Dvorana slavnih

Danes okoli 700 km. Cerknica - Nassfield - Cortina D Ampezzo - Tolmezzo - Čez Prdel - Idrija - Domov

On a lajn

Danes le par kilometrov vendar slikovitih in nepozabnih. San Roque-Gibraltar-Tarifa in nazaj. The Rock. "dirka" preko letališča. Prekleta bolha spet me grize. Pogled na letališče in cesto preko njega. Skozi tunel nazaj "domov". Tarifa, za hrbtom pa najjužnejša točka celinske Evrope. Dostop žal ni mogoč.

Js pa na mrzu kofe na šmarjetno goro in pol še na orle na pico supr je blo )))

Evo, poleg druženja z lastniki Caponorda 1200 smo dali Italijo počez in postrani, Rim,Napoli,Assisi ter do pete Santa Maria di Leuca. Naredil 3750 v 5 dneh, en problem je pa bil, pregorela je žarnica, res niso zanesljivi tej Italijani

Da mu ne bo prevroče

Ni guzve

Online iz Velenja... In ko dobim krožnik po mojem okusu (veliko mesa in brez zelenjave), vem da sem pravilno izbrala restavracijo

Odmaram u ladovini

Xsr 700 60th 2016 Bonus: fly screen, crna obleka hladilnika, zascita vilic, tutoro oiler, sw motech crash bari V dobavi: sc project full system, tail tidy

nič fouš, zgleda pa njami... Drgač pa, sej ne bomo lačni...

A ko kupujete motorje, a tud zahtevate, da ste zraven ko se v firmimi sestavljajo? PS: A ma to vanklov motor, da je tok drgač kot vsi ostali motorji?

Jadranka: Sobota/Nedelja - do Paklenice, cez most na Pag, Novalja, Senj in nazaj v Slo. Paklenica, cajt za pivo Zrce se ze ogrevajo Aja, pa v Aleni so mel izbor miss bikini - kr fajn ... Bi komot ostal se kaksn dan.

...scrkljanka ...

