Dvorana slavnih

Danes Moskva-Tambov-Volgograd cca 1050 km.....vseh mogočih cestnih podlag,bom kratek ker sem zjeb.....v 36h sem spal samo 5h......zdej zalegnem ,jutri pa proti Kazahstanu..... Ludo....prostranstva dokler seže oko,ne razumem ,pšenica,koruza itd ni konca,ljudje pa lačni Tambov,prvi resni postanek po 460 km.... In gasa do Volgograda .....

Lepa je Moskva,nazadnje sem bil tu pred 20 leti službeno,zdaj je drug utrip.....

MONGOLIJA 2017 - MOTOPIS UVOD Letos bo ekipa razširjena. Primorsko-gorenjska odprava v Mongolijo je že pripravljena in nestrpno pričakuje odhod. Polona in Denis na advenčerju zastopata gorenjske barve, Miro in Zdenka pa primorske na običnem GS-u. Teden dni pred odhodom nam Miro pošilja poslednji opomnik, da ne bi kaj pozabili glede Mongolije in demokratično odloča namesto nas. Za ilustracijo t. i. demokracije objavljam njegovo sporočilo nam, navadnim članom odprave. Zdravo! Pridržujem si pravico, da kot najstarejši (beri! morda tudi najpametnejši) član odprave demokratično odločim kaj in kako. Če bomo kaj pisali in objavljali o našem potepanju, je čas, da to obelodanimo (pa brez nekega medijskega pompa). Zamisel: Zdenka piše uvod, ostali pa svoje začetne težave ali pričakovanja ali … Dodamo še opis začrtane poti … Potopis pa bi napisali kasneje, ker bo za pisanje sočasno premalo časa. LP mk MIRO: Mongolija - beseda, ki jo izgovarjamo s strahospoštovanjem pa nihče ne ve, zakaj. Vsaj pri meni je tako. Pred odhodom - priprave Plani se že dolgo kujejo in zemljevid je že čisto zdrsan od prsta. Vendar ni vse tako enostavno in preprosto. Zima ni bila ravno primerna za nove plane in še sreča, da je bil plan v mislih že dlje časa. Pomoč pri planih Vse je šlo narobe. Kupil sem si novo obleko, tako, ki jo premorejo pravi offroad vozniki pa naj si bodo zaresni ali samo reklamni. (slika). Pozneje se je izkazalo, da so hlače številko prevelike (me je pač manj v hlačah, kot sem si mislil). Z nekaj težavami so mi jih zamenjali za manjše. Začel sem se ozirati za novim GS-om Rally - lepe modre barve, v kombinaciji z novo obleko čista šminka (to se za teren in brezpotja, ki so v planu, nujno potrebuje). Srce pa ni zdržalo vsega tega navdušenja naenkrat. Urgenca. Imel sem srečo. Pripeljali so me 5 minut pred katastrofo in ljudje v belih haljah so mi kljub medicinskim pomagalom, ki so kazala normalno stanje, verjeli, da je z mano nekaj hudo narobe. Znancu, ki je imel podobne težave kakšen mesec prej, žal niso verjeli ... Pa sem imel dva meseca časa za razmislek, kaj je prav in kaj narobe; in kaj bi moral in česa ne bi smel ... In kaj sem v življenju že doživel in kaj bi še moral pa če bi in če ne bi ... Plan je plan in treba je naprej. Nikoli nazaj, če pa že pa malo v loku. Pomlad je tu. Grem v trgovino naročit nov motor. Prijazni do mene kot vsako leto znova. Ja, vsa oprema, čudovito, lepa barva, doplačilo za sedež v dvoje, doplačilo za to in ono, številka (cena) taka, kot da bomo v treh na motorju. Dobava – meseca maja. Po planu. Iščem belo-modro čelado, da bo šminka popolna. Zdenki "sem privoščil" novo jakno z nekaj modrine, da ne bi preveč izstopala od moje perfektnosti in ji svetoval, da uporablja par let stare belo-modre rokavice, ki do sedaj niso šle na nobeno kombinacijo. Niti se ni pritoževala. Sredi maja povprašam, kdaj moram plačati motor, da ga pridem iskat, pa utekavanje ... Na drugi strani mobitela (včasih smo rekli žice) tišina. Potem pa: motor bo šele sredi junija. Pa še en ČE je bil vmes. PREPOZNO!!! In če je srce vzdržalo ta šok, potem bo tudi planirano pot. Nisem se preveč razburjal, ker to škoduje zdravju. Ampak kako bom pa sedaj šminkiral po mongolskih brezpotjih?! In kaj si bodo mislile kamele in konji, da sem barvno slep (še sreča, da večina živali vidi črnobelo). Doma v garaži odkrijem "starega" preizkušenega GS-a. Pa saj mu nič ne manjka! Redno je servisiran in vzorno vzdrževan. Vseeno mi ni dalo miru in se zapeljem do mojstra Romana, da še on vrže eno oko. Ko je ugotovil, da prevzema odgovornost za brezhibno delovanje motorja za naslednjih 17.000 km, je vzoren motor razglasil za razvalino. In namesto pet minut pregleda sva okrog njega hodila štiri ure. Pa poglej to pa ono pa tretje, za vsak slučaj zamenjaj to, pa vzemi še to s sabo ... Vse skupaj na mojo samozavest ni delovalo ravno najbolje. Pregled se je zavlekel v naslednji dan. Na koncu sva bila oba zadovoljna, kaj bo pa v resnici, bosta pokazala čas in pot. POLONA: Mongolija... zakaj bi zahodnega človeka vleklo v ta odljuden konec sveta? Odločitev, da se odprave v Mongolijo udeleživa, je padla zelo hitro. Moja dolgoletna skrita želja se je končno uresničila! Ko idejo izraziva na glas med prijatelji, se hitro najde nekaj podpornikov, ki z veseljem priskočijo na pomoč s svojimi izdelki. Zato na naši poti ne bomo nikoli ne spodaj ne zgoraj brez, nikoli energijsko podhranjeni niti umazani. Ponujene pomoči, ki je dandanašnji tako