već navodila ... lijepo i krasno, ali jezera nema. Zapravo ima ga, ali se ne vidi ... ili od drveća, ili od raznog raslinja, ili od ni sam ne znam čega ... ne vidi se i kraj priče. Dugačka ravna cesta vodi me prema mjestu koje se zove - kako piše na putokazima - Vrana. Nakon drugog desnog skretanja odustajem, okrećem polukružno i vraćam se do nečega što je ličilo na zatvoreni auto kamp ... provučem se pokraj rampe, stotinjak metara samo ravno, eto me na pijesku uz jezero. Stvarno je zeleno. Sretan i veseo, što zbog zelenog jezera, što zbog elegancije kojom sam došao do njega, vraćam se na D8 ... odnosno samo prolazim ispod D8 i spuštam se u Pakoštane. Nikad bio, nikad vidio ... Uskim uličicama koje se polako pretvaraju u labirint uspjevam se dokopati obale u Pirovcu ... ... iz kojega nekako pronalazim i put nazad na magistralu. A na magistrali žuti putokaz ... skrećem desno na cestu 121 i gledam u još jedan žuti putokaz ... sve lijepa mjesta u kojima još nisam bio. Do sada ... Tisno, preko mosta na otok, Murter, Betina, sviđa mi se cesta preko otoka, Jezera, Tisno, nazad na D8. Ponovo skrećem s D8 već nakon manje od deset minuta ... u Vodice. Ravnom okomitom cestom spustim se do obale i nemalo se iznenadim ... na drugom kraju zaljeva usidren veliki kruzer. Mislio sam da toga ovdje nema ... bit će da su Vodice postale jako zanimljive prekooceanskoj klijenteli. Hajde baš da ga vidim izbliza. Kako prilazim sve bliže kruzeru - probijajući se kroz grad malo po cesti, malo preko parkinga, malo po rivi - tako mi sve to s kruzerom počinje biti sumnjivo. Bilo mi je sumnjivo s punim pravom, što sam ustanovio ubrzo, jer to kruzer baš i nije ... stvarno nije. To je novi hotel koji raste na obali, izgleda poput gornjeg dijela trunčicu modernijeg kruzera, i nekako mi se teško uklapa u svoju okolinu u kojoj prevladavaju lijepi klasični hoteli lijepih klasičnih fasada i s lijepim klasičnim vrtovima ispred. Napravim dva đira po gradu - opet različitim kombiniranim metodama koje su dodatno proširene probijanjem kroz izrazito uske ulice iza centra - svratim na benzinjaru na izlazu prema D8, te se onako usput javim kolegi koji je tamo negdje dole ... iz čega se stvori plan da ja lijepo u povratku, kad god to bude, opet skrenem u Vodice, pa iz Vodica sutradan sit, napit i odmoran krenem doma. OK, sutra popodne na istom mjestu. Gibam dalje ... ... preko Šibenskog mosta i oko Šibenika. Ima li radova na cesti ... ima! Čeka li se na prometovanje izmjenično jednom trakom ... čeka se! Jesam li to sve obišao i preživio ... jesam! Jesam li možda iza Šibenika skrenuo najprije u Primošten a potom u Rogoznicu ... naravno da jesam. Što i kamo dalje, logično je pitanje nakon povratka na D8, prolaska kroz Marinu i čiste uživancije u iznenađujuće dobrom komadu ceste između Poljica i Seget Vranjica? Ha ... ne moram biti naročito geografski vudren da znadem da sada dolazim na prilaze Splitu a time i na prometno podosta opterećen dio obale. Trogir sam ipak prošao cestom uz obalu. Da, palo mi je na pamet kako bi bilo lijepo proći kroz stari dio grada i prebaciti se na Čiovo. Kako mi je ta misao padala na pamet, odmah je s pameti i odlepršala ... samo jedan pogled na ulazak jednom trakom - radovi, radovi - u stari dio Trogira i mudro sam zaključio da će ta aktivnost pričekati neku drugu prigodu. Prošao sam kroz svih sedam Kaštela ... i baš mi je drago zbog toga. Nisam se dao potjerati na D8 nakon Trogira nego sam na rotoru iznad Divulja skrenuo desno i uplovio u Kaštela. Lagano, s četiri otvorena oka ... asfalt baš i nije najnoviji, puuuuno je sitnih poprečnih uličica i sa semaforom i bez njega, pješaci u japankama skakuću