Dvorana slavnih

Ne prav zgodaj zjutraj odrinem iz Komova in se poslovim od crnogorskih prijatelja, s kateerimi smo par rakijic zvečer skupaj spil, zavijem proti Murinam, sklenem, da grem še na ta famozni Čakor pogledat, a je meja s Kosovim že odprta. Nedoločena meja ni na najvišji točki ampak se s prelaza spustiš še par km nižje. Tam sta na cesti parkirana 2 terenca, se pripeljem čisto do policistov, hočjo dokumente... Dam osebno, me zgleda un taglavn nekam zapiše, pravijo da čez ne morem, da zadeva politično še ni rešena, si pa vsi želijo, da bi se meja odprla, že zaradi turizma. Nič, pičim nazaj na prelaz, v tem času je na prelaz pribrenčal z mopijem že Robert aus Österreich, en tak zanimiv model, se vozi s 65 let starim Puchom okrog Beseda da besedo, gledam njegov motor kt žaba v lešnik, že dolg nisem videl tolk motorjev z dvema štoflcema na kestlnu, pa ma Dr. SPEED na svoji hondi en tak dakarski tank z dvema štoflcema, moja koza ima tud dva štoflca, od Roberta Puch isto. Sem ga vprašal, zakva pa maš to, a je to tud ena taka dakarska finta? Pa pravi, da ne, da je v enem benz, v drugem pa ole, tako, da je to že stara cvajtakterska pogruntavščina, jaz sem mislil, da imajo olje v rezervoarju samo sodobni skuterčki, ne pa takle veteran. Še dobr, da sem šel na Čakor, da mi je Avstrijc to razložu :-). Nekak mi je dal vedet, da ga privlači ta prvobitnost, divjost in hkrati lepota teh krajevZ Robertom se posloviva, dons sem mu še fotke po mailu poslal, šibnem proti Plavu. Grem na eno čorbo nasprot pumpe, na pumpi polno nekih domačih endurašev z nekimi 250 kubičnimi endurami. Me vabijo s seboj na Hridsko jezero nad Plavom. Mal zastrižem z ušesi in se zapomnim ime, mal povprašam domačine, rečejo pejd pogledat, itak da je lepo. Začnem celo končno navigirat tistga Oregona, ki ga s seboj na motorju vozim, še dobr, da mi je @Biker87 karte naložu pa en šnelkurs naredu. Krenem navzgor, spet se dvigneš na več kot 1700m, spet najdem en Katun, kjer se zmenim za spat. Možakar in žena sta poleti precej tu gor, on ima čebele, pravi, da proda ves med po 15€ po kili, da ga odkupuje Črnogorska lekarna kot zdravilo, fura neko organsko pridelavo. Koza, ki jo imata, da 5l mleka, nisem verjel, ko jo je zjutraj gazdarica molzla, je 2,5l vn prtekl, pa zvečer še enkrat ista pesem... V tej kučici sta bla gazdarica in gazda ...jest pa še en štuk višje v bregu v tejle rezidenci. Lepo fletno brez modernih pritiklin, še štroma ni blo, ata je imel samo ene stare pčelarske vestnike na eni polici in še te v cirilic in ko sem tist začel brat, me je tolk uspaval, da sem šlafnil že ob kakšnih pol desetih :-) Zjutraj zajtrkujem na verandi, itak vse domače od hleba naprej navesim nase in na kozo vso to šaro in grem po enih fajn kolovozih do bivše karavle JNA, kakor mi je svetoval gazda. Tam je JNA nadzirala tromejo CG-Kosovo-AL Hridsko jezero leži na 2000m, jaz se pa vozim na 2100m se le nekak privaljam do karavle Pokažem esterajharski kozi, do gde je bila bivša Juga Poti kr ni hotel bit konc, zato sem bil prav vesel da sem tegale domačina vmes srečal, da me je mal usmeril. Pravi takole: onaj put fijuuuu gore ide za Kosovo a ovaj put fijuuuu dole ide za Plav, sem se prav nasmejal. On piči lepo peš, cajt ga ne baše prov preveč Se vrnem v Plav, grem proti Albanski meji, na meji počakam še 2 avta, ki sta pred menoj in odpeljem po lepih asfaltnih cestah in na prelaz, ki sva ga že v 1. poskusu z Dr. SPEEDOM osvojila, nato makadamsko toboganski spust do vasice Theth, kjer prespim v eni čist čedni bajti. Hrana je bla pa brezvezna, res, sem pričakoval glede na lepo zunanjost bajturine kaj boljšega za pod zob. Oblubim, da bom sam še en sestavk od Thetha do Skadra napisal in nato neham morit ;-)