redka, smo izredno veseli predvsem zaradi zavedanja o moči prijateljstva. A po prvem navdušenju kmalu pride trenutek resnice. Kakšne temperature nas čakajo, kakšne ceste, kakšno multimedijsko okolje;-)... Z Denisom začneva graditi načrte. Potrebujeva ogromno osnovne opreme kot je orodje, gume, šotor, spalni vreči, novi škornji..., saj na taki poti še nisva bila. Miro in Zdenka, kot izkušenejša popotnika, svetujeta še to in ono. A kako bova vse skupaj zapakirala za mesec dni potovanja? To je bilo posebno poglavje v vseh pripravah. Do sedaj sva naredila nekaj tur, a to so bile poti po Evropi in bližnji okolici, zdaj pa se odpravljava v prostrana neznana brezpotja. Kako zapakiraš osebno prtljago v tri motoristične kovčke za mesec dni za dve osebi, pa šotor in spalni vreči, pa čevlje, higieno, fotoaparat, pa HRANO, ker moj mož vendar mora jesti najmanj 5x dnevno. A ko vse to nekako preštudiraš, prilagodiš in na koncu tudi izpelješ... pride Miro in reče:« A imaš olje, polnilce, zračnice...« Na, pa sva spet pred izzivom, kam zabasati še vse, na kar je Miro opozoril. Teden dni pred odhodom Miro (kot najstarejši in najmodrejši član odprave) obelodani, da bomo objavili naš podvig. »Pa dajta kaj še vidva napisat... vajina pričakovanja in plane, samo par besed, bomo objavili,« pravi. Denis se tej nalogi na prvo žogo in na deleč izogne in pisanje za moško revijo pade v ženske roke. Na poti v hribe začnem še dodatno analizirati notranjo željo po obisku Mongolije. Čemu me vleče tja, kaj bi rada našla, kaj začutila? Kaj pogrešam v zahodni, dekadentni družbi... Kaj me vleče na drug konec sveta, kjer so ceste še makadamske, kjer ni wi-fija in brezžičnega telefona, tudi hrana, po besedah ljudi, ki so Mongolijo izkusili, ni hvale vredna, nobenega udobja, ki se za poletni dopust spodobi, tople morske vode in božajočega sonca. Odgovor se ponuja kot na dlani. Gremo iskat široka prostranstva, kjer se počutim svobodno, neokrnjeno naravo, v katero človek ne posega egoistično, pristne človeške odnose, kjer človek človeku ni volk, temveč prijatelj, na katerega se v trenutku težav lahko obrneš. Gremo razpet krila, da nas življenje popelje do izkušenj, ki so nam namenjene. ZDENKA: Mongolija – dežela modrega neba Kamele, konji, rokoborci, lovci s sokoli, grleno petje, puščava, pašniki, brezpotja; šamanizem, budizem, islam, krščanstvo … In vodka! Otroška domišljija, mladostne želje in končno resni načrti, ko se življenje prevesi v drugo polovico stoletja … In nato šok, ko glavni motorist, predviden za mongolska brezpotja, pristane v Kliničnem centru (servis motorja)! Sreča v nesreči, lahko bi bilo še huje. Rehabilitacija … Za začetek ga sprehajamo, potem nabavimo turne smuči za okrog hiše. Asistiram. On pa sitnari … Ko ugotovim, da je edina tableta, ki bi pospešila zdravljenje tisti stari (športni) motor, ki ga gleda že celo zimo, ni dileme. Prijatelji, ki nikoli ne zatajijo, ga gredo iskat. Garaža začne čudežno sevati in zdravilne energije spravijo motorista na prve daljše sprehode. (Znano je bilo, da on ne hodi peš; on se VOZI!) Zavest, da ima v garaži nekaj strojev, ki zahtevajo voznika, ga sili na daljše proge. Pomlad trka na vrata. K pospešenemu zdravljenju veliko pripomore Denis; njuni telefonski pogovori so sumljivo žensko dolgi. Pogovarjata se o motorjih, o opremi, o cestah, o Mongoliji in o Jošimuri. Preverim, kje je ta - meni neznana dežela - in ugotovim, da je to avspuh (japonski). Kasneje ugotovim, da je tako dober in tako lep, da ga morata nujno imeti (vsak svojega!). In če kupiš dva, imaš seveda popust na količino. Ah … kako je lep, kako hrumi, kako drugačen je od drugih … Ti dve Jošimuri sta uspešno izrinili Polono in Zdenko vsaj za dva spomladansko motoristična vikenda … Ženske so spomladi bolehne, na vrtu je veliko dela, otroci potrebujejo matere! Prvi moški moto izlet do Paklenice je bil uspešen: Dinko, ribice, motoristi in motoristke (celo ena simpatična medicinka vmes in par zelo znanih modelov) … Potem je šlo vse prehitro … Iz kleti je privlekel šotor (za vsak slučaj, če ostaneš sredi stepe; sicer bomo spali po hotelih) in nostalgično sva ga postavila. Malo je smrdelo po zatohlem in naftalinu, po tednu zračenja je bilo bolje. Po opravljenem testu, če še zmore zlesti vanj, se je smejala tudi naša Mumi. Potem je testiral tudi spalne vreče … Na moje pomisleke glede zdravstvenega stanja in predvidenih mongolskih naporov odrezavo odgovarja … (A delam lahko, na dopust pa ne smem, a ti veš, da imam še 20 dni lanskega dopusta, da pred tem posegom nisem bil 14 let pri zdravniku … jaz poznam statistiko, koliko odstotkov takih umre, koliko jih živi, sem vse preštudiral … ne mislim zdaj sedet doma in čakat, kdaj me bo kap …) Z Denisom sta resnično vse uredila. Ostajajo samo še malenkosti. Vize za Mongolijo sta šla (oba!) iskat v Varšavo, ker je tam Denis kot doma. (Kje vse sta kolovratila v vmesnem času, nam ni znano.) Vize za Rusijo