naokolo ... ... i tako do iza Kaštel Sućurca gdje sam izašao na krasnu široku cestu i njome efikasno eskivirao Split, pri čemu me zaobišlo samo 6 mat crnih temaksova, 2 glos crna temaksa, i neutvrdivi broj iksmaksova. Sivih. Samo dvadeset i pet minuta nakon izlaska iz Sućurca bio sam parkiran na proširenju uz ludo dobar komadu ceste u Jesenicama i buljio naokolo ... čas u lijepe jahtice koje su u malom brodogradilištu očito na nekakvom servisu, čas u more koje se plavi i zlati, čas u bijeli hrbat Mosora koji prati cestu dalje na jug. E tamo i ja idem ... cestom ispod Mosora, jeli. Ne na more. Vozeći se uz Mosor prošao sam kroz Dugi Rat i ušao u Omiš. Odlična atmosfera u Omišu ... ne znam zašto, no tamo sam se baš dobro osjećao. Neka pozitivna vibra ... ili je to već ulazak u ono posebno stanje nakon x sati vožnje i xxx pređenih kilometara? Što god bilo dobro je. Budem opet svratio da provjerim o čemu se tu radi. Magistrala južno od Omiša meni je bila potpuna nepoznanica ... očekivao sam ništa, a dobio sam puno. Toliko puno da sam u nekoliko navrata zastao da sve malo bolje upijem ... i boje, i mirise, i liniju horizonta, i Brač desno preko mora, i Mosor koji odlazi i Biokovo koje dolazi. Baš super. Šest je sati i pet minuta popodne, temperatura je nemalih dvadeset i šest celzijevaca, stojim uz rub ceste i uz svu tu ljepotu i lijevo i desno meni na pamet padaju tričarije ... hrana, topli tuš, hladno pivce, suha majica i čiste plahte. Dobro ... ništa neriješivo. A gdje sam trenutno ukazalo se na velikoj tabli jedva tri minute kasnije ... Makarska rivijera, eto gdje sam. Skrenuo sam s magistrale i turio nos u Brela, onom zgodnom cestom nizbrdo koja već pri dnu ima široku zebru baš u apeksu krivine. Mecelerke su se malo šokirale ali je sve - na sreću - prošlo samo uz lakše grčenje sfinktera i još jedan znojni potočić do ruba gaća. Makarsku sam provozio bez skretanja do mora/centra, uz odluku da u idućih pola sata nađem smještaj ... sa svim onim tričarijama koje su mi maločas pale na pamet. I onda se pojavila tabla na kojoj je pisalo da sam u Tučepima i da - ako skrenem desno - ulazim u centar. Nepunih stotinjak metara kasnije zaustavio sam kod taksi stajališta, izvukao tehnologiju i pogledao ponudu hotela ... dalje je sve išlo brzo i lagano. ...

Krizaril po Istri. Ko sem se doma skobacal z bicikla je cagar pokazu malo vec kot 13 ur v sedlu. Minimalni postanki samo za tankanje in en burger na Vikiju nazajgrede. Dol cez Opatijo do Plomina. Na ovinku pri hotelu srecal enega slovenca. Potem naprej do Labina in naredim krog po tistih vaseh juzno na polotoku. Naprej v Barban, kjer se odcepim za Žminj. Najden eden lepših odsekov za vozit, senca, cesta top. V Žminju pošpegam grad in naprej do Rovinja. Potem se držim obale do Pule, ma ze od dalec vidim da je guzva in samo obrnem in po 21ki nazaj proti severu. Obvezno pogledat v Limski zaliv ce se ksna topless sonc, pa so sami svabi tm Naprej do Novigrada in se obrnem na vzhod. Motovun isto guzva in ne grem do gor. Naprej do jezera Butoniga in proti Pazinu. Falim odcep za Paz, ni panike, grem do Kršana in potem zavijem za Dolenjo vas po cesti 500. Ura je ze taprava in grem proti SLO cez Buzet. Pri Vikiju malca in potem po znani trasi domov. Slikal sem bolj malo, se bolj fly by obcudoval okolico. Ceste prazne, zgleda so se vsi v Umagu guzval. Ne vem ce sm srecu vsega skupi 30 mopedistov dol. Nism si se pogledu usega kar sm mel v planu, tako da se jutri verjetno spet kotalim dol

Območje med vojskim in Stražo iz neznanega postalo znano. Potem pa čez Čepovan in Lokve do OutOfChina. LP

Kaj pa če si penzionist? Moram tudi v službo ali bo Jardanka v redu?