Še zaključna etapica, kar se grandenduriranja tiče, preostali del poti od Skadra proti domu sem bolj po asfaltu pičil. V penzionu, kjer sem prespal, se še na kratko pogovorim z gazdo, kje gre tista famozna cesta, ki pelje od Thetha naprej proti Skadru. Se je mal poznal, da ni blo več Dr. SPEEDA zraven in sem bolj jo bolj nekaj na svojo roko okrog kolovratil zato sem se za osnovne info rajš mal pri domačinih pozanimal, da ne bi kakšne glupe ture u tri krasne užgal. Pravi, naj grem nazaj čez most in ob reki navzdol. Domačini nekak odsvetujejo, to cesto, verjetno, da te ne bi imeli na vesti, ker ja, nekaj kržev je res ob cesti, ki opozarjajo, da je kakšen tudi mal falil OK, štartam po ustnih navodilih se vmes večkrat ustavil in fotografiral, podlaga je različna šel na kofe nekje vmes Albanci so pravi mojstri improvizacije, naredijo štenga v lokalu pač iz tistega, kar je pri roki Borbam naprej po razriti cesti in se ustavljam na kakšnih lepih razglednih točkah Kolovoz je kakršen je nekje se razširi celo v dvopasovnico, da lahko prehitiš počasnete :-) ampak ni blo ne nobenga hitrejšga ne nobenga počasnejšega :-( Nekje na kakšni šikani mal zmanjka varovalne ograje, upam, da jo ni kdo prebil in dol poletu Ma vseskup sem verjetno s postanki za 2 kofeta slabe 4 ure vozil, hitrost nekje med 20 in 45km/h, odvisno od konfiguracije. Je pa res, da je to neka zajebana ostra podlaga in je stresal kozo, da imaš občutek, kot da ne bi imela fedrov in da bo vsak čas kaj preč padlo. Pol pa še ta 990 KTM mašina, ki ne mara ravno nekega cijazenja ampak po tej cest skoz 1. in 2 prestavo več ali manj ožemaš in ji ni nikol prov, če daš gas, skoč, če zapreš, te pa skor ustav. Tko da moraš skoz nekaj s kuplungo in z gasom vozit, da se prbližno normalno pelješ. No ja ne bomo jamral, če sem prav bral, so fantje s foruma, se mi zdi da Joker, če se ne motim, še s sopotnicami tole predihal. Jih morajo met res rade :-). Skozi dolino sem srečal samo 2 njihova neuničljiva Mercedezova kombija, ki skrbi za javni prevoz in enega džipa, sem mislil, da bo več motoristov vidu, pa ni blo nobenga :-(. Z Dr. SPEEDom sva že na pol poti ugotovila ugotovila da niti Hansi v Contiju niti Pžemek pri Mitasu še ni izumil takih gum, da jih balkanski krš ne bi uničil :-) To je blo to, hvala za naporno branje in mirno spanje ;-)

Današnji vtisi iz Talina in okolice.

to se mi je vtisnilo danes

danes se mi že včeraj ni dalo delati.. brnik- ac do jesenic - korensko sedlo - hermagor - mauthen -tolmezzo - tarcento- uccea - žaga -nova gorica - renče - dornberk - branik - komen - štanjel - sežana - divača - viki - domžale .. 583 km po števcu ..