bodo pravočasno. Turistične ali poslovne. Pravijo, da tranzitnih ne moremo dobiti, ker (po njihovih pravilih) v Rusiji lahko naredimo 500 km na dan, v Rusiji pa si s tranzitno vizo lahko le nekaj dni, kar je po njihovem mnenju premalo glede na naše plane … (Žal ne vedo, kako sposobna sta Denis in Miro! Gotovo za več kot 500 km na dan!) Letalske karte je uredil Denis. Štartamo s cilja – od doma. S prevozom do letališča v Benetkah, nato presedanje v Istanbulu in naprej do Biškeka. Motorja in dokumenti naj bi nas že čakali v Biškeku - glavnem mestu Kirgizije. Naj bi … kajti znanci, ki so z istim transportom (ADV Factory) poslali motorje s Poljske v Kirgizijo, so tam izgubili par dni, ker so morali čakati na dokumente, ki so bili sicer obljubljeni, a jih ni bilo. Potem se je vse uredilo in zdaj se vozijo nazaj po Svilni cesti (menda celo po snegu). Včasih je dobro, da vsega ne vemo. Pustimo se presenetiti. Upajmo, da bo presenečenje pozitivno! Pripenjam še zimsko domačo nalogo o Mongoliji. (Prirejeno po wikipediji) Mongolija je azijska celinska država. To je dežela step, planin in puščav. Na severu meji na Rusijo, na jugu, vzhodu in zahodu na Kitajsko, na zahodu pa se približa Kazahstanu (38 km). Z 1.564.116 km² je po velikosti 19. država na svetu, vendar je zelo redko naseljena. Ima približno 3 milijone prebivalcev. (Po velikosti jo nekateri primerjajo z Iranom, saj je samo malo manjša od njega, ima pa samo 4% prebivalstva v primerjavi z njim.) Približno 30% prebivalstva je nomadov ali pol-nomadov. V Ulan Batorju, glavnem in tudi največjem mestu, pa živi okoli 45% prebivalstva. Mongolija je visoka, hladna in vetrovna. Ima izjemno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi poletji. Geografija Mongolije se spreminja, od puščave Gobi na jugu do hladnih in gorskih regij na severu in zahodu. Velik del Mongolije sestavljajo stepe, z gozdnatimi območji, ki obsegajo 11,2% celotne površine. Najvišja točka v Mongoliji je Hujten na skrajnem zahodu, v pogorju TtavanBogd, ki je del mongolskega Altaja z višino 4374 m. Najdaljša reka je z 992 km Selenga, od tega sta začetni dve tretjini v Mongoliji. Selenga po prehodu meje v Rusijo v veliki delti priteka v Bajkalsko jezero. Politični sistem Mongolije je parlamentarna republika. Mongoli predstavljajo približno 95% prebivalstva in so sestavljeni iz Khalkha in drugih skupin. Khalkha predstavljajo 86% prebivalstva Mongolov. Preostalih 14% so Oirati, Burjati in drugi. Turški narodi (Kazahstanci in Tuvanci) predstavljajo 4,5% prebivalcev, ostali so Rusi, Kitajci, Korejci in Američani. Uradni jezik v Mongoliji je mongolščina in ga govori 95% prebivalstva. Na zahodu države sta kazahstanščina in tuvanščina, oba turška jezika. Danes je mongolščina napisana v cirilici, čeprav so v preteklosti pisali z mongolsko pisavo. Uradna ponovna uvedba stare pisave je bila načrtovana za leto 1994, ki pa ni bila izvedena pri starejši generaciji, ki ima največ praktičnih težav. Tradicionalna abeceda se počasi ponovno uvaja v šolah. Rusko se najbolj pogosto govori kot tuj jezik, sledi angleščina, ki postopoma nadomešča ruščino kot drugi jezik. Korejščina je pridobila na popularnosti, ker deset tisoč Mongolov dela v Južni Koreji. V skladu s popisom prebivalstva 2010, je med Mongoli starimi 15 let in več, 53% budistov, medtem ko je bilo 39% nevernih. Prevladujoča vera v Mongoliji je tako tibetanski budizem (lamaizem). Islam pa je prevladujoča religija med Kazahstanci na zahodu države. Gospodarstvo v Mongoliji tradicionalno temelji na paši in kmetijstvu, obsežna rudna nahajališča bakra, premoga, molibdena, kositra, volframa in zlata pa so gonilo industrijske proizvodnje. Poleg rudarstva (21,8 % BDP) in kmetijstva (16% BDP), dominira industrija, sledita trgovina in storitve, prevoz in skladiščenje ter poslovanje z nepremičninami. Tradicionalno mongolsko bivališče je znano kot ger. V preteklosti je bil bolj znan ruski izraz jurta. Mongolski umetnik in umetnostni kritik N. Chultem pravi, da je bil ger osnova za razvoj tradicionalne mongolske arhitekture. V 16. in 17. stoletju, so bili lamaserie (samostani) zgrajeni po vsej državi. Mnogi od njih so se začeli kot ger-templji. Ko ga je bilo treba razširiti, da bi sprejel vse večje število vernikov, so mongolski arhitekti uporabljali 6 ali 12 kotne strukture, s piramidno streho, kar je bil približek okroglemu geru. Nadaljnja širitev je privedla do kvadratne oblike templjev. Strehe so bile narejene v obliki šotorov. Rešetkaste stene, drogove za streho in plasti filca so nadomestili kamen, opeka, tramovi in deske in postali so stalni. V tradicionalni mongolski arhitekturi razlikujemo tri sloge - mongolskega, tibetanskega in kitajskega, kot tudi kombinacijo teh treh. Marsikaj od tega bi radi videli ... V pričakovanju uvodnih ovinkov po kirgizijskih hribih, vožnje po kazahstanskih in ruskih prostranstvih in v nestrpnem pričakovanju mongolskega modrega neba …

