Dvorana slavnih

Tako...zdaj pa še zadeva v besedi in sliki. Potopis bo sestavljen po dnevih, da bo lažje razumljen...kdor ga bo bral. K opisu dneva bodo tudi priložene slike od tistega dne. Prijetno branje...komur ne bo dolgčas. PS...Dami....kot si že omenil...naslov teme lahko spremeniš po tvojem mnenju, da se bo vklapljal v neko podobo na forumu. Dan1 Ker sem se z leti polenil, kar se tiče pisanja....pa tudi sicer sem se naveličal okolici razlagati kje, kdaj in kaj sem počel je bila prvotna odločitev, da tokrat potopisa ne bom podajal. Pa vseeno sem se potem, ko sem gledal že tisoosemstosedeminpetdestič eno od nadaljevank Gruntovščanov in ravno zadel tisti del, ko je Dudek odhajal na delo v Nemčijo in je izstopil že na prvi postaji, ter se vrnil nazaj k svoji Regici v enak enoličen vsakdan, v njem videl neko simbolno prispodobo povprečnega lastnika motornega kolesa (motoristi (pa ne tisti iz FB-ja) so neka druga kategorija)) in se odločil, da bom svojo izkušnjo tudi tokrat trajneje obeležil v pisni obliki. Uvodoma naj podam nekaj podatkov in smernic bralcem tega zapisa, ki bodo pripomogli k lažjemu razumevanju nekaterih stvari, pogledov, in dogodkov v nadaljevanju zapisa. Sem srednje starostni dedec...tak čist običajen...z ženo in dvema otrokoma, službo, hišo, avtom in seveda psom. Zadeve v življenju so tekle bolj ali manj gladko, razen, ko je ženi prvič odtekla voda in sem jo vprašal, če morava iz zdaj ob 3h zjutraj, ali lahko še malo potegnem do 6h. Ko je do tega prišlo drugič, sem bil prej v avtu, kot ji je voda sploh odtekla. Življenje je teklo, otroci so odraščali, moja nemirna duša, pa je iskala nove kompenzacije za nemirne noči, posrane plenice in kislo bruhanco na ramenu, ko smo podirali kupčke. In sem si nekako pred sedmimi-osmimi leti omislil štirikolesnik. Ne bom zdaj o tem obdobju, ker je to večini tuje...pa vendar....to je ena najbolj norih zadev, ki si jih lahko omislite....sploh, če veste, kaj vse se da s tem počet. Tako sem vsa ta leta z najboljšimi prijatelji skakal čez luknje, ril po blatu, vlačil vitlo, se tudi prevračal (razen odtrganega zadnjega kolesa nič hujšega)....in po določenem času občutil slast avanturizma in potepanja. Nekajtedenski potepi po brezpotjih Balkana so postali stalnica.....želje vse večje, a je v tem športu na žalost razdalja največji problem. Štirikolesniki namreč niso konstruirani tako mehansko kot konstrukcijsko za daljše cestne vožnje. Od potepanj nisem želel odstopiti, torej je ostala edina logična razlaga...menjava transportnega sredstva. To mi je padlo nadvse težko....na štirikolesniku sem užival....motorje pa sem vse življenje odklanjal....sploh me niso zanimali. Ampak ko je sila....saj veste kako in kaj. In sem se stari butl odločil, da se mi zdi, da sem še nekako v tistih letih, ko bi lahko poizkusil še to kozlarijo. In sem šel...CPP, predvanja, izpit in potem praksa...da sem na eni od učnih ur fuknil z motorjem v krožišču sicer ni nekaj s čimer se lahko vsak pohvali....vendar je resničnost in izkušnja, kot sem jo doživel in takšen bo tudi opis mojega potepa po Balkanu....brez olepšav....pristen, kot sem ga doživel....z občasno uporabo klene Štajerščine, z vsemi lepopisnimi napakami za katere se mi gladko jebe, ker nenazadnje nisem Toporišič ampak prebivalec ob vznožju Pohorja, kjer se zadeve rešujejo z motorko in ne nekimi usranimi arbitražami...če smo že glih v tem obdobju. Torej....kogar to ne moti....dobrodošel...kogar moti...zgoraj desno je križec...kurzor na njega in levi klik na miški. Tako sem si zgodaj jeseni 2016 omislil izpit in neko prduljo, ki je kot se spodobi stala v garaži še preden sem imel tisti, kos plastike, ki mi uradno dovoljuje tudi njeno uporabo v žepu. Ne bom zdaj opisoval, kako sem hodil sedet par krat na dan na njega v garaži....ga vlačil ven...prižgal in poslušal, če vse deluje....ker pri pizdi materini, kaj pa bi sploh na novem motorju lahko bilo narobe, razen, da dobi ekaste gume od stanja....ampak moški smo pač veliki otroci....le igrače si kupujemo malce dražje. Plastiko sem dobil in potem prvi kilometri. No prve kilometre teorij v obliki motorističnih nasvetov tipa »Magisterij za motoriste« in Youtube posnetkov, tek stotine nasvetov iz različnih forumov predvsem takih, ki zmorejo