Zanimivosti iz Talina.

Mal po naši sosedi ampak samo zgodaj zjutraj ker potem je preveč vroče in ko padeš v morje kar zacvrči. Jadranka Otok Pag Otok Vir Pa nazaj na Pag in v tole prelepo vodo

Danes preko Škofje loke, Železnikov v Tolmin, ki so ga že zasedli Metalci. Soča kot vedno paša za oči. Turistov kar veliko, še več pa motoristov..., ... na poti proti Italijanski strani mimo trdnjave Kluže... kontrole na meji ni in hitro se odpre pogled na Rabeljsko jezero (Lago del Predil)... voda očitno ni premrzlo, saj se jih kar nekaj kopa... malica nekje ob jezeru v senci s pogledom na jezero in moped - kaj češ lepšega za napolnit baterije... verjetno je kar še nekaj teh ostankov vojne okoli jezera - kdo bi vedel, ali je iz ww1 ali ww2... skok še do Sella Nevea in domov preko Mosta na Soči in Cerknega - 370 km, kar zadovoljen

Prejšnja sobota. Štart ob 8h v smeri Medvode - Škofja Loka - Železniki - Podbrdo, kjer v tej gostilni pade prva pavza Nadaljujem mimo Hudejužne Grahovo ob Bači. V tisti okolici je bil leta 1947 posnet prvi slovenski zvočni film Na svoji zemlji In skozi Most na Soči ter Tolmin. Takole so češki turisti uleteli v moj kader V Kobaridu je čas za kofe in malico. Moped je tam na avtobusni postaji sameval zelo kratek čas, samo da sem napravil tale škljoc... Naredim še mali krog do vasi Breginj. Tisti kraji so bili med potresom v 70ih precej porušeni, v originalnem stanju so pustili (in delno obnovili) samo tole mini vas oz. spomeniški kompleks šestih domačij. Nazaj čez Kobarid v smeri Bovec, kjer v enem lepem manjšem hotelu zagledam Bianchija. Naslednji postanek je ob trdnjavi Kluže Zatem splezam še na Mangrt. Pa ne peš, da ne bo pomote. Prekrasni razgledi, ampak ravno ko pridem na vrh je začelo deževati. Skupaj še z eno manjšo skupino smo slabe pol urice prevedrili v prvem tunelu pod vrhom Nato pa skozi Cave del Predil in Trbiž do Kranjske gore Na Jesenicah se ustavim pri Walterju na čevapih s kajmakom in radlerju. In glej ga zlomka, na svoji Yamahi se pripelje in za sosednjo mizo vsede znanec, ki ga nisem videl že vsaj 3 leta. Ta naša domovinica je pa res mala... Po stari cesti nadaljujem skozi Žirovnico in Begunje in čez hrib v Tržič. Nekje vmes naredim še zadnji posnetek Pa skozi Križe - Golnik - Kranj. Ker se začenja mračiti zaključim do doma po ac. Dobrih 300km se je nabralo, pa super vtisov...

Dopoldanska. Turjak - Velike Lašče - Karlovica - Bloško jezero - po kratki pavzi naprej v smeri Cerknica - Rakitna, kjer se ustavim na malo daljši pavzi, kapučinu in štrudlu... pa čez Podpeč proti domu...Lepih 100km. Pa na tistih ovinkih iz Cerknice proti Rakitni, en avto in traktor total na mojem pasu, z nasprotne strani seveda. Pa še en z avtom (blizu Gorenje Brezovice), ki mi je v škarje uletaval... Za malo me je zgrešil.

En današnji vtis.

ti si ziher požigalec....