…pa dobro no… se pustim še zadnjič sprovocirati!!! … nabijalci , znalice , provokatorji in še kateri, ki ne vedo v katero skupino spadajo. Vidim, da ste temo prestavili v temo za nabijanje. Pravilno. Zadnjič se oglašam na to tematiko ….sem bil trdno odločen, da se na MS sploh ne oglašam več, od kar so me lani poslali v banovce….pa sem to »obljubo« prelomil…. Pa mi je žal. Nimam se za znalico, sploh pa mi ni namen nabijanje….ampak vam podam malo razsvetljenja. Debata se je začela, ko je nekdo (sori, ne vem kdo, ker se mi zdi da je brisan post) spraševal, zakaj mu potrese (wobla) prednje kolo pri pospeševanju v klanec na Versys 650… … lepo smo napisali, zakaj pride do tega….. + na koncu še tisti famozni stavek » sunek dvovaljnika« …in potem se je začela debata tehničarjev proti nabijalcem in provokatorjev in tistih, ki ne vejo kaj od tega so. Če še enkrat odpišem na prvotno vprašanje glede dvigovanja prednjega kolesa pri tem nesrečnem Versysu: Možakar se je peljal v klanec po (verjetno) bolj zaviti serpentinasti cesti. Ne bom vam risal, kako delujejo sile pri motociklu skupaj s pilotom v mirovanju… verjetno (upam) da je to vsakemu jasno. Načeloma sta sili na podlago na prednjem /zadnjem kolesu v razmerju 1:1. Ko motocikel postaviš v klanec, se to razmerje sil močno prevesi proti zadnjemu kolesu, ker je Versys razmeroma visok, ima visoko težišče, + masa voznika. To skupno masno težišče je višje od osi koles. Pri mirujočem motociklu se ne dogaja nič…. Če pa povečuješ klanec, se to skupno težišče pomika proti zadnji osi….in ko se skupno prijemališče sil (težišče) pri določenem kotu pomakne čez zadnjo os, se motocikel skipa nazaj preko zadnjega kolesa. O.k. To je bilo pri mirovanju. Pri vožnji pa delujejo na to še mnoge sile: Zračni upor doda silo, ker ima voznik velik čelni upor in ta »čelna površina« voznika je nad skupnim težiščem motocikla in voznika, zato se ta sila prišteje k temu, da vse skupaj stremi za dvigovanje motocikla (ok… ta sila narašča približno s kvadratom hitrosti …in pri počasni vožnji čez serpentine nima tolikšnega vpliva….ima pa zračni upor voznika velik vpliv pri višjih hitrostih in povzroča vaše tako opevano Woblanje pri visokih hitrostih). Naslednji dejavnik: Moč motorja oz. navor, kot ga imenujemo: Moč motorja se prenaša na podlago (cesto) v nasprotni smeri, kot delujejo ostale sile, ki sem jih že naštel,…in ker je na nasprotni strani osi kolesa, se ta sila spet prišteje. Naprej: Mehko podvozje Versysa: pri vsem tem, kar sem naštel, mora v določeni meri prenašati zadnji amortizer… vzmet… vzmet pa se stiska, zadnji del motocikla se poseda, teoretično se »klanec« poveča še za tisti kot, ko se posede zadnji del motocikla in sile še bolj pomaknejo proti zadnji osi. Naprej: motocikel je močno nagnjen v zavoju…. Pri tem je močno obremenjeno tudi prednje kolo …in pri poravnavanju motocikla iz zavoja sile začnejo delovati tako, kot sem opisal v prejšnjih točkah…. In v tem, ko se razbremenjuje prednje kolo, prednji amortizer deluje navzgor ( s pospeškom seveda!!), kar pomeni da se še to prišteje vsem ostalim silam…. In ko vse to sešteješ, voznik vsem tem silam, doda še eno silo, ko ga od pospeška hoče »odstraniti čez zadnji sedež«…ko se z rokami prime krmila, ko ga cukne nazaj. No …. Pa še kaj sem pozabil napisati. Ni treba kaj dosti ne vem kake moči dodajati na zadnje kolo, da se vzpostavi tako ravnovesje sil, da hoče prednji konec Versysa dvigovati in razbremeniti kolo. Ni potrebno, da kolo dvigne v zrak, dovolj je samo, da se močno razbremeni….in ko motocikel rine iz zavoja, pnevmatika ni obremenjena, zato nima določenega oprijema (kot običajno) …in ker pilot nima poravnanega krmila točno v smeri »trajektorije« motocikla, hoče pnevmatika ob »vzpostavitvi oprijema« zavzeti svojo linijo…. Zato strese (zawobla) prednje kolo. A je dovolj jasno? Če nimam prav, naj me kdo popravi! …in ne z nabijanjem, žaljenjem… itd. Dokažite to s fiziko, matematiko, prakso, ali kakršnokoli drugo (zemeljsko) teorijo. Drug predmet vžiganja: Sunek… navor…. Itd dvovaljnika proti štirivaljniku: Mešate hruške s paradajzi. Začeli ste primerjati neprimerljive motorje, kateri bolj sune. Začelo se je o sunku dvovaljnika , ki je botrovalo pojavu, ki sem ga opisal zgoraj. Navor motorja pomeni s kakšno silo deluje ojnica na ročico glavne gredi motorja. Večja, kot je sila ojnice na daljšo ročico, večji je navor. Moč pa pove, kolikokrat se v časovni enoti to zgodi. Dvovaljnik iste prostornine kot štirivaljnik ima večjo vrtino in gib, kar pomeni daljšo ročico na gredi motorja in večjo silo (enega) bata na to ročico, ker ima dvakrat večji volumen (enega) valja. Štirivaljnik ima sicer manjšo ročico in manjšo površino bata, kar pomeni manjšo silo na gred in posledično manjši navor (na en valj)…. Ampak ima pa štiri valje!, kar se treba med seboj sešteti. Premočrtna hitrost bata v valju ima neko določeno omejitev…max.hitrost…. in ker ima dvovaljnik daljšo ročico na gredi in posledično večji gib, ima zaradi tega manjšo vrtilno hitrost gredi, kot štirivaljnik (za isto hitrost bata)…. Zato se štirivaljniki lahko hitreje vrtijo in razvijejo (približno) moč, kot dvovaljniki (malo sem nerodno napisal….ampak upam da razumete). To je teoretično. Praktično pa je potrebno upoštevati , da zaradi večjih mas vrtečih delov v dvovaljniku in mnogo manjše frekvence vžigov prihaja do večjih pospeškov batov , ki delujejo na gred v sunkih… zato tak agregat trese v nizkih obratih, oz. motor »potresuje«, zato je uporabno minimalno območje obratov dvovaljnika razmeroma visoko (cca 3000 1/min dalje), da ne prihaja do tega efekta. Pri štirivaljnikih so te »impulzi« sil batov na ojnici mnogo manjši in jih je (pri istih obratih) 2x več, zato se začne uporabno območje obratov pri recimo 1500 1/min. Zdaj pa tisto, kar vas trese, ruka, buta po glavi: ISTI OBRATI, NAVOR, MOČ, KUBIKI: Pri istih obratih, istih kubikih in isti največji končni motorni moči ima dvovaljnik večji navor kot štirivaljnik. Je pa uporabno območje vrtljajev dvovaljnika mnogo manjše od štirivaljnika. Na pamet rečem, da pri 650 ccm in 70 KM ima dvovaljnik uporabno območje od 3500 do 8000 1/min., štirivaljnik pa od 1500 do 10000 1/min (govorim na pamet). Zato dvovaljnik bolj potegne pri nižjih obratih kot štirivaljnik. … ne da se mi več pisat. Tko. Na razne kritike, pripombe, provokacije se ne odzivam, tako da se ravnajte po prvem delu tega posta….in po tistem odstavku za »Ali je dovolj jasno?« … v bistvu se sploh ne odzivam več. Se mi je preveč zasralo vse skupaj.