22.4.2017 Merzouga-Ourzazate cca400km Po vetrovni noči ,se veter še ni povsem umiril, a je prijetno . Ko pridemo do motorjev povsod pesek , nisem slikal , ampak okrog stikal , ma v čisto vsaki zarezi, kotku, mivka , še v kovčkih , ki so res vododporni ......preverjeno ...... .....kamel imamo dost , peska tudi , spokojno se poslovimo .... ....mal se pomučimo ,saj so mehke zaplate tudi na utrjenem delu poti ......tu daje Vesna še zadnje napotke .....napotkov nisva upoštevala ....Marđan ima lažje delo, a vseno ima njegov GSA 270kg , otovorjen po takšnem terenu( krajši odseki), zahteva nekaj izkušenj , ki jih Marđan ima ! Tukaj bi bil pravi užitek biti z kakšno hard endurco . Imajo namreč za turiste narejene piste (tako jim pravijo ) kjer se preganjajo s štirikolesniki in endurami . So pa piste dolge kilometre in kilometre To bi bil raj za fante iz Grand enduro teme ....sam bi bil z lt več na tleh kot na kolesih , če ne bi imel dolgih nog Zapeljemo v mesto Merzuga , nič posebnega , a v jutranjem miru odseva neko mirnost .....prijetno. ......še fotošuting Vesna vedno nasmejana in polna energije , moje vse . Zaradi nje je bilo to potovanje še toliko lepše , moj antidepresiv Sej vem sladkorna pa to .....sam je res Puščavski lisjak in njegova lisička .....cesta je še od včerajšnje nevihte posuta s peskom ..... ...naredimo pauzo , v mestecu enakemu vsem drugim na podeželju . K nam priteče prijazen fant , ne vsiljiv ,simpatičen in takoj začne nosit olive itd .....mi pravimo ,da ne bi , da bomo sami izbrali , pa pravi da je zastonj . Lepo , že prej in kasneje so nam dali na mizo olive (več vrst ) od pekočih naprej , izgleda ,da je to pri njih v navadi Poleg restavracije pa mesar, pri katerem si izbereš kaj boš jedel ...... .....poleg fantiča , ki sem ga omenil je bil še roštilj majster , skupaj sta bila tako nevrjetno učinkovit in simpatičen tandem . Obvladovala sta celo restavracijo , pekla stregla , poleg nas so se ustavili še italijani ,vsaj 10 motorjev , vse sta shendlala v piko , takšne sinove bi pa imel ...skoraj vedno smo pozabili reči no korkuma, no spajsi ......in potem je vse isti okus Tukaj pa še tadrugi Đek , ne boste vrjeli , on je nas vprašal , če nas lahko slika .... ...še eno par besed spregovorimo z italijani in pot pod kolesa ....na vsake 1h-2 pauza ..... ....mimo zanimivih a meni tudi žalostnih prizorov .....tu si možak umiva noge z 1/2 litrsko plastenko .... ...pridemo na današnji cilj ....Ourzazate ....prijazno lepo mestece ..... ...mal smo se vozili na pamet , zagledamo lep hotel in probamo srečo ......taadaammm , pogled iz moje sobe na bazen s pravo kadjo , luksuz na kvadrat . Z Marđanom sva šla na ogled , ko prideva nazaj se namrščiva , naše nas gledajo .....ma za silo bo, pravim , utrujeni smo že ,sej bo v redu . Nekako mešanih občutkov sledita, saj zgradba , kot mnogokatere v Maroku na ven ne pokaže notranje lepote . Večkrat smo prišli v kakšno prenočišče , ki je bilo od zunaj iz blata in neurejeno , notri pa pravljica . Zunaj pred hotelom , .. ........za ta pogled sva z Marđanom zaslužila vsak en poljubček na lice Hotel je bil lep , čist , okolica urejena in se mi zdi da za 28€ z zajtrkom na osebo . .....razpakiramo , jaz pa Marđan pa v nabavo razkužil Žene pustimo na čiliranju v hotelu ..... ....sonce je že v zatonu, ko se ustavljava in sprašujeva , kje je trgovina z razkužili pri tem uživava v vožnji in ogledu .... ..najdeva , a najdeva tudi polno slovencev ,skupina ki jo je vodil naš forumaš RomanATHD . Če se kdaj izgubite v Maroku , je najboljša rešitev,da vprašate kje je trgovina s pivom , tam sigurno najdete slovence Večino poznam že od prej , bili smo pa skupaj tudi na ladji . Svet je majhen , med njimi tudi moj sodelavec , v Repsol majici pa Roman ,šef njihove expedicije Zmilan in drugi .... Mal klepetamo ,si govorimo dogodivščine iz poti in čas mineva . Nakupiva "dobro voljo " in jo mahneva nazaj . ...ob bazenčku se podpremo ... kasneje je to idilo skazil dež , samo za 4 suhe ritke ni problema ..... .....odpravimo se