... Za divno čudo, nisam se probudio prije osam sati. Ili sam bio doista pošteno umoran pa sam zadrvenio, ili je štos u tome da sam prije spavanja navukao žaluzine i zastore da me sunce ne probudi čim grane ... ili je nešto treće. Koliko se sjećam informacije od jučer, doručak je od sedam pa skroz do deset ... vremena imam, pa odoh na kraću šetnjicu Tučepima. Jesam ja prošetao sinoć dobar dio obale, no jutro je uvijek drugačije od večeri ... barem što se šetnjice uz obalu tiče. Na doručak u hotelu stignem ... žurbe nema. Kad sam već kod žurbe ... ne, ne žurim se nikamo. Jedino znadem da sam s kolegom dogovorio - onaj iz Vodica, od jučer - da ću ga nazvati danas negdje oko 4 popodne negdje iz okolice Vodica. Do tada fakultativno. Alzo, ja sam u Tučepima i nemam najmjeru ići dalje na jug ... to bude došlo na red - nadam se - u nekom bliskom idućem periodu. U četiri popodne trebao bih biti u blizini Vodica - a to je ne baš preblizu - što znači da imam vremena obići okolicu Tučepa i Makarske. Nameće se logično pitanje: ima li uopće ovdje nešto toliko zanimljivo da se na to spraši 4-5 sati? Puno je to vremena ... No ... ima li ili nema? Najprije doručak. Za hotel ovog cjenovnog ranga, ovako dobro uređen i na ovako dobroj lokaciji, doručak je ispod svake kritike. Bijedan. Hladne i žilave "kranjske" kobase, jedva mlačna pečena jaja, do bola jeftine salame i sirevi, razvodnjeni plastični "nektar" ... bijedno. Odmah mi na pamet pada i pivo od sinoć ... od tri najlošija na domaćem tržištu, oni nude sva 3. U malim bočicama. Ne, ne tražim Corone i slična fensi sranja od piva ... domaća pivska scena je zdrava i živahna. Zmajski, Garden, Barba, Medvedgrad, Varionica ... ništa. Ne znam kakva je situacija po drugim restoranima, no i tamo gdje sam večerao situacija je ista. OK ... rant over, krećem. Izlazim na glavnu cestu, lijevi žmigavac, vozim oko 2 km i skrećem na plavu benzinjaru. Obavljam tankanje, izlazim na cestu do prvog semafora ... desni žmigavac i nekoliko metara kasnije ja sam na cesti D512. Keće uzbrdo i nastavlja uzbrdo. Na ovoj sam cesti iz dva razloga ... prvi je što je cesta sama po sebi - barem njezina donja trećina - osobito atraktivna. Drugi razlog je što se s nje ulazi u Park Prirode Biokovo. PP Biokovo, osim sedam zaštićenih vrsta vodozemaca, dvadeset i jedne vrste gmazova i trinaest zaštićenih i ugroženih vrsta šišmiša, dom je i Svetog Jure, drugog najvišeg vrha u Hrvatskoj. Na vrhu Sv. Jure nalazi se veliki odašiljač, a do odašiljača dolazi se cestom. E, ta cesta je prvi objekt mojeg današnjeg interesa. Nije to bilo kakva cesta ... ova je uska, strma, najvećim dijelom bez ikakvih ograda, različitih kvaliteta asfalta, nepreglednih okuka i uglavnom nemoguća za eventualna mimoilaženja. Neki bi rekli opasna, ja bih rekao genijalna. Osim nabrojenoga, cesta nudi i bonus materijal ... pogled na more. Plaćam 50 kn - toliko košta ulaznica "za osobu na motoru" - i krećem u čarobnih 40-tak minuta. Toliko traje uspon motorom ... ako je vjerovati meštru na ulazu. Ulaznica vrijedi svaku lipu. Dva i pol sata kasnije vraćam se nazad do ulaza. Sada je na redu prvi od spominjanih razloga zašto sam na cesti D512 ... njezina prva trećina, ova bliže moru. Neki njezini dijelovi izgledaju kao da su popaljeni iz sljedećeg nastavka o Jamesu Bondu. To treba i odvoziti i odgledati ... cestu, naravno. Prvih nekoliko kilometara iza tunela apsolutna su fantazija. Druga trećina ceste je napravljena za dinamičniju vožnju, dok se zadnje trećine nisam ni dotaknuo ... treba lagano krenuti put Vodica. Da, mogao sam na zapadnom kraju D512 uhvatiti autoban i translatirati se do Šibenika. Mogao sam, da nije bilo jednog važnog detalja ... ja bih još jednom po D8 od Tučepa do Omiša. Od Omiša do autobana došao sam preko brda, ne uz Cetinu ... uz Cetinu budem drugom prilikom. Sada samo pogled s brda na kanjon, uz kraće skretanje do mosta u Blatu na Cetini prije nego se uhvatim autobana. Imao sam sat i sitno vreman da se dokopam Vodica, i to sam i napravio. Sastanak na benzinjari, prehrana, kraći predah ... i ostalo pod točkom razno. Doručak na terasi s pogledom ... s jedne strane statično i smirujuće zelenilo, cvjetovi i smokve; s druge strane duo koji priziva dinamiku. Ne valja žuriti. Dan je povratka doma, sve je bilo lijepo i krasno, neka tako i ostane. Hajdemo mi na još malo statike, smirujućih pogleda na zelenilo ... i na more. Zaton, skrivena oaza u Šibenskom zaljevu, zadovoljava baš sve uvjete da još malo zastanemo, popričamo, popijemo čajić ... OK, valja krenuti ... kolega doma, ja doma. Jedino što on treba nazad do Vodica a ja nazad do Zagreba. No dobro, nije na kraj svijeta. Najprije lokalnom cestom 27 - malčice monotonom ali meni ipak zanimljivom jer se ovim krajem još nisam vozio - do Benkovca, potom uglavnom cestom 56 sve do ulaza na autoban (Zadar 2) gdje sam imao priliku vidjeti ono što se uglavnom gleda na Discoveryju ili NG-u ... transport ogromnih elisa za vjetroturbinu. Petnaestak minuta stajanja na cesti u punoj moto opremi baš i nije neki doživljaj ai sam preživio. Kao i ostatak puta doma ... ... uz minimalno stajanje tek za tankanje. U tri popodne bio sam doma. Statistički gledano, to je izgledalo ovako:

Istra, take 3. Po Plominki Do Pule Naprej do Rovinja-nasadi oljk Limski zaliv tokrat z opazovalnice na severni steni po 21tki Do reke Mirne. S hribov na juzni strani proti Motovunu in na drugo stran doline za konec pa se do jezera Butoniga

Sladki tris KLASIKA JABOLČNI BOROVNIČEV ČEŠNJEV

Srebam mojito.....