Globoko v Rusiji (Ural) Kawasaki deluje bp, na yamahi so problemi z kardanom ampak rešujemo

V četertek sem šel do kolega v Ankaran. Brežice - Kostanjevica na Krki - NM - Trebnje - Ivančna Gorica - Grosuplje - LJ - Rakitna - Cerknica - Postojna - Kozine - Socerb - ob Tržaski obali do Ankarana. Danes pa nazaj malo po stari cesti malo po AC. Super turca. Še en vtis iz Rakitne...

Tle je kr nekej reči problematičnih. Nikoli ne moreš preprečit nabijanja osebkov, ki so korajžni samo za tipkovnico, v življenju so pa daleč od tistega, kar pišejo. In če se osebno ne poznajo z dotičnim, je zadeva žaljiva in neprimerna. In nepotrebna. In nastane spor ... Za Kmetov 'primer' ima itak vsak svoje mnenje. Je pa predvsem potrebno vedet, da se je za opremo in traso in dolžino etap odločil sam. To je potrebno spoštovat! Ne morš bit bol pameten s stolom pod ritjo, tudi če se ti zdi, da dela narobe. Nedvomno počne reči tako, kot mu ustreza. Pika in konec. Meni je podvig, ki si ga je zastavil, spoštovanja in občudovanja vreden, in ko se srečava (upam da se kdaj), možakar dobi rundo po izbiri in v količini po želji. A JE TO DOVOLJ JASNO NAPISANO TUDI ZA VSE?

E dons se pa negrem pelat... Mau bomo "roštiljal" Za sladico pa...

Moram na tem mestu javno povedati, da mi še danes ni jasno, kako lahko po takšni podlagi in pri tako majhni hitrosti presedi zadaj 4 ure, ob tem pa dejansko skoraj nisem vedel, da je zadaj. No ja, to se samo tako reče. Imava namreč BT komunikacijo in si lahko misliš, kaj vse sem lahko slišal. Še največkrat pa tisto otroško vprašanje: "Ali je še daleč?" K sreči so se zgodili medvedi...

Sedim, pijem pivo in opazujem Durmitor Lp,notranc

Tkole nekak je blo. Fking goood Pa en burger vmes Pa daljeeee Ahhh brezveze

To pijaco daj raje zeni.

Torej predelava sedeža...tisti ki ne spremlja teme bmw - k1200R/S. Ker je original sedež za voznika še nekako, za sopotnico pa zelo slab, sem se praktično sredi sezone odločil da dam predelat mojstroma Matjažu ter Radošu iz okolice Nove Gorice. Podjetje mata odprto T-cover, prevleke 80% za motocross, enduro // 20% cestni program. Njihovi sedeži se štejejo za ene boljših v evropskem merilu. Meni sta izdelala že cca 6 sedežev + za kakšnega kolega. Še pri nobenem nisem imel ene pripombe, s tazadnjim sem pa oh in sploh zadovoljen. Sopotnica je ubistvu tista ki ga nemore prehvalit Torej kaj je narejeno: - gel za voznika ter sopotnico čez celo površino sedenja - na zadnjem sedežu je naklon popravljen (vzdignjen) 2cm, tako da je bolj položen ter dodana grbina trikotne oblike - prevleka malo po moji ideji (materjale izbiraš sam), ter seveda sem pustil roke dovolj odprte umetnikoma ki vidita zadevno že vnaprej kako bo boljše izgledalo - cena sedeža na sliki 225€, narejen v 5 delovnih dneh Zdej to je reklama, ker se počutim da morem fanta pohvalit. Teh ki izdelajo sedež oz predelajo v sloveniji ni ravno veliko ampak so. V tujini je zgodba drugačna, ampak tam so tudi cene drugačne Uglavnem ne si mislit da se v sloveniji ne da narest prave zadeve! Kontakt T-cover 041713331 Radoš // 041565219 Matjaž

Danes je bilo nevarno, sedaj lahko teme zaključimo, ker sem dobil odgovor. SUNE kot raketa