max. 70km dnevno, pa še to z 8-12 postanki sem imel v malem prstu. Vse kar je treba je pač, da zajahaš motor in se greš peljat....ampak je tu pizdarija. Hišo imam takole malce na samem....dovolj, da občina ne razmišlja o asfaltu....do njega pa je kakih 150m. finega redno nafukanega gramoza, vmes pa še jebeni 90 stopinjski ovinek, ki ga vsaka ploha odnese, ker se na njega izliva vsa pobrana voda iz polovice višje ležečega naselja in je potem taki, dokler se ne pridevajo specialisti za popravila cest v naši občini, kar v prevodu pomeni, da je menjavanje končnikov na naših avtomobilih, redno opravilo, kot so košnja, okopavanja krompirja, trgatev in podobno....pač redna letna rutina. No in potem sem jaz s tisto plastično izkaznico, ki je dokazovala mojo sposobnost o udeleženosti v prometu kot voznik motornega kolesa, moral sploh prvič v življenju z hoh glanc novim motorjem, ki so mi ga dostavili s kombijem....nekak spravit po tej cesti, ki mimogrede še vodi v klanec, prijahat do asfalta. Zdaj se ne spomnim več, ampak se mi zdi, da so me noge fejst bolele preden sem prišel do vrha....pa roke tudi, ker sem tak stiskal ono gumo od ročk na bilanci, da so me pol dlani pekle, kot da so me s šibo po njih našeškali. No saj potem na asfaltu ni bilo dosti boljše....edino noge sem dal na stopalke....pol ko sem ugotovil, da mi je v podplate nenavadno vroče. Za prvič sem naredil glih par kilometrov, ker sem vedel, da me čaka še hujša pizdarija nazaj. Po tem istem bregu (z bogato izkušnjo prevoženih 30km. po asfaltu) sem se moral potem še spustit nazaj do bajte. Veš ono, ko v leru sediš na motorju z nogami drajsaš po šodru za tabo pa ostajajo tri špure....dve od levega in desnega podplata in po sredini ena rjava. Ampak sem pridrajsal....jakna in hlače so bile direkt za v sušilni stroj...babnica pa me je vprašal, kje sem pri vedrem dnevu dež našel, da sem celi moker....bemti babnico...nima pojma, kak težko je bit lastnik motornega kolesa...pa čelada....zamisli si, da vrežeš lubenico na pol, izbrskaš koščice in si jo povezneš na glavo...no taka je bila notranjost čelade....sluzavo, mokra, lepljivega oprijema z vonjem kreatinina, ki ga zavohaš, ko greš zjutraj scat in celi dan prej nisi nič pil....in to vse na moji prvi »furi«....jebem ti življenje, pa motor, pa vse skupaj... In komaj sem dodobra začel mojo kariero in osvojil tisti breg, ki ga še danes malce strahoma prevozim...čeprav zdaj že v drugi brzini gor in dol...pride zima....tista, ko ne moreš več vozit, če si normalen....in potem mraz popusti...asfalt ima zavidljivih +4 na soncu...in že smo se vozili. No in tako sem si potem nekje konec aprila zamislil, da pa nekak fure od oštarije do oštarije, pa na ono milijardo krat penetrirano Golico, pa Mozirje, pa Prekmurje, pa Dolenjsko, pa, pa, pa, niso glih to kar bi jaz počel. Malo sem zagušil našo tajnico in mi je izračunala, da imam še 25dni starega dopusta....in avanturistična kombinacija je bila sestavljena. Ker sem se po Balkanu že potepal, sem vedel kdaj je nekako dober cajt za fijakanje....tam v juniju nekje....in tako sem se odločil, da 17.junija krenem za 14dni....nekam dol pač...bomo videli do kod. Najprej sem ugotovil, da grem sam...prijatelj Lakl je imel neprestavljive službene obveznosti, sin, ki mu pa že po stari družinski tradiciji pol leta motor stoji v garaži, on pa še nima izpita....pa pač ni bil glih neka izbira za mene zdaj že »izkušenega« voznika. In tako smo pri potopisu....jaz in vsi tisti, ki se do sedaj niste naveličali branja....bravo....to je že uspeh. Tiste sobote 17.06 sem tako lepo spakiran z vsem potrebnim in nepotrebnim krenil zarana na pot....aja...to še moram povedat...kar bom napisal je pač moj osebni pogled na zadeve...tako sem to potovanje doživel pač jaz. Ne bo olepšav in sladkih besed, kar je za pohvalit bom tudi napisal. Seveda pa bi nekdo drug isto zadevo videl drugače.... In tako sem lepo spakiran s....to moram povedat...kupom orodja v kufrih, kot, da sem pooblaščeni terenski Yamahin serviser, ki ga seveda nisem uporabil...na srečo, ker si s polovico itak ne bi vedel kaj počet....ko sem prevrnil v Bolgariji motor, sem se ves preostali del poti vozil z zamakjeno bilanco....ki jo je moj serviser na Ptuju »poravnal« v 10-ih sekundah s ključem št.10, ki sem jih jaz imel v kufru vsaj 3 ali 4. Odvil je »spejserje« na bilanci, ta se je po spominu vrnila v prvotni položaj in jih je le zategnil nazaj...pol je jasno, da bi vso tisto kložnarijo lahko mirne duše pustil tudi doma. Ampak...nikoli ne veš....idiot... ...in sem se peljal...Nekak sem si naštudiral, da je najbolj ziher, če grem čez mejo na Cvetlinu...pol pa štrafta po avtobanu mimo Zagreba, proti Hrvatski Kostajnici....ker do Bosne itak ni kaj za videt ali doživet. In je tako tudi bilo....do meje. Mejo v bosno v Hrvatski Kostajnici sem prestopal prvič. Kot sem uvodoma povedal....Balkan mi ni tuj...res ne....amapk vedno znova me nekaj preseneti. Hrvaška meni sicer ni glih neki ElDorado...tako čisto običajna....ampak, ko pa zapelješ mimo onega plavega plehnatega kontejnerja v Bosno....tu pa se vedno dogaja...na drugi strani samo Kostajnica....kaos na vse strani....vsi furajo na pune in povprek....neka pravila v prometu so mrtvo slovo na papiru....levo obledele marele že katere pivovarne....zjahani stoli in mize...vonj pečenega iz žara (ob 9-ih zjutraj)...babnice z vrečkami nekih cenenih sladkih pijač polnih aditivov in barvil...na desni pa banka, menjačnica, 7 rol tiste plastike, ki se reže na metre in so kao prti na mizi...dokler motivi rožic ne zbledijo in je čas za prenovo lokala....torej nove prte, kardani za traktorje, pošta, plastične puške za otroke, kafana, pekarna, plata s ciglom, zdravstvena postaja, role železne ograje za ovce....in tako naprej....mešano na žaru v glavnem. Nekako se prebijem skozi ta kaos in Garmin...jebeni Garmin...res je glup u pizdu materinu, me po svoji kurji logiki pelje moji naslednji točki Prijedor. Že po kakšnih 300 metrih mi je potegnilo, da smer nekako ni tista, ki sem si jo zamislil....karta, na levo krug in na polovici obračalnega kroga (tak krog imajo običajno potniška letala)...skoraj zapeljem v škaf s perilom ob nogah ninđe (veste dobro kaj mislim)...za ziher vprašam....«za Prijedor«....«može i levo a može i desno«....odgovori....o jebem ti sunce, si mislim. »koji je glavni?« vprašam....«pa ovaj« odgovori...si mislim...pa pizda ti materina....jasno da ovaj...saj nisem na onem drugem....«levo ili desno«, nadaljujem....«pa levi je glavi a desno je bliže«....fuck....ok »hvala«....«pomogli ste mi kurac«...si mislim in zavijem na desno. No če je bila izbira prava pač ne vem....sem pa prišel do Prijedora, nekako v času in smeri, kot sem si jo zamislil. Nadaljujem proti Banja Luki in nato prvi resnejši postanek...kafa (to je republika srpska pa se je treba pravilno izražat...kava se je končala na Hrvaški meji)...in hladen Schwepes...ker je to baje pijača za prave moške....kot trdi oni na reklami. No jaz sem ga pil, ker sem bil žejen. Kdor še ne ve...Banja Luka je lepo mesto....za razmere v Bosni zelo solidno urejeno z ugodnim razmerjem 7 žensk na enega moškega. Nadaljujem v smeri Kotor Varoš, nato desna smer proti Travniku, kot moji končni destinaciji za tisti dan, v opciji«B« torej preko planine Vlašič. Smer preko planine Vlašič je vsekakor vredna greha...vijugava cesta....na trenutke pač po Bosansko razfukana, s peskom na ovinkih in nepredvidljimi ugrezi cestišča...previloma tudi na ovinkih. Ampak o cestah v Bosni malo kasneje, saj si ta del poleg voznikov in ostalih udeležencev v prometu zasluži posebno poglavje....res posebno poglavje. Kakšne 3km izven Travnika (za katerega sem mimogrede ugotovil, da je orto muslimansko mesto...kar je meni čisto ok....zgolj za informacijo), sem si preko Booking-ga (kako neavanturistično) rezerviral nočitev v hotelu Bajra. No hotel Bajra ima poleg nočitev pod sobami še wide-around znano restavracijo, mesnico, trgovino, špecerijo, 2 bankomata....skratka vse kar si utrujen popotnik, željan miru in mirne noči lahko zaželi....v svoji nočni mori. Amapk soba je bila lepo urejena, čista....wifi na pune granate....flat TV....normalna kopalnica....restavracija-čevabđinica pravzaprav...pa s tako dobrimi čevapi, da bi kaj kmalu postala moja zadnja destinacija holesterolnega ciklusa, če ne bi premogel še tistih nekaj atomov zdrave pameti. Razpakiranje, zaklepanje motorja, cerada čez njega, tuš....in prvi dan je ugašal v spanec.... ...jes moj kurac....ampak o tem v nadaljevanju...ki sledi...

On a lajn Užival z Rumenkotom do Drage, srečal Sxe, pr Dinkotu z Živimnorcem, mislm kaj češ lepše...

Vtisi prvi del Postanek pri Rumenem v Rači, kjer sva montirala nove SuperSport mitas force im your daddy +... Pol pa gas prva pavza je bila v kraju Križac, kjer sva opazila razmejitveno črto arbitraže Tako nadaljujem in srečujem same dobre ljudi, od lastnikov SXov Np kukrkol žgala in palila sva gume...šlo je u smrt poslovim se od klape zdej pa lagano domov...sledijo nočni vtisi...

Vreme je bilo super, sicer zjutraj še voda v nekaterih ovinkih in dokaj drseča pista, ma se je do 12ih zrihtalo in je šlo do tačk Sva bila pa dopoldne sama 2 na pisti, lahko voziš kolkor češ Včeri je blo mal na hitro zmenjeno, drugič prej sporočim. Evo ena "profesionalna"

zelo lepo napisano, in vse to poznamo. Dejstvo pa je, če ti malce bolj pojasnim, SLO spada pod vzhodno divizijo in ne kontaktira direktno z Matig...hofen....in tam "v bivših komunističnih republikah" še vedno skrbijo samo za številke in svoje sedeže, hkrati pa našim trgovcem lepo vržejo pod nos njihove prodajne številke. Ampak mene kot kupca pri reklamaciji gladko boli kurac, koliko enot so prodali v SLO, če pa imam veljavno garancijo, ki sem jo podpisal s KTMjem in seveda zato v normalnem roku pričakujem rešitev problema. Simpl ko keks. Zgleda, da poznaš situacijo nekje iz vidika "sem pri koritu" (pa brez zamere, si trgovec ali karkoli v povezavi s KTM) ampak ne mi pravit pravljic o vpoklicih ker pri GTju niso vpoklicali in podatke poznam s svetovnega spleta (FB grupa superduke GT): -slaba kvaliteta kovčkov (shad izdeluje), večina. če ne vsi sčasoma začnejo zijati in ne zapirajo prav. Ps. tudi zamenjava ni nič boljša in se že širijo. -servo ki krmili exhoup loputo na izpuhu, v večini primerov crkne. pa še kaj bi se našlo. Ampak ne, vpoklic je bil samo za en košček cevi za gorivo Moje mnenje je, da bi se dalo bolje, vseeno pa bom pohvalil nekatere naše trgovce in tudi serviserje, ki se trudijo, da bi tudi v resnici bilo tako. Kar pa se tiče servisne mreže: v kolikor imam na relaciji 150km samo 2 servisa (z enim po besedah mojih kolegov niso zadovoljni, drugega pa je potrebno prositi) ne moremo govoriti o zadovoljivi servisni in poprodajni podpori.

Aja lima, lima

Ko sem se prvič peljal mino, uppsss... kaj pa je to. Vrnil sem se naslednje leto. Zanimivo in lepo. Priporočam staro cesto za Graz.

Seveda sem jo tudi že formatiral in pri prenosu na računalnik vedno izberem "po prenosu izbriši iz spomina" ... Tudi danes dopoldne sem za vožnjo s kolesom izkristil izredno prijetno dopoldansko zunanjo temperaturo. Hidrija, v kateri sem bil zaposlen pred mojo prometno nesrečo, bo imala danes "svojo poletno veselico". Asfaltiranje ceste iz Srednje Kanomlje proti Oblakovam vrhu ni od mojega zadnjega obiska prav nič napredovalo. Kopališče pr'Lajštu v Idrijski Beli je še vedno upravičeno brez vodnih zapornic. Med okrepćevalnicp Pri Zagodu in tablo Idrija je promet zopet urejen z dvema semaforjem v precej kratki medsebojno razdalji. Ko sem se vrnil domov sem se seveda najprej oprhal in takoj za tem pripravil zame in mojo mamo kosilo in po njem seveda tudi ...

zarco je hud kot poper.. samo s soft/sotf kombinacijo - glede na to , da stari mački za isto dirko nataknejo spredaj medium / zadaj hard - narediti neko revolucijo pri končni uvrstitvi v dirki - no to se meni ne zdi ravno realna odločitev. povrh vsega se jim v 5 krogih ni odpeljal za 7-10 s ane.. kar bi se verjetno vsak od skupine za njim s tako izbiro gum..taktika za sponzorje in nerealno siljenje v ospredje - ne bom rekel , da ni to maslo tovarniške ekipe yamahe ...a to je lahko le ugibanje - realnost je pa po prihodu v cilj.

Mah te ocene mi nič ne povejo. Jaz z Mitaskami pridem komaj do 6k, snec pa jih nardi recimo 2x tolko .. zato sem mislil, če ima kdo kakšno primerjavo .. ja nič, bomo ga verjetno obuli v GT al Z8 pa bomo vidli .. Hehe, kako zanimivo .. meni je recimo kljun groza modre felne in vilice pa so mi ql! Zlate vilice pa spet groza .. Še dobro, da smo si tako različni, drugače bi se vsi za eno babo tepli, jaz pa je nebi dal ..

klevete, izdajstvo, prodal si se hrvatom ps. pridem pozdravit Mileno!!!

...Dami in Joker... ...takle mamo.

upam ,da si vsaj privat in da veš za kaj toliko delaš ! Drugače je to zakonsko prepovedano in kaznivo , vem , ker imam doma strokovnjala oz magistra za varnost in zdravje pri delu .

Vsi trije, ki imamo v SLO Super advenčerje smo menjali prednjo feltno, tudi na tujih forumih je bilo ogromno napisanega v zvezi s tem pa ni bilo nobenega vpoklica. Tudi moj občutek je, da se KTM izogiba vpoklicem in računa, da bo strošek pač nižji, če obravnavajo določen problem individualno, kdor se pritoži ga pač rešujejo. In to traja u 3 PM. Trenutno je 12 dni odkar sem serviserju, po navodilu, poslal slike opozorila "Preload Adjuster" (ne morem nastavljati prednapetje vzmetenja) pa nobenega glasu od njega.

Sam ne bi rezal , pri dotičnem motorju bi odvijačil prvo platišče

Kar je trejba nej tježku

Krajsi izlet na sever kontinentalne Europe. Srecanje z ostalimi v Hamburgu Znameniti St.Pauli v Hamburgu Ja seveda, radi se imamo .... Pivo tece v potokih In koncno CILJ osvojen, sever Danske, Skagen. Ne rabis nobene navigacije, ko si na danskem gres samo na sever dokler gre... Obisk MC Morm priznat, tud jest znajo kot se spodobi Priporocam. Ni pa to fura ze pusije. Piha kr naprej, tko da bi pr nas ze zdavnej zapiral (kaksno Jadranko npr), tm se pa se kar veselo vozijo. Imel smo vse, od sonca in vrocine, do dezja in mraza. Ceste so dobre, pa sej itak da pocas ze kar tezko najdes slabse kot so pri nas ane So pa tile Danci presenetil s prijaznostjo, preprostostjo in zvrhano mero dobre volje.... kjer koli smo ze bli. Prou neverjetno za sever.

On a lajn..tma..pa mrz je ratalu ampak...faaajn

Klobuček. Vidim, da nekaj pametuješ. Črke ne označujejo barve, ampak jih številke. Pa tudi tehnično izpravnost raje pusti pri miru. (4) Vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža), je treba v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik registriranega vozila priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo. Če se sprememba lastništva dokazuje s pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo ali s komisijsko pogodbo, mora biti identiteta fizičnih oseb ugotovljena. Ugotovitev identitete fizičnih oseb opravi registracijska organizacija. Pri tem se na pogodbi preveri oziroma zapiše naslov stalnega prebivališča kupca ali začasnega prebivališča, če nima stalnega, EMŠO prodajalca in kupca ter identifikacijska številka vozila, ki je predmet spremembe lastništva. (5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

Vem, 56ur/teden je dovoljeno oz. največ 20 nadur na mesec. Jebiga, to je realnost. Danes sem že boljše volje, spanec + delo v novem fletu sta mi povrnila veliko energije Treba je delat, če kaj češ met, tak to je...

Mal ga je presenetu, je že priznal napako link: http://www.crash.net/motogp/news/263867/1/marquez-explains-vinales-misunderstanding.html

Faaak, dans na jadranki v kraju Križac, predvidevam, da gre meja točno tule:

MM vsa cast... undisputable king here, majke mi :-) Vale bo pa jutr moral delat in to orenk... Ampak, sej smo ze navajeni :-) Pa JLo je tud kr visoko tokrat.

moped prestal prvi malo daljši izlet (Bolgarija, Grčija, Makedonija), tri stvari me motijo glede na FZ1S (z njim sem v nekaj letih naredil 111000 brez vsakršnih težav) in sicer najbolj (kar me tudi jezi) pregrevanje obeh pet oz. stopal, izostanek centralnega stojala ter neudoben sedež (preoster rob), drugače pa upam, da bo vsaj približno tako zanesljiv kot FZ1S (čeprav je bil letnik 2007, pa tudi brez ABS sem zelo odlično shajal) Marjan

Fp3

Ojejej....za life story so premali serverji....

Probaj olje menjat.

Kwa se pa gres, ti Frenk67. Kupil si vecni izdelek, zdej bo pa tud en tok trajal, da boš rešil pritožbo. Če ti pa kej ni prov pa sam šramfi, je reku IKE.

Pa je moj Versys dobil zlatni lanac EK MVXZ2. Bomo videli koliko bo zdržala v kombinaciji s Scottoilerjem. Nabavil v SLO za 146€ komplet veriga in JT zobniki. Upam, da ni ponaredek

Ja res, kako smo si različni in fajn je tak. Lahko bi vsaj naredili recimo modro barvo na feltnah, ampak v mat varjanti, da se ne svetijo in ne izstopajo tako, bi bolj povezale motor kot celoto, ne pa, da ti v oči padejo najprej kolesa. Meni je všeč, da me najprej potegne linija pri motorju, isto kot pri ženski ; najprej pogledam linijo, šele potem čevlje .

@Andrejcer: a tako. Moram priznat, da motor zdaj vrhunsko zgleda. Dodaten kljun mu daje karakter ... prej je bil motor spredaj tako prazen. Dve luči in konec, nobene robustnosti, prav tako je bil razmak med sprednjimi lučmi in blatnikom prevelik, zdaj pa motor zgleda super. Vem, da je modra barva, barva Yamahe, ampak feltne bi lahko naredili v črni ali vsaj morda temno sivi barvi.

Moja kobila, pred odhodom v kamp Čikat na Lošinj, s sopotnico na zadnjem sedežu ... Tank torbo in bočni torbi sem sigurno kupil pri stricu Lojzu, kje sem nabavil pa "zadnji kovček", je pa tudi "odletelo iz mojega spomina" ...

po 65.000 še vedno brez luknjice. preverjeno. pa vilce so tud še na mestu. to pa zato, ker ne znam in si ne upam skakat čez ovire.

Bom šel jaz. Ampak z mojo. In mimo Dinkota se bova peljala predpisanih 50km/h. Bova imela še zeloooo daleč do točke obračanja...

Extreme security chain #custom #MarincSpeedShop #veriga #kaljena #cementirana #65hrc #cigani #nimajo #za #burek Veriga cementirana na 65hrc, ključavnica oblečena v inox+kaljene ojačitve+anti pick lock sistem V praksi se obnese super, razlika kot noc in dan. Men najlazji nacin za ler pa je: dam v 2nd prestavo pa "butnem" po saltheblu v ler.

Bil na testnih vožnjah prejšnji vikend in kar ne morem pozabit.... Zahvala organizatorju in vsem, ki so bili vpeti v ta dogodek.....enkratno! pa še nekaj besed: Ja res je. Že nekaj časa se pogovarjam o motorju, in marsikaj sem šel probat. Tole mi je prišlo pa čisto po naklučju. Mi je gospa rekla po telefonu: vam dam za probat prvo Ultra limited, potem pa probajte še Fat boy-a. (ok si mislm, pa grem enkrat probat še ta kup neuporabnega železa).In res prideva z ženo pred salon , takoj na prijavo za testne vožnje potem pa hitro ven firbec matrat.....gledam motorje, najdem tistega katerega mi je gospa dodelila.....gledam (faak...al je res lep......), mal cvikam ker vem, da je težak ko pra_ica....400 kg +, matr ne vem kako bom jaz to držal ? moj kolen je še švoh od operacije......Pa pride mim možakar in prav : vam je vse jasno? bo šlo? dejmo boste počas krenili.... ( ta čas ko sem se sam s sabo pogovarjal kako je lep in "drugačen" so ostali že čakali da krenemo......), seveda mi je vse jasn....Zajaham makino, moja tud spleza gor....vžgem..... fak.....pod ritjo začne drgetat, prav čutiš da je res something special, in zapeljemo na cesto. Prvič v življenju sem slišal svojo ženo, vpit zadaj od navdušenja nad motorjem ( bolj nebi mogu zadet) skos mi je nekaj govorila, pol tud slišal nisem, poln nekih novih čustev ( katerih zdej tudi nebi mogu opisat na kratko) pa sem bil tud sam.Enostavno priporočam tud tistim kateri morda še niste vozili, da enkrat probate Harlija ( da vidte tud drugo stran šnicla).Zdej ko vem kaj bo doma.........zdej pa šparat ! Lp Matic

S samo svinjarijo me posiljujejo

"Sam sem pač na DVE LETI (!) kupil nov aku za 50€..."!?! Res "ima svakojakih ljudi" so v Jugi rekli južnjaki. Cajti se spreminjajo. Nekateri ljudje pač ne. In zaostanejo...kjerkoli. Tudi v računanju in racionalnosti. Kot "kitajska roba", ki je večinoma "za enkratno uporabo". Kupiš jo za par €, ko crkne, jo ne popravljaš, ker je enak "pomfl" v trgovini cenejši kot popravilo. Nihče pa ne pomisli koliko SMETI uvažamo od tam, koliko SMETIMO okolje z našimi (nevarnimi) odpadki (namesto, da menjamo akuje na 5-10 let, jih mečemo stran na dve leti...)! Dokler bo tako, nam in zanamcem ni pomoči. Lastniki vozil, ki "razmišljajo" in jim vozila stojijo ali specialna vozila služb, ki morajo biti VEDNO v pripravljenosti za izvoz, pač ne kupujejo "pomfla za enkratno uporabo".

bolje da nič ne delajo, če ne bodo ostali spet brez kakšnega prisluškovalnega vozila ... al bodo pa kakšni skriti pripadniki obveščevalnih služb postali odkrili, saj bodo sami povedali kaj so itak .. ostalo je futr za množice

Pa obutev je tudi huda. Taka moška.

baje tudi pri rossiju niso mahali zaostalim za krog z modro zastavo..

Kva pa ostali dirkači,ki jo gledajo že 20let

Očitno ma podporna grupa srečanje

vsaka

Istra, take 3. Po Plominki Do Pule Naprej do Rovinja-nasadi oljk Limski zaliv tokrat z opazovalnice na severni steni po 21tki Do reke Mirne. S hribov na juzni strani proti Motovunu in na drugo stran doline za konec pa se do jezera Butoniga

Danes le par kilometrov vendar slikovitih in nepozabnih. San Roque-Gibraltar-Tarifa in nazaj. The Rock. "dirka" preko letališča. Prekleta bolha spet me grize. Pogled na letališče in cesto preko njega. Skozi tunel nazaj "domov". Tarifa, za hrbtom pa najjužnejša točka celinske Evrope. Dostop žal ni mogoč.

Tu je ruta po glavnih prometnih žilah , za to je KTM kar prava izbira Pnevmatika je ravno za takšna potovanja ,saj je vzdržljiva kljub zlorabljanju po asvaltu , Conti mi ne zdrži tud 9kkm če jo šparam . Mislim da bom uspel iz nje iztisnit tistih 12kkm kot jih potrebujem .Sem pa z njo obrnil Romunijo , velik del balkana in z njimi končal v ograji ......

3.5.2017 Chefchaouen-Tanger-Tanger Med cca 170km ......ponoči je bilo takšno kot ,da so se spodaj v klubu klali pod Marđanovo sobo na tleh je model mrtvo pijan zavijal in tulil v luno , poscan , posran , pravi lisjak ,da ga je kot mačke , ki se gonijo želel politi z mrzlo vodo .......no po arijah se je umiril in zaspal na udobnih blatnih tleh ......zbudimo se bolj klaverno , zadnji dan na črni celini ..... Nastavimo se sončku in zajtrkujemo , kar pred hotelom , naše domače dobrote .....pogledi švigajo ,a nas ne gane , mi jemo svinjino naprej ..na poti iz mesta nas pospremi relikvija .........no na sliki so dve .......obala je blizu ...... ...in obala ,s tem pa posledično tudi nižje temperature, kar je pravo olajšanje ..... ......tik tak smo bili v Tangerju ...... ...v Tanger Med pridemo cca 17h in se začne procedura ,tako biokratska , kot varnostna ..........ne bom posebej opisoval ,samo rekel bom ,da smo odpluli ob 2h vmes pa vsega , od carinikov ,policajev do Mariborčanov ...midva sva šla prva čez rentgen , takoj za tem policijski psi ,a po večini motoristom samo mahajo za naprej . Slikat se nisem upal , ker vem ,da fašejo alergijo in nisem želel podaljševat agonije pri prehodu ..... ...za tem je bilo pa čiči pa čaki pa kakšno pivo spij ....zapletemo se v pogovor s simpatično motoristko ,sama na GS-u po Maroku , carica ...srečamo še veliko slovencev ,tudi ekipo , ki je šla na pot s Srbskimi motoristi , ki jih je vodil mož z imenom Marokanac . V motorističnih krogih poznan stric ...in končno se prikaže naš trajekt takoj še enega spijemo ........zunaj mrzlo kot pes, vsi zadekani......... ......a zdej se šele začne izkrcavanje , ki je trajalo in trajalo . ...na spodnjih slikah se vidi , kaj vse pripelje iz Barcelone in Genove . Vse to se vozi po EU , mene pa naši modri hecajo za smernik , če ni prave oznake na njemu ..smo se pa nasmejal ..........da ga samo ne šimfam , motor je res priročen , lahko ga uporabiš kot fotelj, motor ali pa nemesto drv ......tako sva počivala in čakala , Marđan in Dragica sta bolj skakljala okrog ..... ...........po šestih urah čakanja, zapeljemo iz Maroških tal na ladjo , mešani občutki .......... ...dobro je imeti pri sebi kakšen kovanec za en evro , daš osebju zadolženemu za privez motorja , pa mu mal sufliraš , ne bi se zgodilo prvič ,da bi bila na motorju kakšna poškodba , ker so privezali na neprimerno mesto . ....evo ,zgornja slika ima že datum 4.5 kar pomeni da je ura preko polnoči , ko smo še v tovornem delu . Imeli smo 3 urno zamudo .... ...soba identična prihodu . Komaj smo čakali ,da se slečemo in sprostimo .Na palubi pomahamo v slovo Afriki in spijemo še eno pivo ......še zadnje ovohavanje predno odplujemo meglena slika pomeni ,da sem že megleno videl ....... .....zatlačim si še čepke v ušesa in povesim veke ..................... ....se nadaljuje ......

Danes še zadnji detajl , kar se motorja tiče in smo opremljeni za pot .......K60

premišljujem nekaj ... kaj če se Argentina spomne, da vse emigrante za 3-4 kolena nazaj, vrnejo v matične domovine al pa Amerika ... bi Trumpl takoj dubu nogo in mogu nazaj u Njemaćku