...včeraj zvečer...

. ... stari, če sem pošten, ne razumem prav dobr tegale ... ... dej mi malo podnapisov prosim ... ps. ... sem te pa kar lajkou ... za vsak slučaj ... da se ti ne bom kej zameril ... . ... pravljice me navdušujejo že celo življenje ... .... zadnja leta pa kdaj pa kdaj že tud kakšna gostilna ...

Ker je "zapiranje samega vase", v mojem primeru najslabša odločitev in ker me približno 1 / 100 v tej temi malo pokritizira, sem se odločil, da bom še vedno objavljal kaj se z mano dogaja. Misel dneva & stuff by Roberto: Ker je svoje miselne težave najlažje pregnati z delom: ... Ko sem pred kosilom našo, od včeraj popoldne naprej brez Bilove družbe osamljeno Tačko peljal na WC, ... ..., sem v "našem sadnem vrtu" opazil, da maline že rdečijo in o tem v mailu takoj obvestil mojo drago in po kosilu me je že čakal njen edini možen in najbolj pameten odgovor, naj jih tudi naberem. Ker je bilo zunaj zeeelo soparno in čas za prhenje po nabiranju malin še prezgoden, sem si takoj po vrnitvi v stanovanje oblekel kolesarsko oblačilo in se odpelal v Idrijsko Belo preverit, če je od mojega zadnjega obiska v kopališču pr'Lajštu že kakšna sprememba in ta je tudi res bila. Želel sem se odpeljati tudi v Srednjo Kanomljo, preveriti če je kakšen napredek pri asfaltiranju ceste proti Oblakovem Vrhu, vendar me je v Podrateji pogled proti severni strani neba od tega dovolj zgodaj odvrnil, ker se je manj kakor pet minut po mojem prihodu v stanovanje zunaj začela dežna ploha, ki v tem trenutku še vedno traja. Hote ali nehote je bila misel na našega pokojnega Bila zopet zmano in sicer najbolj takrat, ko sem se peljal mimo okrepčevalnice pr'Fežnarju, ker še nisem pozabil, da sva tam z Bilom pred mojo prometno nesrečo vsaj enkrat "skupaj pila" kavo ... Trenutno zunaj sije sonce, dežuje in grmi ...

Ne vidis usak dan kr dveh na kupu

Še zdj ne morem vrjet da ga res mam, sanjski motoor od kar sm prvič Top Gun vidu

. ... srebam čist "samo mojo" bevandico ...

. ... tud jest ... ... ni ne dunje ne frendov ... ... "noben" prov dolg ne zdrži pr men ...

Mojster Miha (Luxsa, hvala za kontakt in seveda vse ostalo) je rešil problem. Ob menjavi svečk sem očitno slabo nataknil kabel na tuljavo, pa je delala kot žmigavc - mal ja, pa mal ne...

. ... Robi ... res se opravičujem ... ker sem pomotoma pritisnil gumb na like namesto na ... .... moje soželje ... ... tudi jaz sem vedno spremljal tvojega Bila ...

Pripravljam se na jutrišnjo pot nazaj v dolgočasno Novo mesto

@SnecerTo bejbo bi pa lahko ti kuhat naučil... Se samo na eni nogi ali stoje na bencin keslu pelje tvoje hitrosti...seveda varneje za ostale saj to ne počne čelno v koga...

Še eno fotografijo sem našel, iz časa kmalu za tem, ko sem se po približno petih msecih vrnil nazaj domov iz Uri Soča in ta fotografija dokazuje, da so kužki res človkovi najboljši prijatelji, ker ne pozabijo na tebe tudi takrat, ko jim ne moreš več nuditi vsega tistega, kar si jim nudil prej ...

Poleg Mihata bi ga servisiral edino še pri tebi, drugače prodam

Spet malo po jodlariji - tokrat je bil glavni cilj Nockalmstraße, pred tem pa se skok na Turracher Höhe, tja grede: MB-Dravograd-Volkermarkt-St.Veit-Pisweg-Gurk-Flattnitz-Paal-Turracher Höhe-Ebene Reichenau-Nockalmstraße proti Innerkremsu-nato pa obrat in se nazaj po Nockalm spet do Ebene Reichenau. Ker so bli vsi nemski in jodlarski motoristi ocitno na kosilu in ni bilo nic guzve se enkrat na Turracher in nazaj dol ter cez Feldkirchen-Celovec-Völkermarkt- in ker se ni bilo dovolj ovinkov skok na skoraj prazno Golico - Soboth-Radlje-MB. Vse skupaj 496 km, na visinah prijetne temperature, spodaj malce toploin glede na to,da je bil dans v Avstriji praznik je bilo kar nekaj motoristov na poti. So pa ocitno praznik imeli tudi policisti, niti enega nisem videl...upam,da so meli praznik tudi stacionarni radarji in da nisem kaksnega kje spregledal

Je bla kr gužva danes ... me, myself and I Zdej, k vidip, kako zgledam, če me vidiš kje na cesti, mahaj, blendaj, piskaj! Da bom vedu da si bil ti!

Dunjo s frendi

Tm okoli sm bil že par botou ... aja, morm po Slovensko Tam, oziroma približno-skoraj tam (približno zato, ker so enosledne poti za gorsko kolo skrite v gozdu), kjer sem bil danes, sem bil že večkrat, vsakič na poganjalčku. In vsakič dihal na škrge, ker je vse tako strmo. Torej sem šel danes z motorinom oddelat en tak 'krog', da obiščem te kraje. Da mi ne bo tako vroče, sem si mislil. Mi je blo drugače vroče, mater! Makadama kolkor hočeš, tista logika od proizvajalca 90% asfalt, 10% makadam, bi morala biti 70/30. Morm kupit druge gume In pri 200 km je 30% kar lepo 60 km. In ves ta makadam je strm, ali za gor, ali za dol. Tisti za gor še gre, ma tisti za dol ... prva, kolkor da motor, zadnji žlajf in upaj, da spelješ ovinek ... ajajaj ... Pri takem profilu ture je jasno, da je bla to precej gor-dol tura: Stalno španciranje med 200-250 vm in 900-950 vm. Ni čudno, da se je na koncu nabralo preko 5000 višinskih metrov vzpona in/oz. spusta. Tko zgleda trasa iz lune: Po levi gor, po levi nazaj. No: skozi Grgar in navzgor na Grgarske ravne, kjer sem pred leti, ko smo še organizirali gorsko hitrostne cestne dirke, z zastavami mahal predvsem po gledalcih, k niso hotli ubogat in so rinli na cesto V Batah si lahko kupiš sir pri Sirarni Hubjani, čisto na začetku Bat. Je tabla. Najboljši sir po tolminski recepturi na tem koncu! Vprašaj za staranega s celim poprom. Njama Prihod na Banjško planoto skozi Lohke. Do Kanalskega Loma je vse razgledno na Alpe na levi. Redki gozd, na višini okoli 900 m, pokaže drevesa bukve, ki so se prav smešno zacelila po žledi. Sredi gozda in sredi ničesar so ceste takole označene. Pohvalno. Spust v Tolminski Lom Rahel odklon iz začrtane smeri, poldrugi kilometer v desno, proti Turistični kmetiji Široko, ni bil kronan s polnim krožnikom, ker imajo odprto samo ob vikendih. Takrat je treba pridet! Ful dobro in ful dosti za jest Majo pa tudi lepe razglede tm zgoraj. Spust do Mosta, na kafe, in naprej po Baški grapi. Tik pred Klavžami se je vredno ustaviti na požirek ali dva zelo dobre vode, ki ima tudi svojo zgodbo napisano na panoju ob po vojaško izdelanem zajetju. Navzgor skozi Logaršče v Ponikve, do Plečnikove cerkve na vrhu hriba. Spust v Slap in po lepi novi cesti do Dolenje Trebuše. Gostilni pri mostu sem se ognil, ker če pridem not, me gazdarica ne spusti ;) Imajo pa dobre palačinke. Vzpon na Oblakov vrh, večina makadam, kjer takoj levo in navzgor, in itak, makadam. V Šebrelje pridemo iz južne strani, po strmem makadamskem spustu. Čisto na koncu planote je cerkvica Sv. Ivana, kjer si motorist lahko odpočije v senci dreves in/ali s pogledom v dolino in okoliške hribe. Če te čas ne preganja in če ti je to zanimivo, lahko obiščeš prazgodovinsko jamo Divje Babe, streljaj proti dol. Ključ rešetk na vhodu imajo domačini. Sledi spust v dolino in po cesti do Idrije. Tu se nabašem z žlikrofi, saj se želodec že nekaj oglaša. Povratek do Spodnje Idrije in levo, Kanomljam naproti. Spodnja je takoj za Idrijo, v Srednji se začne makadam, mehak, ker ga ravno utrjujejo, in ne neha do Zgornje in še malo čez. Na Oblakovem vrhu (ponovno) sem ga imel čez glavo. Plan je bil levo na Hudournik in pod Stržnikarjevim vrhom do slapa Gačnik, ma ker sem tam že večkrat bil in ker vem, kakšna je pot do tja, sem jo ucvrl rajši v dolino. Ta makadam proti Trebuši je za en drek, ma veliko boljši kot oni ... Bom napadel to, kar sem omenil, iz druge strani, jih bom presenetil ... ;) Zopet Trebuša in zopet Slap. Se mi zdi, da me je Idrijca vabila, me je kar vleklo čez most ;) Tokrat takoj levo, preko Idrijce in 'za krajem', po Kosmačevi poti do Postaje. Levo navzgor in že ga žgem proti Čepovanu. Tu je, na začetku, k se da prtiskat, priporočilo 40 km/h. In traja skoraj do vrha. Skoraj. Čisto na vrhu so 3 ali 4 nepregledni ovinki, k če greš peš, si prehiter. In PRED temi ovinki, tale znak. Ma ne morš verjet ... V Čepovanu sm ratal žejn in ker tam ni gostilne, šmrc na Lokve, na hladen tonik. In se še malo ohladit, pred spustom v Goriški kotel. Statistika: 200 km (okoli 60 km makadama), nekaj čez 5000 višincev, 6 h 15 min na motorju, 1 h 30 min postankov, povprečna hitrost 31,6 km/h. Sled sem tudi prflikal poleg. Najverjetneje moraš met ustrezen motor, če se hočeš podat na to turo. In računaj približno tolko cajta. Jst sm, se mi zdi, numalo bolj počasn, ker se mi je mudilo celo življenje, zdej pa uživam v dogodkih in doživljajih in rabim tolko cajta :) 2017-06-13 Šentviška - Šebrelje.gpx

Sezona 2017...za letos dokoncan

Tanja Cirman v Čilu živi dobro leto, kar je njen najdaljši postanek v zadnjih letih, odkar se je odločila za nov način življenja: za globalno nomadstvo, svobodo izbire, ki pa ni vedno preprosta, kot pravi.

Hola, amigos.

Hmmm, a si tut ti neki posebnega

Še vedno...

Če se lepše pelje v dvoje je lahko zadnji amortizer pretrd in ne premehek. Lp, Samo

se od uciri blo treba upelat novo gumo in se mal ohladit torej, prot mangartu pol se domow, na goro in ko se vracam v ajd. mi tece en stric cez cesto, glih za ovinkom ko prides s cola v ajd pa se ustavi sred ceste in zacne mahat, upocasnim, pa se kar naprej maha, sm mislu da je spet kaksna zival usla na cesto, kar nebi bilo prvic , pol mi pa zacne kricat da je tm omejitev 50, pa sm se kar ustavu , mu povedu kej si mislm in sou naprej... svasta majka rodi, samo para nece

fočk..prazno..