Live cam Lp, notranc

Vtisi so... Od doma - Vrhnika AC - Idrija - MnS - Kobarid - Uccea do meje - Zaga - Bovec - Mangart - Bovec - Vrsic - Kranjska gora - Jesenice - Sp. Gorje - Pokljuka - Bled - Lesce - Bič - domu... Nabralo se je 500 km, motoristov za znort, kolesarjev se hujs, turistov ovakih in onakih se vec... Na predelu je en Ceh zaslisal orng mojga Leo vinceja, k se ni znal spravt s prikolco mimo prehoda s skalami, jebenti čeha smotanga...naredu kolono za sabo....V hribih temperatura prijetna, v dolin mal manj...In ja, se bom sel... Btw: na Mangrtu sm bil prvic z motorjem, v kratkem bom ruknu se pes...

Prijedor BiH Preverjanje podvozja

tu me je pošolal opasne ruske ceste, ja

. ... pijem "ledenkota" v Vrsarju

Pik1, se moram Dr.SPEEDu zahvalit, ki je dal pobudo za trip na MS, da sem se s kavca dvignu, pa sel z njim, drugač bi verjetn še kar sam sam seb govoril v juliju je prevroče, v avgustu tud, sem prov rabu eno brco v rt, da sem se spokal z njim :-), pa se potem na koncu še sam mal zgubljal :-)

link?

Moj moped K1200R Sport 2008, unikatno pobarvan. Bo še slika ko so vsi kufri na njemu

Včeraj okoli enajstih me je na črnuškem mostu ogovoril motorist na zelenem Kawasakiju in vprašal, če je vse v redu, ko sem bil parkiran na pločniku. Ravno sem bral zgodovino mostu , ki je zapisana na tabli, pritrjeni na ograjo. Z avtobusom se ne bi spodobilo tam ustavit , tako, da sem to raje storil z mopedom . Hvala za skrb. LP Robert

Ne vem, kam je folk šel - plaža je prazna. A greva jest? Njam.

Vsak dan malo vtiskam, predvsem plominka zvečer je nora...

kaj najavi sranje .... . . . prdec

Se opravičujem ker morem komentirat tukaj kjer naj se nebi komentiralo. Seveda lahko vsak podvomi zakaj je motor barvan. Sem v večini primerov tudi sam skeptičen oz prej ali slej najdeš napake (zvari, poke, kit....). Trenutno moj motor ima poznano vso zgodovino. Pobarvan je bil pri prejšnjem lastniku, 62 let šteje možakar. Motor je več pucal ter pecanil kot pa vozil. Tako da za mojega naj te ne skrbi da je bil sesut. Hvala p.s dejansko ko ga je prodajal je čisto vsak isto vprašal, dva kupca pa sva dejansko prišla pogledat. Vsi ostali 100% vedli vse brez da bi pogledali.

Jst bom tudi to zrihtal, sm se že zmenu s svojo ritjo, k se nekej buni sedet na uni original plastiki. In to, seveda, pr njih. Itak. Če so za Gajserja dobri, bojo tudi za moje lešnike

Globoke misli & misel dneva & stuff by Roberto 1 : boleče nožne mišice zadovoljivo počivajo tudi med vožnjo z MMV ... Globoke misli & misel dneva & stuff by Robero 2 : ne bo se mi treba samemu voziti z MMV v kamp Pivka, ker si Jamo Pivka želi ogledati tudi moja draga, kar tudi zmanjša moj dvom v sposobnost mojih bolečih nožnih mišic ... Globoke misli & misel dneva & stuff by Robero 3 : če se bo moja kamera na servisu v Budimpešti "slučajno kam izgubila", ne bom kupoval štirikrat dražje GOPRO HERO 5, ampak še tretjo SJ 4000, ker iz treh mi bo že moralo uspeti sestaviti eno ki bo delovala dovolj dobro za vse moje potrebe, katerih v moji bližnji prihodnosti ni več veliko ...