spat , jaz in Vesna prva .....utrujen sem bil , pa še motor mi je začel kazati prve znake , kako mu ni pasala mivka , stikala zarustala, dolga kratka ni bla več opcija , centralc je štekal in smo ga parkrat, kar z eno ranto, ki smo jo našli pajsali gor . Kasneje sem skužil , da je motor tako težak , da ko grem v nagib ga sila postavi na svoje mesto umiral pa je tudi senzor ABS-a , to se je kazalo tako , da ko si zaviral je na kakšni neravnini povsem popustila stisnjena zavora .....neprijetno ko se zgodi ,sem bil pa tega navajen že od doma in sem bil zaradi tega na servisu . Senzor so očistili in tudi povedali , da če bo še nagajal , ga bomo zamenjali .......no nagajat je začel ob najbolj neprimernem trenutku . Do konca potovanja sem bil bolj previden tudi z varnostno razdaljo ! ....se nadaljuje..... ......

21.4.2017 Agoudal-Merzouga (Sahara) cca 300km Zbudimo se v prelepo jutro , a izgleda ,da je bilo ponoči pod ničlo..... ...jutranji obed po lepem večeru , vsi sveži in pripravljeni ...zapuščam kraj zelo pozitiven , lepo nam je bilo tu in sigurno se še vrnemo ....kljub jutranji uri je ropot motorjev privabil gručo otrok in Marđan je bil spet pripravljen ......vozimo , pokrajina je čedalje bolj kamnita in podobna kamniti puščavi in parimi odseki zelene barve . Tam , kjer teče najmanjši potoček je takoj vse zeleno . Tu na podeželju Marokanci izkoristijo vsako rodovitno zaplato , pa tudi če je v 70% naklonu . Kjer se da je posajena tudi pšenica .... ....Vesna je bila kraljica na zadnjem sedežu , ko jo je zeblo je prižgala gretje naslonjača in sedeža, sama upravljala muziko na CD in uživala . Cesta dobra , dober grip . Sem ter tja pa kakšen makedamski odsek , kakšna luknja in veliko prekopov , posebej zaradi vode . Tu sem sam imel največ težav ,saj sem bil skupne mase cca 600kg in vzmetenje ni zdržalo oz ni kompenziralo udarcev pa sem večkrat nasedel na zaščito mehanizma za dvig centralnega stojala ......na koncu mi je LT izstavil račun tudi za to ........lepo za pogledat , kruto za živet , kamen je neizprosen .... .......padla je prva vidna poškodba , zaradi luknje oz. prekopane ceste , kjer so vedno naredijo luknje in pukli je odpadlo ogledalo potem še večkrat , doma sem ugotovil pri podrobnem ogledu da so na eni stični točki počili nosilčki fedrčkov , ki držijo ogledalo , vezica je rešila zadevo , da mi drugič ni padel po tleh ......vseno pa sva bila z Marđanom opremljena ,da bi lahko generalko naredila pri BMW se nikoli ne ve ..... ...na ovinku možak prodaja dateljne, pa ga poprosimo še za eno skupinsko ..... ...pot nas vodi čez gore in doline .... ...do križišča.... .....kljub težkemu življenju na podeželju so ljudje po večini vedri ..... ......makedam pa cesta, pa makedam .......razgibano , zanimivo za mene tud naporno , Marđan in dragica sta z GSA plavala in mirno kruzala po takšnih odsekih ....... ...pridemo na vhod v kanjon Todra .... ...takoj , kjer je kaj turističnega ali zanimivega , mali bazar .... ...kar vidite na desni strani slike so korita , ki so napeljana do rodovitne zemlje in tudi nekakšen vodovod . Marsikje v mestih imajo tako speljane reke v korita , struga presušena . Korita so povezana tudi od vasi do vasi , kot pravim , nekakšen vodovod . Z Marđanom pogledava potek poti , med tem pa ženske skačejo po stojnicah .....vsi zadovoljni .... ...pot pod kolesa , kanjon Todra je zmes narave in ljudi Če bom še kdaj prišel v Maroko , bom tu prespal . ...od tu pa vedno bolj peščeno in vedno bolj podobno pravi Sahari . Vsake toliko se ustavimo in mal fotografiramo , prvič v Sahari , toliko sem pogledal odaj , toliko slišal in zdaj sem tu ....jujuhuhu Tamalega so takoj navadli , kako se z turisti pogovarja ...zajel nas je peščeni veter , ne bom reku vihar , ta se je razvil ponoči in do zjutraj umiril . Vozila sva po ravnem odseku a postrani , tak je pihal . Pesek je nosilo čez cesto . Lepo je bilo videt poigravanje vetra z mivko . Kljub temu pa je bil oprijem dober ,saj je bila zelo groba podlaga ...pridemo po navigaciji do točke, kjer nas pošilja v puščavo ...midva lepo kreneva za njima , pa je šlo .... ......ni pa pametno probavat, če gre še kam drugam , kot tam kjer je utrjeno , pa še na utrjenem so mehke zaplate , katere ob spuščanju plina takoj pogoltnejo prvo kolo .......sam sem mogu probat ..... ...dvakrat sem še probal , pa sem hitro pregorel od porivanja in rikverca ..končno naše prenočišče ....nič posebnega ,bi rekel na prvo oko .... ...a ko prideš za obzidje ...... ...za sposodit, pa od štirikolesnikov do kamel ...notranji skupni prostor ...in zunaj prelep pogled .... ..bazen z mivko ..imeli smo še toliko časa ,da smo čilirali vsak po svoje .... Marđan in Dragica sta užila prvo mivkico med zobe ......ja čisto povsod pride , to noč se nisem šel ......konc ogleda , kljub temu ,da zelo piha smo se odločili da gremo z kamelami prespat v puščavski kamp , kjer bo vodič , ki ne zna, tudi dober dan po angleško, skuhal Tađin in čaj , mi pa bomo sevali v prekrasno nebo , polno z zvezdami .........no mislim ,da smo se odločili napačno ........a bi mi bilo danes žal , če se ne bi ravno tako, kot smo se ...Zdaj so nama z Vesno prišli zelo prav tisti turbani oz. šali , ki sva jih kupila v Fesu. Šele tu vidiš , zakaj te turbani , vse ima smisel . Brez tega ,bi bili slepi in gluhi , sploh , ker je pri nas zoprno pihalo ..... ...parkirani bmfi ....izbiramo kdo bo imal katerega , vzel sem zadnjega ..... .....pa gremo , če smo že tukaj . Moja kamela se še dvignila ni pa mi je že počil del držala za roke sem bolj narahlo držal ,sam je težko , če prvič jahaš kamelo Marđanova je tok kašljala ,da smo mislili ,da jo bo pobralo do kampa .....ma je zdržala . ..veter je bil neugoden za vse nas . Kjer je bila koža zunaj je veter brusil , zoprno in neprijetno, če si v kratkih hlačah in majici ... ...na zgornji sliki se vidi , koliko peska je v zraku ..... ...pridemo do kampa v dolini .... ...begunci ...kamele mirno počivajo ....in dva zaljubljenca ..tud govnač se odpravlja počivat k kamelji riti ....... ....nekaj časa še vztrajamo , zunaj ni za biti , ker piha , notri je pač takšno, kot je lahko za takšne razmere . Dragica in Vesna ob čajčku , jaz in Marđan na bobnih , Marđan ma ritem , jaz pa kvarim ambient , ampak vse za fotografijo ..skupaj se odločim ,da od puščave zaradi vetra ne bo nič . Vodiču nekako dopovemo (več z rokami , kot z jezikom) da bi počasi šli proti prenočišču . Piha kot sto hudičev , tu ob dvigu kamele odlomim ročaje do konca ....... ....po poti me Marđanova kamela dobesedno poščije , veter premaga gravitacijo ,se smejimo na ta račun ko Vesnina kamela že prši po Marđanu kdor se zadnji smeje se najslajše smeje Vrnemo se v čisti temi , kapo dol vodiču .....jaz bi vrjetno še danes taval ...... Ker je odpadla noč v puščavi , nam pripravijo solato,tađin in sadno solato , men je bilo dobro , okusno ,samo solate in sadja sem se izogibal , pa mi je bilo žal kasneje ker so vsi preživeli, res lepo pripravili in je bilo videt okusno ........ ...tudi krulilo nam je, jahanje kamele ni mačji kašelj ,smo se hitro prijeli žlice in vilic .... Coca Cola obvezna , brez tega in vode nebi preživel ......večer se je odvijal fantastično , kasneje smo šli v skupni prostor , kjer nam je Salem (fant za vse ) zabobnal njihovo tradicionalno pesem , mi pa njemu "Zapadel je prvi sneg " Vedno pa smo imeli s seboj tudi razkužilo in kakšen pir .......in rajanje se začne .....z Marđanom se pridruživa Salemu in najinim lepšim polovicam grulimo na dušo ...dan mi je ostal v lepem spominu ,sem pa tu spal v najslabši nastanitvi , pa ni bila slaba ,da ne bo narobe razumljeno , čist v redu ,samo je bila najslabša doslej . Mivka svuda bi rekla Josipa Lisac ...... Že ko smo prišli so imeli probleme z dobavo vode v sobo , potem to usposobijo , zmanjka elektrike . Nekako smo se uspeli stuširat . Kasneje smo želeli na wifi , ki je bil v ponudbi in je tudi bil , ko smo prišli . Zvečer pa majstra vprašam no wifi ....on men ....tu vindi ....... sej je res pihalo ,sam ,da jim je signal odpihnilo .......se nadaljuje .....