Vcerej na Cakorju srecal Roberta aus Österreich, Linz, vozi 65 let starga Pucha :-) Sva bla v dobrem drustvu MNE police officers, radi poziraju al ne pustaju u Kosovo :-) Avstrijc se je kr mal zgubu med njima, drgac je pa 2009 z vlakom iz A v Niksic prletu pol pa z biciklnom vse tele hribcke obdelal, klobuk dol!

@motolover sprašujem te namreč zato, ker sem si te posnetke sposodil in jim danes poslal direktno mail na firmo..... Pa bom kr prpopal... drmr69@gmail.com>12.07.2017 09:29ToHR-Info/HR/CEMEX@CEMEXccSubjectŠleper Cemex C15 Pozdrav, Očigledno da se je sustav "kako vozim" postavljao uzalud, jer se nikako ne može logirati na web stranicu, pa zato direktno vama šaljem dva videa šofera ubojice na Jadranskoj magistrali dana 26.06.2017 A mislim da je toga bilo još puno... i pitam se, da ja naiđem sa suprotnog smjera motorom?!? Šofer CEMEX-a oznaka C15 https://vimeo.com/224503037 https://vimeo.com/224500791 Ažuren odgovor 12. jul. 2017 12:20 PM je oseba "Fabjan Ruscic" <fabjan.ruscic@cemex.com> napisala: Poštovani gosp. ......,zahvaljujemo na dojavi, kao i na snimkama. Ispred telefonskog broja08009161, trebalo je upisati pozivni broj za Hrvatsku ukoliko ste zvali putem stranog operatera, pa pretpostavljamo da je to razlog što niste uspjeli uspostaviti poziv..Naime, svi naši kooperanti, odnosno pružatelji usluga potpisali su naš Kodeks poslovnog ponašanja i na taj način zajamčili da će se i oni i svi njihovi podizvođači pridržavati svih primjenjivih zakona o sigurnoj vožnji, CEMEX-ovih zahtjeva, prihvaćenih kodeksa ponašanja i industrijskih standarda vezanih uz zdravlje i sigurnost.Navedeni vozač je identificiran, te je kažnjen zabranom vožnje. Sa svim ostalim vozačima navedenog prijevoznia ćemo obaviti dodatne treninge sigurne vožnje. Ispričavamo se zbog neugodnosti, zahvaljujemo na razumijevanju i želimo Vam ugodnu i sigurnu vožnju. U slučaju da imate još koji snimak, lijepo Vas molim da isti podijelite sa nama.Lijep pozdrav,Fabjan Ruščić

Nagibam . . .

Včeraj mi je uspelo ugotoviti, da čeprav se mi vedno zdi utripanje rezerve goriva neskončno, v bistvu ni. Sploh, ko se ti mudi na kavo s kolegico, s katero se nismo videle že več kot eno leto. Ugotovila sem tudi, da se izvoz za Grosuplje nesramno dviga zadnjih nekaj deset metrov, ter da ko se v leru pripelješ že skoraj skoraj do sredine pasu za izvoz, je pri sedanjih temperaturah hoja do bencinske s kletvicami konkretno neprijetna. Se pa še vedno najdejo dobre duše, tudi če so sicer motoristi, ampak trenutno v avtu, ki te ne samo zapeljejo po 5L kantico, ampak celo še en cel krog po AC preko Višnje gore in nazaj do motorja. Če si tukaj, resnično hvala, častim kavico, v vsakem primeru pa držim obljubo, da nekoč naprej ponudim pomoč!

na tistih 2 posnetkih in razburjanju mi nekej ni jasn: a s šleperjem ne sme prehitet? oziroma ok, zapeljal je čez polno črto pred ovinkom, a pa je kdo od nasproti vozečih zletel s ceste? je vozil veliko prehitro za oznako na zadnjem delu prikolce? je delal pizdarije v zaprtih ovinkih, tam kjer ni nč vidu? no, de nam preveč čukast izpadu(čeprov sm gotov že): kje je bil opisan ta njegov morilski nagon? napram motoristom, kraljem jadranske magistrale? kje voznik tovornjaka ni videl kaj gre nasproti v primerjavi s kralji jadrana? o prekršku pa ne bom, sem preveč na cest in ga gotov kdaj sam pečem.... ne pa o 'ubojici' na podlagi teh dveh posnetkov. matr mate eni cajta....

Danes ponovno na Areh in malček po Pohorju. Odlično in osvežilno...

Ce je to legalno sm jst papez. Ropota, strelja, treska, renci ko pri Kursku med ww2 Naredu 1 krog pa skor zasu nazaj tunel jebo te

Če ni Borutta se moram preganjat pa z rusi v Stalingradu ..:-p

Kaj je nabijači .....