Sem prebral, tako da sedaj imam cca 3 opcije, našel tudi neko trgovino v kopru ki ima Tygon cevke, staro pumpo, in teflonsko cev. (morda naročim iz čistega firbca še eno "stopalo" najlon cevi ). Upam da bo štimalo ko bo treba, ker čakam da zdej ckrne, dokler dela se ne tika

Bom tole tule pustil...

pijem vodo u Medveji, slike ni Fruškovaču več sam 2 puta sisnuo, pa ne bi bilo dobro, da se sa time hvaaaalim.

nauk zgodbe, zase se brigi tut ti si daš flajšter na rano

Izpuh je v nulo malo je objesten, poka pri vožnji dol (kot er6) in strelja ven z lahkoto torej sune kot Gemini

Ti kar lepo vse napiši. Imam na šihtu občasno čas, pa mi kar srce zaigra, ko berem in gledam slikice

@Scarabeo 500 pelješ kmetu gume?

Naslednja planirana tura v Dr.SPEEDovem Garminu je bila prevozit Theth. Štartava iz PG proti mejnemu prehodu Božaj in po novih asfaltnih cestah v Albaniji križariva proti vznožju gora. Pred vzponom spijeva še vsak po en imperialistični doping z albanskimi podnapisi ;-). Birt je bil prav prijazen in je dobro govoril srbsko. Nadaljujeva po ravnini, nato se ceste začnejo skozi vasi počasi ožati in kmalu prideva do vznožja in prvih klancev lepo speljane asfaltne ceste na prelaz Theth. Po nekaj ovinkih, ko ročko malo bolj ožamem v klanec, začne pokvarljivček iz Heiderlanda nekam čudno trokirati, daš gas, zatrokira, greš mal bolj na izi, gre kolkr tolk v redu. Dr.SPEED vidi, da nekaj odkimavam z glavo, ustaviva ob cesti, počakava, da se koza mal shladi. Po kratki pavzi kraneva v klanc, zgleda obetavno, zgodba se seveda po dveh odvoženih ovinkih ponovi, mašino nekaj mori in težko vžge, ko je segreta. Slab obet za tiste šodre po AL, ki sva jih nameravala prevozit. Vseeno na izi prikruzava do vrha. Napravim eno fotko za uspomeno, da sva vsaj po asfaltu gor prišla, več se mi ni dalo zarad veoma zategnute situacije :-) Dr. SPEED kontaktira še štajerskega KTM guruja Simona Nerata, ki da nekaj namigov, kaj bi lahko bilo. Nekak sklenemo, da je najbolj modra odločitev vrnitev do prvega KTM servisa, ki je v Podgorici, če lahko kaj pomagajo. Potegneva nazaj v CG, zapičiva proti Podgorici, iščeva famozno KTM štancuno in servis, jo nekje pol ure pred zaprtjem končno le najdeva. Fantu v trgovini poveva za težave, da se motor pregreva, v klance trokira, če ga priganjaš,, občasno crkne na semaforjih v pregreti Podgorici, itd. Pravi, da ga zapeljemo zadaj, kjer imajo delavnico, da ga bo priklopil na računalnik. OK, izvedemo akcijo, fant priklop kozine možgane na računalnik, pravi, da je pobrisal neke errorje, ki so bili notri, več pa ne more. Fant je bil prijazen, naredu kar je lahko džabe... Drugač pa, ko berem štorije okoli SLO KTM servisov... v Podgorici dečko sploh ni imel KTM ključa za svečke, ga je slučajno posodu enemu kolegu, ki tud mal šraufa in ključa seveda ni takoj vrnu, za povrh je pa še na morje šel :-))). Rezervne dele čakaš 2 tedna, še dobr, da je v Podgorici tolk vroče, da ti ne gre pol sezone v PM, ko čakaš na dele in popravilo. Tko, da ne tolk pizdit čez KTM servise v SLO, tu je level uslug še zmeraj top glede na servis v PG :-). Ne vem, kaj naj rečem, tist reset kozinih možganov, verjetno pa svež bencin nekje ob poti iz Podgorice je naredu čisti preobrat, koza je spet vlekla, temperatura vode ni šla v višave, de best, zmagal smo. Dr.SPEEDa sva tako z muhasto kozo prikrajšala za Albanski del avanturice, Njemu se je mudilo domov, da bo še mal Bemflna zajahov in z boljšo polovico kakšen krog do morja odpičil. V obcestni gostilni zmešava zadnji radler, se počasi posloviva, z obljubo, da se lahko še za kakšno podobno akcijo zmeniva, v glavnem zelo fajn štajerski ded izpod Pohorja, sem bil čist preveč na izi, ker je skrbel za navigiranje, pobiranje motorja, še najbolj pa za dobro družbo :-)) Nič, zdej sem sam, mal sem u depresijo padu ampak 2nd attempt to Theth has to be successfull. Planov razen ponovnega gira prekoThetha ni več zato, pičim na izi, s črnogorskim tempom naprej. Zavijem proti Andrijevici in na Komove, lepa manjša planota na dobrih 1700m, nad njo pa kamniti vršaci. Ko se pripelješ gor, se odpre rs lep pogled Peljem še kakšen kilometer naprej in prletim v center družabnega življenja na Komovih. To je v teli "trafikci" od Mikše, ki razvija turizem na Komovih, vprašam za spanje, kajn problem, mi pokaže malo leseno hiško s 4 posteljami, skromno a lepo in čisto. Štrom je, WiFi ni, skreti trenutno še na štrbunk, voda v sodu, zajtrk pri Mikševi mami odličen! Za spanje mi računa 6€. Drugo leto bo do tud že boljši WCji zgrajeni, ampak men je tko, kot je dons, še boljš. Ko sem se mal razkomotil in slekel težke motoristične cunje, sem bil seveda povabljen v center družabnega življenja. Sem lahko izbiral med več domačimi rakijami, se mi zdi, da bile odločitve z vsakim popitim kozarčkom lažje Po parih kozarčkih se je moralo tudi orožje mal pregledat, če je cev še ravna pa take fore :-) Jutranji pogled iz moje kučice Pa še ena gasilska zjutraj preden se poslovimo Pejte gor, pa ne zaradi cene nočenj, ampak zato, ker je lepo! Do tu pripelje par km lepega makedama, prej pa itak po asfaltu, tko da namesto v Dolomite komot uletite na Komove, že zato, da ne bo isto, kot vsako leto.

Dan 4 ...jutro v Plav-u se je začelo z "mehanikoma" od prejšnjega dne. Z novo steklenico "brain-storm-a" sta med mojim pakiranjem še vedno operirala drobovje GS-a. Z mastnimi rokami do komolcev, sta mi vzbujala pomilujoče poglede, med pitjem jutranje kave...ampak tak je pač popotniški kruh...včasih sladek, včasih kisel. Na vsakim način, pa sem prepričan, da sta zadevo nekako sanirala in upam, da srečno nadaljevala začrtano pot. No jaz sem kot običajno v jutranjih urah že nažigal proti meji. Meja...no pač kot meja v teh krajih. Dve leseni gajbi na Črno gorski strani in hand-ware vpis podatkov iz dokumentov v zvezek...jebi ga...papir je še vedno papir. Na Albanski strani enako...rampa se dvigne in dija v Albanijo. Prvih cca 500m za mejo v Albaniji, bi kakšnega neobveščenega motorista hitro obrnilo za 180 stopinj. Cesta je makadamska...propisno razfukana in zanemarjena. Mogoče je ta del ostal kot naravna omejitev hitrosti pred mejnim prehodom...ne vem...ampak to je Albanija in tam ni nič čudno. Vzami ali pusti. No makadam se po cca. 500m. neha in sledi nova hoh-glanz speglana cesta SH20 proti Škodru. To cesto sem prej prevozil že dva krat, ko je bila še v natur makadam stanju...in tista mi je bila ljubša. