Dvorana slavnih

Spet malo po jodlariji - tokrat je bil glavni cilj Nockalmstraße, pred tem pa se skok na Turracher Höhe, tja grede: MB-Dravograd-Volkermarkt-St.Veit-Pisweg-Gurk-Flattnitz-Paal-Turracher Höhe-Ebene Reichenau-Nockalmstraße proti Innerkremsu-nato pa obrat in se nazaj po Nockalm spet do Ebene Reichenau. Ker so bli vsi nemski in jodlarski motoristi ocitno na kosilu in ni bilo nic guzve se enkrat na Turracher in nazaj dol ter cez Feldkirchen-Celovec-Völkermarkt- in ker se ni bilo dovolj ovinkov skok na skoraj prazno Golico - Soboth-Radlje-MB. Vse skupaj 496 km, na visinah prijetne temperature, spodaj malce toploin glede na to,da je bil dans v Avstriji praznik je bilo kar nekaj motoristov na poti. So pa ocitno praznik imeli tudi policisti, niti enega nisem videl...upam,da so meli praznik tudi stacionarni radarji in da nisem kaksnega kje spregledal

Danes dopoldan menjal auspuh z drugim rorom in zadevo kar homologiral, tako da sem se prvic vtisnil na LPP-ju, pol pa sem sel nove Mitaske sprobat na Rakitno, pa sem se se tam vtisnil. Ni blo nekih kilometrov, pod celado sem se pa smejal kot mali otrok, ko dobi kinderjajcek.

Danes le par kilometrov vendar slikovitih in nepozabnih. San Roque-Gibraltar-Tarifa in nazaj. The Rock. "dirka" preko letališča. Prekleta bolha spet me grize. Pogled na letališče in cesto preko njega. Skozi tunel nazaj "domov". Tarifa, za hrbtom pa najjužnejša točka celinske Evrope. Dostop žal ni mogoč.

Online

Najin "moto" je MOTO. Enako turo bi lahko naredila z avtom bilo bi mnogo udobneje. Danes sva že tik pred "skalo" jutri jo bova obiskala. 660 kilometrov od Ribamar-a na Portugalskem do San Roque malo severno od Gibraltarja. Ob startu je bilo le 18 stopinj in megleno, ja mrzel Atlantik poskrbi za nizko temperaturo in meglo, potem pa je temperatura rasla in v okolici Sevilie je bilo že 39 stopinj. Celo pot prevozila brez AC. Start ob osmih. Most na reki Tajo. Kafe... Mestece Ubrique Hrast plutovec Nekje vmes. oleandri ob potoku, Takšne ceste imajo Španci sredi ničesar.

Ali več .........ker imam v garaži vedno kakšen motor viška to ni velik problem , če pa imaš samo en motor ...............ne kupit KTM

Makadam (morm napolnit to malho, da bo pol mir) po Trnovskem gozdu sem ter tja in gor pa dol. Pa tavelik foto sm mel sabo, pa stojalo tudi. Zato so fotke tudi HDR. Nekje med Rijavci in Krnico Ledena jama. Se da it tudi bol dol, ma pol se ne da nč slikat, samo lukno, iz katere se vije megla, in skale. Tu je vedno vsaj frišno, če ne mrzlo. Tudi poleti. Spodnji (Brdarjev) slap na Gačniku. Je videt makadamsko cesto, ki te pripelje iz Trebuše sm gor ... ... in hitro za tem vkopom se veselje neha in prtiskanje začne

Uživam s pivom v roki po sedemurnem maratonskem sestanku in prijetnih 270km do Pule, med drugim tudi po čisto prazni Plominki

Kaj se pa na forumu dogovarjaš z mladimi deklinami, zdej te pa žena ne pusti.

Še eno fotografijo sem našel, iz časa kmalu za tem, ko sem se po približno petih msecih vrnil nazaj domov iz Uri Soča in ta fotografija dokazuje, da so kužki res človkovi najboljši prijatelji, ker ne pozabijo na tebe tudi takrat, ko jim ne moreš več nuditi vsega tistega, kar si jim nudil prej ...

Upam, da sta se Bil in njegova prijateljico Pika iz Logatca že našla in da bosta oba še naprej uživala tako, kakor sta uživala pri nas ... Fotografija je še iz časa pred mojo prometno nesrečo, posneta v morju nekje na obali Kampa Čikat na Malem Lošinju ...

Včeraj, skoraj eno leto, odkar ne vozim več KTM SA, so mi iz KTM poslali flajer, ki postavlja na laž vse tiste, ki smo se pritoževali nad poprodajnim servisom lastnikom KTM. Vzeto iz konteksta: "FAST, HASSLE-FREE, AND READY TO RACE. 24 HOURS A DAY, SEVEN DAYS A WEEK, AND 365 DAYS A YEAR." itd... (opomba: velike črke ne pomenijo, da kričim. Kričijo pri KTM).

Simpl rešitev, prvih par km prevozi v dežju

Tudi pri nas so lepe cestice. Ena današnja s cestakom

. ... čist prov mu je ... ... zakaj bi on lahko povsod, men pa nikamor ne pustijo ...

Je bla kr gužva danes ... me, myself and I Zdej, k vidip, kako zgledam, če me vidiš kje na cesti, mahaj, blendaj, piskaj! Da bom vedu da si bil ti!

Prvič cca 400 km, v dvoje - hvala za tvoje prispevke Schultz

... Za divno čudo, nisam se probudio prije osam sati. Ili sam bio doista pošteno umoran pa sam zadrvenio, ili je štos u tome da sam prije spavanja navukao žaluzine i zastore da me sunce ne probudi čim grane ... ili je nešto treće. Koliko se sjećam informacije od jučer, doručak je od sedam pa skroz do deset ... vremena imam, pa odoh na kraću šetnjicu Tučepima. Jesam ja prošetao sinoć dobar dio obale, no jutro je uvijek drugačije od večeri ... barem što se šetnjice uz obalu tiče. Na doručak u hotelu stignem ... žurbe nema. Kad sam već kod žurbe ... ne, ne žurim se nikamo. Jedino znadem da sam s kolegom dogovorio - onaj iz Vodica, od jučer - da ću ga nazvati danas negdje oko 4 popodne negdje iz okolice Vodica. Do tada fakultativno. Alzo, ja sam u Tučepima i nemam najmjeru ići dalje na jug ... to bude došlo na red - nadam se - u nekom bliskom idućem periodu. U četiri popodne trebao bih biti u blizini Vodica - a to je ne baš preblizu - što znači da imam vremena obići okolicu Tučepa i Makarske. Nameće se logično pitanje: ima li uopće ovdje nešto toliko zanimljivo da se na to spraši 4-5 sati? Puno je to vremena ... No ... ima li ili nema? Najprije doručak. Za hotel ovog cjenovnog ranga, ovako dobro uređen i na ovako dobroj lokaciji, doručak je ispod svake kritike. Bijedan. Hladne i žilave "kranjske" kobase, jedva mlačna pečena jaja, do bola jeftine salame i sirevi, razvodnjeni plastični "nektar" ... bijedno. Odmah mi na pamet pada i pivo od sinoć ... od tri najlošija na domaćem tržištu, oni nude sva 3. U malim bočicama. Ne, ne tražim Corone i slična fensi sranja od piva ... domaća pivska scena je zdrava i živahna. Zmajski, Garden, Barba, Medvedgrad, Varionica ... ništa. Ne znam kakva je situacija po drugim restoranima, no i tamo gdje sam večerao situacija je ista. OK ... rant over, krećem. Izlazim na glavnu cestu, lijevi žmigavac, vozim oko 2 km i skrećem na plavu benzinjaru. Obavljam tankanje, izlazim na cestu do prvog semafora ... desni žmigavac i nekoliko metara kasnije ja sam na cesti D512. Keće uzbrdo i nastavlja uzbrdo. Na ovoj sam cesti iz dva razloga ... prvi je što je cesta sama po sebi - barem njezina donja trećina - osobito atraktivna. Drugi razlog je što se s nje ulazi u