Ker naju je lansko jesen vreme odvrnilo od septembrskega izleta do Albanije in nazaj, sva to realizirala prejšnji teden. Ravno prav, ker so bile temperature primerne tudi za kakšno uro ali dve martinčkanja in kopanja v morju, kar se je po odpeljani dnevni ruti prav prileglo. Prvi dan sva imela cilj nekje v okolici Makarske. Ker je v soboto zjutraj še deževalo, sva v nasprotju z navado, štartala nekoliko kasneje. Prav tako sva, v nasprotju z navado, prekršila pravilo o striktnem izogibanju avtocest in sva avtocesto uporabila med Šibenikom in Omišem, saj je ta del jadranske magistrale, vsaj zame, prej mukotrpen, kot kaj drugega… Promet je bil, kljub soboti, znosen, (tudi motoristov komaj za vzorec) zato sva malo po četrti popoldne že hladila noge v Baški vodi… Naslednji dan je sledila etapa do Petrovca na moru. Do meje sva prišla hitro, tam pa katastrofa. Kljub občutku, da je prometa malo, je bila pred mejo kolona dolga kakšen kilometer pa čeprav so imeli odprte 4 steze. Seveda sva jo obvozila in se vrinila vanjo kakšnih 5 ali 6 avtov pred policajem. Kljub temu je trajalo in trajalo da sva prišla na vrsto in nama je hrvaški organ, ko je videl da sva Slovenca, samo zaželel srečno pot. Na črnogorski strani zgodba podobna, le da sva bila tu tudi midva enakopravno obravnavana. Nato gneča na cesti, kup Kitajcev na črpalki, za katere je bila moja draga in njen Suzuki neverjetna atrakcija in povod za fotografiranje, na trajektu čez Boko vse znova. Sredi popoldneva končno prispeva v Petrovac, kjer sva na standardni lokaciji ostala 3 dni. Sveti Štefan Petrovac ponoči Vmes sva malo pogledala kaj je novega v Črni gori. In je. Ceste delajo, da se dobesedno kadi. Od Cetinja proti Njegušem je kakšna tretjina praktično gotova, tretjina je tik pred asfaltiranjem, na preostalem delu pa so šele pri zemeljskih delih. Ko bo končano, bo to znova en čudovit odsek… Tudi iz Cetinja proti Budvi je v velikem delu že končano. Od Podgorice proti Mateševem pa Kitajci gradijo avtocesto. Tuneli in mostovi… Ko sva se peljala po cesti, ki se severno od Podgorice odcepi proti Mateševem in jo sledi trasa bodoče avtoceste, nama s terase hišice ob cesti, v pozdrav maha starec. Odločim se da ustavim. Po parih besedah in spoznanju, da sva Slovenca je sledilo povabilo na kavo, ki ga nisva mogla zavrniti. Najboljši način da izveš, kaj se pri njih dogaja… Eden od mostov železniške proge Beograd – Bar Vhod na eno izmed gradbišč avtoceste Gradbišče tunela in naselje za delavce Kotor Rijeka Crnijevića Skadarsko jezero Po treh dneh kroženja po Črni gori sva jo pičila naprej v Albanijo. Ker sva imela namen ujeti dopoldanski trajekt na Komanskem jezeru, se je, kljub zgodnjemu štartu, malo tudi po zaslugi počasnih mejnih organov, precej mudilo in sva tistih 30km ob jezeru do jezu prevozila precej v naglici, zato ni slik pa še prerukalo naju je prav dobro. Sledilo je komično vkrcavanje na nekaj, kar pri »Berisha Ferries« pravijo trajekt. Nekako so nanj stlačili 8 avtov, manjši avtodom, tri motorje ter nekaj koles. Voznik Citroena je iz avta lahko prišel le skozi okno… Trajektna »luka« Koman Zloženi kot sardine. Še dobro, da potujeva le z zadnjim kovčkom. Za 10 dni poletnega juga človek res ne potrebuje več… Cest, ki ne bi bile vsekane v skalo ali tako ali drugače podprte z zidovi je malo Dve uri in pol plovbe mineta hitro in malo pred poldnevom se že izkrcamo v Fierzah. Razkladalno rampo so na hitro skopali v breg takoj, ko smo pristali. Ker sva imela na voljo le nekako tri dni sva se odločila, da se ne zapeljeva v Valbone, saj bi bil sicer dan prekratek za vrnitev v Skadar. Cesta od Fierz do SH5 je sicer malo ožja a z relativno novim asfaltom. Ograj ni, zato me spomeniki ob cesti ne čudijo. Cesta iz Fierz proti SH5 Živine je na cestah res ogromno Sama SH5 pa je bila popolno presenečenje. Tako obetavna debela rdeča črta na zemljevidu pa tako razpadla cesta… Ni vredno nadaljnih komentarjev. Pri 37°C prispeva v Skadar in hitro najdeva prenočišče. Precej nov objekt, 100m od pričetka korza, ograjeno dvorišče, velik apartma za 30€ na noč z zajtrkom… Sam Skadar naju je prijetno presenetil. Sploh center je prijeten, živahen, na korzu pa veliko spedenanih »žensk nasprotnega spola« kot bi rekel Herr Flick ter seveda Mercedesi vseh tipov in letnikov. Skadar zvečer Za naslednji dan sva imela v planu Theth. Ampak zakaj bi enostavno, če si lahko zadevo oteživa. Zato se odločiva, da en motor pustiva v varnem zavetju dvorišča in se v Theth odpraviva na enem po daljši poti čez Kir. O tej »cesti« je bilo že veliko napisanega, mnenja takšna in drugačna, midva sva si najbrž ustvarila spet neko tretje. Na kratko pa: Prevozno je, tudi s sopotnico na zadnjem sedežu, brez da bi morala sestopati ali celo riniti. Motor se ti ne sme preveč smiliti, gume je bolj varno imeti napumpane malo bolj in pripravljen moraš biti voziti 50km 90% časa v 1. prestavi in tako po kakšnih štirih urah prispeš v Theth… Da je na mnogih mestih zelo prepadno in da je za zijanje okoli bolje prej ustaviti, najbrž ni potrebno posebej povdarjati. Sem se pa ves čas videl, kako z GasGas-om letim po tem terenu… Na celi poti sva prehitela kombi in manjši tovornjak ter srečala 4 terence, od tega dva tik pod Thethom. O motorjih ne duha ne sluha. Še zanimivost: Vsi vozniki so govorili po telefonu, kar pomeni, da imajo signal tudi v največjih jebinah… Nekje na poti Tale Bar Kaffe Kiri izgleda kar v redu, tudi tabla izstopa, samo na WC ne smeš… Do električnega droga cesta, nato pa konec sveta… Eden večjih mostov na poti. Veliko prečenj rek in potokov je kar po strugi… Voda v strugah pa je čudovita. Bi kar skočil… GSA se poskuša skriti a je le prevelik… Takih melišč je proti koncu precej in pogled navzgor ni ravno pomirjajoč. Je pa to eden redkih odsekov, kjer sem lahko vozil celo v drugi prestavi… Prvič se mi je zgodilo, da sem imel občutek, da za tovrsten trud nisem primerno nagrajen z dih jemajočimi razgledi. Tudi moja draga, ki je vse skupaj sicer neverjetno dobro prenašala, je med vožnjo po zadnjih meliščih in v klanec proti Thethu omenila, da zdaj ima pa res počasi dovolj. Ampak nagrada je kljub temu prišla. In to živa… 4 mesece stara mladiča, ki zelo pogrešata mamo Moja draga se še vedno rada igra in stiska z medvedki Pogled na Theth. No, čisto zaman tudi ni bilo ampak zato ne bi bilo treba tako daleč. Končno na vrhu Ker sem imel na motorju kamero in sem imel namen slike zajeti kar iz videa, sva po poti slikala zelo malo pa še to na odsekih, kjer sem lahko dal v drugo. Ko sva prispela na T'thores sem nameraval kamero sneti. A sem se začel režati ob gledanju moje drage, kako poljublja asfalt in na to gladko pozabil. Napaka me je drago stala, saj sem med potjo do Skadra, kamero izgubil. Za posnetke mi je bilo tako hudo (za kamero niti ne), da sva se odpravila nazaj in odsek dolg 20km, ki se mi je zdel najbolj verjeten, prevozila zelo počasi v upanju, da jo bova našla. Verjetno je odveč omenjati dejstvo, da je bil trud zaman… Zato sem zvečer, tako za uteho, spil kakšno pivo več… Naslednji dan sva se odpravila pogledat, če je SH20 po novem res tako dobra. In je. Še boljša. Tako dobra, da mi je resnično žal le, da te ceste nisem prevozil tudi predno je bila asfaltirana… Po poti sva se spraševala, zakaj so porabili silne denarje, ko sva pa na okrog 60km dolgem odseku, srečala morda 10 avtov… Sem že omenil, da nobenega motorja? SH20 iz Rrapsh proti Grabom Po natančnem delu treh črnogorskih policistov/carinikov, ki niso niti glave pomolili iz svoje barake, sva nadaljevala proti Andrijevici nato pa levo proti Kolašinu. V lepem vremenu je bil pogled na Komove čudovit. Komovi Nato ob Tari do mostu, kjer sva se ustavila na obvezno pijačo in fotko, nato pa na Žabljak v prepričanju, da se bova lahko prijetno ohladila. Beeeee, napaka. Celo tam je bilo 29°C… Črnogorci vedo, katero vino ponuditi motoristom Durmitor Pivsko jezero ima zelo nizek vodostaj No, vsaj ponoči je bilo prijetno hladno, zato sva se dobro naspala. Zjutraj pa proti Trsi in Plužinam ter nato ob Pivi proti Foči. Na cesti sva bila dobesedno sama, vendar sem imel občutek, da bodo Črnogorci tudi iz nič znali narediti kolono. Seveda se nisem zmotil. Sledila je spet vožnja mimo kolone, pa vrivanje… Na vprašanje: »Kdaj bodo Bosanci spravili v red tistih 20km od meje do Foče?« bosanski policaj na meji odgovora žal ni poznal… Ne vem če sem že omenil: Čez ves Durmitor in ob Pivi do meje nisva srečala nobenega motorista… V Sarajevo sva prispela v opoldanski pripeki, zato sva se odločila, da kosilo pojeva kar nekje ob poti. Nadaljevanje do Ključa, kjer običajno prespiva, ni prineslo omembe vrednih dogodivščin z izjemo obilnega tipa na razmajani VTR-ki, ki je mel na vožnjo z motorjem svoje poglede… Po večerji v preverjeni gostilni se je prijetno shladilo, zato se je dobro spalo in je, tudi zato, skok do doma minil, kot bi mignil… Če povzamem: Novih nepozabnih (tudi vročih) 9 dni, 2750km in obljuba, da v Albanijo kmalu spet greva … PS: Še opravičilo za Kmet2: Obljubil sem namreč, da bom ob prvi priliki preveril dostop do Kapetanovega jezera iz vzhodne smeri. Žal tokrat ni zneslo…