Piše se 20.4.2017 Fes-Agoudal 2345 nadmorske višine (430km) ....Maročani so strastni ljubitelji nogometa in v tem času se je odvijalo kar nekaj lepih tekem v prvi ligi (EU) in pri spremljanju so tudi vročekrvni ..... namreč pozno zvećer so se stepli pred našimi motorji in to zaradi nogometa . .....pojemo ,spakiramo in gas v Visoki Atlas ..... Na hitro se poslovimo od prijateljev in Fesa ,....toliko , kot je lepih zavitih , makedamskih odsekov, je tudi ravnine , dokler seže oko ........tukaj smo si odahnili od naporov Marjan in Dragica sta muziko poslušala prek modrega zoba jaz in Vesna pa na stari dobri CD od LT-ja...fajn je blo ... .....peljemo do gozda , temu predelu pravijo tudi Maroška švica . Smučišče na obronku cedrovih gozdov,nekje med Midelt in Ifrane . Tam pa prosto in nič boječe opice , ki pridejo do tebe same.........tudi opica ve kaj je stroj poglejte kako to gleda ...no morem dodat , v daljavi vidite Marđana in Dragico , kako polnita žepe z bomboni . Res pripravljena na vse ...nisem bil več siguren da gledajo stroj ...seveda sva dobila tudi midva bonbone in jih podelila ..... .....upam ,da ni katera sladkorno fasala ...nadaljujemo in tudi lulat mormo ......pokrajina je lepa , zdaj me še vse fascinira , vsako zaplato , vsak hribček bi se ustavil pa slikal ...... ............ ....pridemo v Er Rich.... , ..že rahlo nam kruli , pa naredimo pauzo , ogledamo domačo ponudbo .... ...in že mezimo .....tu ni bilo tako dobro , vse bolj hladno postreženo , pa še z Marđanom sva naredila šolsko napako ...."prvo se zmeni za koliko " potem pa naprej . Smo kar preplačali , no napake več nismo ponovili , če smo še kdaj preplačali smo to naredili zanalašč ...vsi preživeli .....po hrani mislim Videt pa ni slabo ..... ...vreme se je kisalo .... ...oblečeva dežjake , Marđan je potegnu naprej in tudi ostal suh , midva pa sva jih dala gor za par kapljic pa spet dol ..... .....sredi ničesar .......to so trpežni in zgarani ljudje ..... ....ustavimo, saj kljub veliki nadmorski višini kuhava v kondomu ....,vmes pa še eno pavzico pred Agoudalom ..... ...smo se kar mal med sabo slikali .....končno Agoudal po prepeljanih 430km .....na začetku malce turobno tiho . ...a ko so zaslišali ropot motorjev se je vžgalo ......Marđan spet spreman kupil jih je v trenutku ....svinčniki ,bonboni ..... ...parkiramo pri Ibrahimu , mlademu podjetnemu fanti, ki ima pri svoji mladosti že svoj hotel , če lahko tako temu rečem . ..razpakiramo in se vmes zabavamo na svoj način ...sobice so lepe ,avtohtone in kljub temu, da je skoraj maj, so na posteljah , zbitih iz navadnih desk in palet debele odeje . Nisem se niti zavedal da sem na 2345nv dokler se ni spustilo sonce ..... ...so čakali otroci še 2 uri če se bo spet prikazal Marđan....... Ibrahim , šef in lastnik pred hotelom v katerem smo bivali z Vesno........noč + zajtrk 12€ če sem si prav zapomnil , topla voda,vifi in taprav WC ...soba ali dnevni prostor je bil lep in čist , tud postrežba, tu sem prvič slišal, ko smo dali na mizo žganico " dobra ,dobra " iz ust Marokanca in potem v naslednjih dneh še večkrat .....so jih slovenčki takoj naučili kaj je dobro ... Kot pravim, sobica ,topel ambient in kaminček v njihovem stilu .....kaj češ lepšega Mal kazi sliko tista sodobna krama , po televiziji en ali dva programa in to njihova , 2x poskušal