Park Prirode Biokovo. PP Biokovo, osim sedam zaštićenih vrsta vodozemaca, dvadeset i jedne vrste gmazova i trinaest zaštićenih i ugroženih vrsta šišmiša, dom je i Svetog Jure, drugog najvišeg vrha u Hrvatskoj. Na vrhu Sv. Jure nalazi se veliki odašiljač, a do odašiljača dolazi se cestom. E, ta cesta je prvi objekt mojeg današnjeg interesa. Nije to bilo kakva cesta ... ova je uska, strma, najvećim dijelom bez ikakvih ograda, različitih kvaliteta asfalta, nepreglednih okuka i uglavnom nemoguća za eventualna mimoilaženja. Neki bi rekli opasna, ja bih rekao genijalna. Osim nabrojenoga, cesta nudi i bonus materijal ... pogled na more. Plaćam 50 kn - toliko košta ulaznica "za osobu na motoru" - i krećem u čarobnih 40-tak minuta. Toliko traje uspon motorom ... ako je vjerovati meštru na ulazu. Ulaznica vrijedi svaku lipu. Dva i pol sata kasnije vraćam se nazad do ulaza. Sada je na redu prvi od spominjanih razloga zašto sam na cesti D512 ... njezina prva trećina, ova bliže moru. Neki njezini dijelovi izgledaju kao da su popaljeni iz sljedećeg nastavka o Jamesu Bondu. To treba i odvoziti i odgledati ... cestu, naravno. Prvih nekoliko kilometara iza tunela apsolutna su fantazija. Druga trećina ceste je napravljena za dinamičniju vožnju, dok se zadnje trećine nisam ni dotaknuo ... treba lagano krenuti put Vodica. Da, mogao sam na zapadnom kraju D512 uhvatiti autoban i translatirati se do Šibenika. Mogao sam, da nije bilo jednog važnog detalja ... ja bih još jednom po D8 od Tučepa do Omiša. Od Omiša do autobana došao sam preko brda, ne uz Cetinu ... uz Cetinu budem drugom prilikom. Sada samo pogled s brda na kanjon, uz kraće skretanje do mosta u Blatu na Cetini prije nego se uhvatim autobana. Imao sam sat i sitno vreman da se dokopam Vodica, i to sam i napravio. Sastanak na benzinjari, prehrana, kraći predah ... i ostalo pod točkom razno. Doručak na terasi s pogledom ... s jedne strane statično i smirujuće zelenilo, cvjetovi i smokve; s druge strane duo koji priziva dinamiku. Ne valja žuriti. Dan je povratka doma, sve je bilo lijepo i krasno, neka tako i ostane. Hajdemo mi na još malo statike, smirujućih pogleda na zelenilo ... i na more. Zaton, skrivena oaza u Šibenskom zaljevu, zadovoljava baš sve uvjete da još malo zastanemo, popričamo, popijemo čajić ... OK, valja krenuti ... kolega doma, ja doma. Jedino što on treba nazad do Vodica a ja nazad do Zagreba. No dobro, nije na kraj svijeta. Najprije lokalnom cestom 27 - malčice monotonom ali meni ipak zanimljivom jer se ovim krajem još nisam vozio - do Benkovca, potom uglavnom cestom 56 sve do ulaza na autoban (Zadar 2) gdje sam imao priliku vidjeti ono što se uglavnom gleda na Discoveryju ili NG-u ... transport ogromnih elisa za vjetroturbinu. Petnaestak minuta stajanja na cesti u punoj moto opremi baš i nije neki doživljaj ai sam preživio. Kao i ostatak puta doma ... ... uz minimalno stajanje tek za tankanje. U tri popodne bio sam doma. Statistički gledano, to je izgledalo ovako:

Spet bodo vtisi .....

Miha ja zame top Serviser,če ne bi bilo njega bi prodal jodlarja , čas ga hebe ,prav zaradi zgoraj omenjenega......

Naj mu bo lepo za mavrico

https://lifeatlean.com/motorcycle-tyre-wear-guide/

Sobota. Da bom šel ta dan do Umaga je bilo že nekaj časa jasno. In jasno je bilo tisto jutro tudi nebo. Moto zbor Staaari Rokeri je bil samo en element v mozaiku, ki je povezal prostor in čas. Istra je čarobna in prelepa, da bi se samo tja in nazaj kilometre lovilo, zato sem imel vmes v načrtu še en mali krog. Poleg tega je en frend najavil svoj prihod šele v popoldanskem času, tako da se mi ni prav nikamor mudilo. Muske, motorjev in bevande pa tudi ne bo zmanjkalo, sem si mislil… Od doma štartam ob 8h, da ujamem še hladno sapo vsaj za uro, dve. Do Postojne po ac, od tam naprej po 409. Kava v Kozini, pa čez Črni kal na Sočergo. V Buzetu pade prva fotka Potem pa ob reki Mirni do Motovuna. Tisti dan je bila očitno kar precejšnja gneča, zato so regulirali moto dostop do starega jedra. Grem kar naprej, saj sem bil tam gori že vsaj petkrat, pa ne bom nič zamudil. Pri črpalki se spustim do stare železniške postaje in tunela pod hribom. Dobro stoletje nazaj je tam skozi sopihala ozkotirna železnica Parenzana, ki je povezovala Trst-Koper-Buje-Poreč. Od otvoritve proge 1902 pa do njene ukinitve 1935 je tistim krajem in ljudem v istrskem zaledju pripomogla k razvoju, saj so svoje pridelke in živila lažje tovorili do bogatega pristaniškega Trsta… Po asfaltni cesti nadaljujem skozi kraje, ki jih je takrat povezovala železna cesta. Karojba, Rakotule, Vižinada… Spustim se do Mirne in nadaljujem do Livade. Tu je sedaj muzej Parenzane, v bližini pa Istarske toplice. Sledi ponovni vzpon v smeri Oprtalj. S te razgledne točke se lepo odpira panorama na Motovun… Malo naprej pa zalotim ta dva, ki škljocata sem in tja… V debeli senci te birtije je čas za kosilo in podaljšan počitek V smeri proti Grožnjanu opazim tole pipo, kjer so včasih napajali Boškarine Sledi še kratek postanek v Grožnjanu in Bujah V Umag pridem okrog 15 ure. Do večera čiliram v druženju, rokenrolu in bevandi, ne nujno v tem zaporedju. Četrt čez osmo zvečer pa se odpravimo proti domu. Do Buzeta vozimo skupaj, od tam pa vsak svojo pot. Neki temni oblaki so na vidiku v smeri proti severu, pa ni bilo na koncu nič iz tega, razen slabe vidljivosti skozi tiste ovinke. Mimo Črnega kala do Kozine, od tam pa po ac do doma. Ob enajstih sem v garaži, pa nekih 420km je bilo na števcu.

En dan prejsnji teden.. nek cez 300 km po Istri... Sel pogledat vas Kotle ali Kotli.. res lepo, in priporocam.. ampak med tednom dopoldne.. ce ste taki kot jaz da vam ni ok guzva.. naprej brez cilja... vmes en zanimiv avto... tud zanimivo predelan: Hum Tukaj sred Huma sem ugotovil da grem na Učko.. kupola me je ze prej vabila tukaj pa sem popustil... sam usput se ena lepota.. temu se rece patina in Učka pravi dan je bil za bit gor... super razgled, edino mal krivega sem se pocutil ker nisem prisel pes gor.. pogled proti domacemu Nanosu žeja potešena pod Učko kosilo v Pazinu... in spet neplanirano ampak najboljse.. Sveti Petar u šumi, vsak ko je sel kdaj z vlakom v Pulo si je zapomnil to lepo postajico sred Istre..

. ... jah no ... eni imate prav ... eni pa nabijate tja v tri dni, ... ... ko pa rabiš ... in če seveda to sploh rabiš ... nekaj več ... kot le menjavo olja ... in predvsem nekaj več zaupanja v serviserja ... je Miha gotovo eden od zelo primernih ...

Pripravljam se na jutrišnjo pot nazaj v dolgočasno Novo mesto

Hja seveda

Dejte fantje, če je pa kaj moteče je pa to, da serviserju skačeš naokol ko on šramfa. Kdor ne zaupa svojmu serviserju, da bo dobro naredil v vaši odsotnosti, naj šramfa sam.

Ma kakšen strojelom, sej se menimo o KTMih! Ja zadeva je taka da ima možakar še šiht v turnusu in če hočeš bit vsaj malo zraven, ob predpostavki da imaš ti šiht dopoldan, potem vsak drug teden avtomatsko odpade. Potem je pa še nekaj vije vaje in gor in dol in je mesec mimogrede okoli. Sem pa imel za narediti kar nekaj več kot ''navaden'' servis ali navaden servis z nastavitvijo ventilov. Kot rečeno, mene tako postopanje zaenkrat ne moti in bom z veseljem vozil k njemu, dokler bo storitev na takem nivoju kot je. Prvo moram jaz 110% zaupati serviserju in potem še toliko motorju, od tam dalje so samo nianse. Seles mi je rekel, da to naredi v dveh dneh in še cenejši bi bil...zato sem šel k Mihatu LP; Lightning

Robi, moje sožalje Vaju z ženo pa je potrebno izredno pohvaliti, da sta dala svoja čustva na stran in poskrbela za Bila, da ni trpel po nepotrebnem!