series of jadranka i love her i love her in any time of season....

Kako oceniš, da ne znajo voziti avta in po kakem ključu boš določil ali so dovolj dobri vozniki, da smejo snemati? Pred časom je bila v Zagrebu prometna nesreča. Voznik poštnega kombija je imel za seboj že nekaj "nezgod", ki jih ljudje kljub napisu zadaj niso poročali. Potem je nekoga na cesti ubil, se je sprožila polemika zakaj nihče ne pokliče in kako bi tisti nekdo še živel, če bi nas vseh ne brigalo samo zase. Čas teče dalje, družina umrlega živi brez svojca, kombiji in tovornjaki divjajo naprej. Tudi jaz sem že poklical na neko firmo in jim povedal kaj njihov voznik počne po cesti. Ne zanima me koliko otrok ima za nahraniti, lahko jih nahrani tudi z manj odgovornim delom. Mogoče mu tak klic tudi pomaga, da ne zabrede pregloboko. Nikomur ni vseeno, če ima koga na vesti.

Trenutno uživam v moči in navoru mojega elektro versota, rukne pa rukne

ne vem, če si želim bit s tabo par dni kakšn dan bi že zdržu ...pol se pa odpeljeva na kakšno mau bolj hitro ravninsko cesto ... da vidim kok ti sune

DA! Dvovaljnik se pri teh obratih fino trese, štirivaljnik pa muka.....in dvovaljnik se trese do tistega začetka UPORABNEGA OBMOČJA OBRATOV, štirivaljnik pa MUKA do tistih obratov. Obema pa je MUKA priti do tistih obratov. In ko prideta do tistih obratov (3000 1/min), dvovaljnik mnogo bolj POTEGNE, SUNE, RUKNE, BUTNE kot štirivaljnik...in to traja do recimo 7000 1/min, ko se krivulja na grafu moči dvovaljnika prevesi navzdol (navor se prevesi še prej) ... medtem, ko ima krivulja moči na grafu štirivaljnika vrh pri recimo 9000 1/min. Obrati še narastejo pri obeh za kakih 10%, vendar je motor brezveze ganjati proti rdečemu območju, ker se agregata bolj kot ne lovita sama s sabo, ker sta največjo moč in navor izkazala že prej. ..in nikomur verjetno ne pade na pamet, da bi vozil v "neuporabnem" območju vrtljajev enega ali drugega adregata. TO sen napisal samo zato... ker me je prej nekdo zmotil...in pozabil napisati še to..... in se oglašam samo zato, ker si moj prjatu ...in te imam rad , čeprav si provokator2 ... zdaj se pa res umikam. Amen. ... moderatorja te rubrike pa prosim, da primerno (tapametno... tisti brez čustvenih izlivov ) vsebino tega posta prilepi mojemu prejšnjemu

za fiksne radarje bomo že poskrbeli in jih vnesli v bazo

Ooommm njom njom .....

ja, lahko se za par dni peljeva v Alpe

a si najdla motorista

Kmet tale moja bo zdaj taka res dobronamerna. Vrži računalnik ali comp nekam stran od sebe al pa daj kakšni brhki Rusinji in raje uživaj v Rusiji. Ni vredno sekunde biti tukaj, če si nekje na poti. Saj veš, da te Borutt pogreša in ti očitno niti med dopustom ne da miru. V glavnem uživaj, slike limaj ko boš nazaj in prosim ne bit ko oni cepci, ki pridejo na tekmo ali pa so na koncertih in imajo telefon v rokah.

Vidim te ...

Vozim se po Moskvi....

Včeraj po daljšem času 2 x na Arehu. Super krajši izlet, čeprav je potrebno voziti previdno, ker avtomobilisti skoraj po pravilu sekajo ovinke...

so ja .. ampak so bile tablice manjše, pa so prej padale dol

japaseda .. ampak, če nočjo je druga stvar ... vsak dan vidim kakšen maxiskuter po Dunajski, ki gre precej več kot 60 ... direkt za zgubit izpit niso samo cestaki diujaki ... diujak je po difoltu, pa ne glede na raso, vero, spol, motoroznanstvo, ali če je smetiuc po forumu ... a sm dovolj strokovno izrazu svoje mnenje

Nemški turist se zaustavi pred slovenskim policistom in reče: "Oprostite, iščem parkirni prostor." "In zato ste prišli iz Nemčije?" se čudi policist.

Hebat ga vsaka šola nekaj košta. Agentka mi je sveto zatrjevala da 2 k za prevoz do domovine drži neglede na druge pogoje. Že lani sem jo z tem masiral ko sma šla v Brno na moto GP. Še včeraj je po telefonu zatrjevala, no nato se je na AXA pozanimala in skesano klicala, da to ne drži. Za vsako vrsto zavarovanj pa res ne bom pogojev se na pamet učil. Tak od oka imam enih 7 zavarovanj pri njih. Pač ne krije. Iščem alternativo ki krije. Pa nekako ni v financah problem, čeprav rad ne razmetujem z denarjem za brez veze. Ampak včeraj sva z 15 letnim otrokom se cvrla na + 35 več kot dve uri nekje izven naselja Potravlje. https://www.google.si/maps/place/21230,+Sinj,+Hrvaška/@43.7983663,16.5548903,17.43z/data=!4m5!3m4!1s0x134aac02b9ce4cd9:0x989748b9af98af73!8m2!3d43.702943!4d16.6375286 Preoblekla sva se v kratke hlače, pa z 30 kg kufrom, rukzakom, 2x jakna, 2x hlače, 2x moto škornji, 1x želva, otovorjena kot mule pot pod noge do prvih hiš. Hvala bogu sva po kakih 500 metrih prideva do trgovine in gostilne. Tam sva bluzila do 21.00, ko smo se odpravili z kombijem domov. Ta kolobocija je trajala od 11.30 pa do 21.00 ko smo šli domov. V Brežice prispeli ob 01.30. Vmes dež za popizdit, da nisi videl kot se voziš, itd. Pa še dopust sva mela sfukan. 3 dni sva bluzila po Bosni Banja luka, jajce, jablanica, mostar, blagaj medžigurje, kravice. Hotela sva si ogledat še izvor CETINE, ter nato preko Skradina na AC do Biograda, pa trajekt na Pašman, pa most na Ugljan, kjer sva imela še rezerviran apartma za 5 dni. No sedaj bova z avtom mogla kam v Istro ali nekam it. Bolj kot finance mi je pomembna sigurnost, da veš kaj maš in na kaj se lahko zaneseš.

pričakujem popoln potopis, s slikcami grafi in predvsem grafi sunkov, pa temperature, pa višine. Maus bo pa za kavo skrbel.

ja, malo se dotakneš ročice nerodno pa sune pa si takoj iz 50 na 58 (a ne sesir?)

http://www.avto.net/Ads/details.asp?id=12269291&display=Honda Hornet 900 Raketa. Pa še vijolica za osnovno opremo ostane. jakna, škornji, rokavice in čelada. Ni vrhunsko, je pa solidno.

Veliko Paškega sira je iz Bosne, enako velja tud za Paško janjetino. Tolk kot je na Pagu ovc jih domačini sami pojejo.

a sune? (pafoušsmti)

kej si voznik al sopotnik ??

Danes bi lahko rekel,če gre kaj lahko narobe bo tudi šlo.... Krenemo ob 7h ,do meje z Rusijo 300km ,se veselim ko vidim tablo Russija,a veselje kmalu mine,zavrnejo nas,meja samo za Ruse in Blr ,300km na drugo mejo,ne moreš vrjet,spet zavrnejo a sami so nas poslali tja. Spet 200km in tretjič po 4h pridemo čez...... Poskus 1 Poizkus 2 V tretje pridemo čez na meji Novie Jurkovič,slikM na skrivaj,vse prepovedano,še dihanje skoraj..... Prostranstva dokler seže pogled... ....ko sonce zaide imamo še 400km ceste segmenta 50 odtenkov sive....... ...v Moskvo pridrajsamo ob 4h zjutraj in v lov za prenočišče. Zdaj ko pišem,še nisem šel spat,po Cca 1400km imam poleg kolena še železen šupak.....aaaaa Lp Ne bo šlo čez,pri 6kkm bo brez profila,menjavo že urejam.

Će hoćeš motor, ki sunkovito sune, kupi versaćija

Moderator, ki uporablja comic sans, je v trenutku 50% manj kredibilen.

Miš, prestar si ti, da bi se Snecer varno pocutil ob tebi..... Bos mogu v svoji starostni kategoriji izbirat....

Moto na Savi je samo ena, za avto jih je več. Krije 400 EUR do prvega servisa, če servis oceni da se ne da popravit, ti krije do 2k EUR za prevoz domov. Včeraj mi je moto crknil 20 km izven Senja v smeri Knina. Krili bi do Splita na Yamaha servis in nič drugega, ker ga Yamaha servis lahko popravi, sicer v roku enega tedna (da dobi bencin pumpo). Časovne komponente kdaj je mopi popravljen ni. Potem bi imel celo kolobocijo domov prit, pa čez kak teden nazaj po motor, itd. Zahteval sem da mi ga odpeljejo v Deltateam, tam bi popravilo trajalo isto dolgo, kjer je pumpa v amsterdamu v skladišču, vendartega ne krijejo. Krili bi samo če bi Yamaha Split potrdila, da se motorja ne da popravit, telefonično so mi dejali, da tega ne bodo storili, ker ga lahko popravijo. Za prevoz v SLO mene in otroka, ter mopeda bi moral doplačati cca 750 EUR. No nato sem fotra poklical, je rental kombi za 65 EUR, pa nafta in cestnine. Skupaj okoli 200 EUR. je blo še najcenej. 14. člen https://www.zav-sava.si/media/store/sl-SI/Dokumenti-web/Produktne-mape/Avtomobili/Posebni-pogoji-za-zavarovanje-pomoci-na-cesti-za-motorna-kolesa.pdf To je za en drek, pa kompliciranje po telefonu več kot 2 uri. Da se mi je to en dan prej v BIH zgodilo bidal kakih 200 ali več EUR samo za telefon. Kakih 15 let sem na ZM/Savo, do sedaj njihovih uslug nisem koristil, pa mam vse pri nijih zavarovano. Poslovili se bomo, z vsemi zavarovanji, ampak iščem boljšo alternativo, ne pa slabšo.

zakaj pa noćš km z mano it na izlet pa boš vidu nć .. garamo waj no ... waaaaaaaaaaj

pa kdo te je tok spovocirau, da mu mamu mamastu ... js te mam rt ... sam še men odgovor globoka ... res pa je, da v teli temi mešamo jabćke in jagode .... vse butne ... edino s čim se primerja ta butn z drugim butnom .. upam, da sem dovolj jasno povedu

Ej, @Zivnorc, en velik , da si si vzel toliko časa, pa napisal zelo kvaliteten post o tej problematiki. Nabijaja, trolanja in drekanja je pa (ne samo v tej temi) na tem forumu toliko, da ga cela flota kontejnerjev ne bi mogla stran odpelat...

prometni znaki, te ne morejo presenetiti ... garmin ima tudi vnesene prometne znake, če je slučajno kakšnega veter odpihnu z jadranke .. in tam pokaže prekoraćitev ... štekaš ti mene kj al daješ potuho temu objestnemu snećiju, da bo suvu po jadranki gor pa dol z versaćijem ogorćeno zgrožen sem

garam

Tudi iz moje strani je letos padla že tretjič V soboto čez Plitvice in Velebit na Pag po sir, nato v Seline. Včeraj zjutraj po magistrali proti Delnicam, tam pa čez Babno polje in Sodražico proti domu. Včeraj zjutraj (presenetljivo) nobene gužve, na relaciji Seline-Senj sem srečal in prehitel samo 10 avtomobilov.