srečo tud po hotelih , nič ......potem sem ob prostih trenutkih raje visel na vifiju .... ...kaj češ drugega , kot po dobri vožnji spit en glaž pa nekaj v kljun vtaknit ......neprecenljivo ..... Moram reči ,da sem se v celem Maroku , kar smo ga prevozili tu počutil najbolj domače , sproščeno , mogoče tudi zato ,ker mi je Ibrahim prinesel en cigaret po katerem sem bil čuden Blagovna menjava 0.3 žganice-1 cigaret ....zaključil sem s prvo menjavo in na postelji zbiti od palet in odpadnih desk spal kot dojenček . Vsi ostali so se vzdržali blagovnih menjav ..............jaz sem pa radoveden bil že kot mali , ne morem si pomagat V elementu ..... ......se nadaljuje .....

..čas imam pa bom nadaljeval ,bo Mac mal več dopolnjeval , drugače bom vse pozabu 18.4.2017 Mdiq-Fes cca 550km Vstal sem že ob 4h zjutraj, mravljinci v riti in sem šel na sprehod po prelepem počitniškem naselju . Bil v naselju tudi en Španec z Hondo . Lepo , čisto , urejena okolica , bazenčki , mislim res lep kraj in pa predvsem ugoden ,točen naslov bo podal Mac ,preveč informacij za moj RAM Zjutraj po zajterku razgrnemo zemljevid , po Marđanovo, popolnoma opremljen in zarisan plan poti ,skupaj si ogledamo današnjo etapo ...... ...po pregledu jo mahnemo na plažo ,saj sem ponoči bluzil in kar sem videl se mi je dopadlo ni blo treba prepričevat .... ...plaža fantastična , zato naredimo par fotk ....pa se spakiramo ,se mi zdi, da ob 9h . Zapeljemo čez Tetouan , ki je res lepo , čisto mesto . Presenečen sem bil , na vsakem vogalu komunalni delavci pometajo , urejujejo zelenico ,grmičke .....plaža v Tetouanu.... ..in še mesto na hitro in med vožnjo ..... ...dvignemo se in se kar nekaj časa vozimo ob morju ,cesta je lepa ,grip dober ...ob obali naletimo na avtohton prizor Maroških ribičev . To je tudi njihova velika dobrina in veliko morskih sadežev izvozijo . Nimajo nafte ,so pa bogati z morjem in rudninami ,od tu priteka v blagajno Kralja Mohameda 6 največ denarja ..... Ribiči pri delu , popravilu mrež . Sem jih pa povprašal po fotografiji ,saj so nekateri Maročani zelo občutljivi na fotoaparat , zato sem vedno rajši vprašal ,marsikdo je zavrnil , plačevalo pa se mi ni fotografij ! ...naleteli na vrsto lepih plaž ,a vreme nam ni najbolj služilo , razgledi bi ob čistem vremenu bili fantastični .... ...mit o prelepih cestah se mi je takoj razblinil ,začela so se gradbišča ,makedamski odseki itd .....zelo sem moral biti pazljiv na večje luknje ,saj je lt takoj udaril z zaščito karterja po tleh ......Mac je premagoval vse z levo roko ...... ..teh Route deviee je cel Maroko za vse naše ceste . Moram omenit ,da se infrastrukturno zelo razvijajo ,tako v cestni kot gospodarsko ,turistični panogi . Lačni smo in ribe v konzervi pomagajo , Mac je nezakompliciran in je zadovoljen že z Dragičinim bonbonom Evo ,obed v prelepem ambientu , na sliki moja draga Vesna ,Marđana že poznate ,dragica pa je šla pogledat , če so v grmu kače Naslednjič se ustavimo v prelepem obmorskem mestecu Jebha,ja sej vem ,tudi mi smo se smejali .....in ne boste vrjeli tudi oni so rajderji , veliko jih je iz Casablanke , imajo svoj Goldwing klub ....Kraljevi prijatelji ...ob vonjavah kuhanih in pečenih dobrot na ulici spet zakruli želodček ......jaz sem , kot dojenček , jset moram na 3h drugače kar skupaj padem Mal izbiramo , Marđan pa nas poduči o Tažinu , prav bo napisal on . Lepo kuhana zelenjava in na sredini meso ribje,govedina, piščanec , ne moreš falit ......surove zelenjave sem se izogibal , ostali tim niti ne pa je bila vseno štala,a o tem v nadaljevanju potopisa .... ...to je bila prva avtohtona hrana , ko sem bil na črni celini in moram napisat da sem si vse prste obliznil .....dobra , dobra pravijo tisti , ki so že imeli večkrat stika s Slovenci ,a ta dobra ,dobra nima veze z Tažinom , več v nadaljevanju a lahko se vam že sanja , saj imam Mariborske tablice .....šala,šala ,da ne bo kdo zares vzel ...pa smo spet rili po mehkem makedamu , ta je res zaj.... za 600kg skupne mase motorja ,a gre ,veliko sem treniral doma , pa sem ga zapičil v vsako luknjo a tudi o tem v nadaljevanju .....Marđan se je večkrat smejal na ta račun , Vesna bentila , men je pa z jajčk kapljal znoj od porivanja in prelaganja sem ter tja ..uf po 550 km raznih kvalitet cestne podlage prispemo v Fes , ne več tako čisto , niti urejeno , pač mesto tipično za Marokance , kot sem jih videl v nadaljevanju ..... Tu pa se začne prava nočna mora ! Marđan je zbukiral že doma vse , slike fantastiče in tudi , ko obiščemo nastanitev so se slike potrdile .....mistično, a kaj , ko v bukingu piše, da je nastanitev takoj pri obzidju in prostor za motorje . No slednje ni bilo res in z Marđanom smo hodila in hodila po stopnicah , ozkih uličicah,da sva prispela ....ni šans sva se oba strinjala ,da motorje pustimo tam nekje in nosimo kramo tako daleč , odpoveva nastanitev ! Tamkajšnji delavec nas je celo želel osleparit ,a ne bom šel v detalje . Skratka Marđan se je še cel dopust ukvarjal in pisal pritožbe na buking ,uspelo mu je , ko pridemo domov je na računu videl,da niso trgali rezervacije ...... Marđan ima navigacijo v glavi ,resno ,ker je že bil tu ,nas je čez mesto peljal k Mohi , tako se je klical šef nastanitve .....sicer so bili motorji na ulici ,a varni , tam je celo noč na terasi seval varnostnik , sicer domač ,a srce je takoj na mestu Razpakiramo,saj bomo ostali še naslednji dan .Popolnoma lepa prostorna sobica predvsem pa čista ..... ....evo 18.4. je za nami ,spavanac , jutri je nov dan ,nove prigode ....... lp Marđaaan

Prodam registersko tablico 130€ .....resno !

A je to slovnično jezikovni forum ? Namreč tudi na srbskem forumu sem pisal v slovenščini in se ni najdel niti en debil ,da bi me poučeval kje sem in kako morem pisat . Bili so veseli (sodeč po odzivu ) ,da se sploh oglašamo .Mi pa človeka , ki se vsaj vozi in ne pametuje tu po MS sploh pa v tej temi , ki je simpatična a se izrodi vsakič , ko se oglasijo prepotentni zagovorniki slovenskega jezika , ki so več pred kompom in na googlu , kot na motorju ....... Admini pa naj pobrišejo te blodnje o hlapcih itd , ker največji hlapci so prav tisti , ki pišejo takšne blodnje.......ukrali so nam državo , pokradli , kar je bilo za pokradet pa nobeden nič , celo pametovanje iz strani tistih , ki so zadolženi za pravno in urejeno državo o nekih hlapcih ...............kakšna dvoličnost , brez primere ....... Vrjetno vsi vidimo bele miši , nabijamo in ne razumemo ,lažemo ,samo eden je presvetli in brezmadežni ......bruh....... Protector ,ti samo piši , jaz in 99% te rado preberemo in tudi razumemo , maš zanimive izlete in se ne oziraj na blodnje posameznikov . lp