Bumbarji

Ne vem kako se ostali dogovarjajo za servis vendar pri Selešu sem poklical pripeljal in odpeljal v istem dnevu. Vpoklic smo reševali v ponedeljek motor sem odpeljal v sredo zjutraj. Prav tako sem se dogovoril z Jamnikom pripeljal ob 9ih prevzel ob 18ih pa se je delal komplet servis z nastavljanjem ventilov. Vse med sezono. Lp, Samo

Nova pridobitev tank torba Givi XS320 tanklock. Paše kot "tata na mama" No, hvala bogu, če pa piše, namenjena Versysu mk3 in novi Africi Twin 1200ccm, 1000ccm, 650ccm . .

Mogoče je samo klanec navzdol

Nikada u životu nisam vidio hrvata, mađara, slovenca, amerikanca... ali sam vidio tisuce koji vjeruju da su hrvati, mađari slovenici ili amerikanci. Nikada nisam vidio hrvatsku, ameriku, srbiju, rusiju... ali sam cuo tisuce kako govore da žive u nekima od tih zemalja. Nikada nisam vidio katolika, pravoslavca, islamista, budista... ali sam vidio tisuce koji vjeruju da su katolici ili islamisti. Nikada nisam vidio HDZ-ovca, SDP-ovca, dinamovca ili hajdukovca, ali sam vidio tisuce koji vjeruju da su nešto što nisu. Nikada nisam vidio ništa od toga, iz jednostavnog razloga, jer ne postoji, ali sam vidio tisuce i tisuce koje su spremne naljutiti se, vrijeđati, omalovažavati, fizicki napasti pa cak i ubiti zbog necega što nikada nije niti ce ikada postojati igdje drugdje osim u njihovim glavama. Vidio sam tisuce koje su spremne nauditi stvarnim živim bicima na temelju obicnih fikcija.

No tako. Postal sem ponosni lastnik Ixil Hyperlow L3XB. Zdaj ma ta Yamahica koncno taki glas, kot si ga zasluzi. Nedolgo nazaj pa sem nanjo nataknil se Mitas SportForce+. Vtisi zaenkrat ok, kaj vec pa po malo vecji kilometrini.

Danes ob 18:00 po našem času ali 17:00 po lokalnem. Edina motorista na zahodni konici Evrope. Vreme megleno (18 stopinj) ampak samo na konici južneje in severneje pa sonce.

A si ti kej pil?......Tako lepo si začel sestavek, pol te je pa mal odneslo.....

5 dni sprostitve v Istri, malce z motorjem okol v Poreč, Vrsar, Umag. Vmes še obisk Istralandije, kjer so me presentili z tem kako imajo urejeno za motoriste.

Da mu ne bo prevroče

. ... računi brez krčmarja ... ... na tej tablci imam predkupno pravico ...

Slika je le dva ovinka naprej od konca asfalta iz smeri Predmeje. S takimi gumami gre GS tam kot po asfaltu. Še z mojimi (MICHELIN Anakee 2 tyres...70% road use and 30% off-road ) gre po tej cesti udobno. Zadnjič sem naletel na enega pilota s službenim kombijem "Fama". Na Lokvah mi je izsilil prednost, potem sem ga prehitel, samo je vozil "gas do konca" (ubogi kombi-podvozje). Na Mali Lazni sem se ustavil ker sem slikal, tam sem ga spustil naprej, drugače sem mu pobegnil. Ja, s kolesi smo včasih prevozili že večino cesta od Črnega Vrha, Idrije do Čepovana (vseh še ne ne)...pa medveda še nisem srečal, čeprav bi ga rad. Zgleda, da se me boji . Lokve-Predmeja pa vozim skoraj tedensko, ker naokrog, NG-Ajdovščina je veliko več kot dvakrat dlje.

cesta Predmeja-Lokve, tam se da letet tudi z SS mopedom (ne bom lepil slikc mojega SX v to temo, da ne smetim) hočem povedati, da je velik lepega makedama po Trnovskem gozdu, pa cel je prepreden s cestami.

Vikend...eni že uživajo...

pes... koga ti farbaš ? aplikacija če je vžgana dela tudi v prtljažniku..

Na dolgi rok ni rentabilno gume servisi itd,čeprav motor pije skoraj polovico manj kot avto

Po 6.000 prevoženih kilometrih letos z mojim teličkom bom kooončno dočakala popoldansko vožnjo na "fotelju" Kot v starih časih... On in jaz in najina kRawa Kam greva pa ne vem...mi je vseeno

dva uporabljena tuja jezika, hlapec (jezikovni) Evo sem jaz napisal, tako da ni potrebe po smetenju ps. sv Jure se tut meni že dolgo izmika, a kaj ko je spodaj tak lepa ovinkasta cesta in ko člouk pade v ritem težko pribremza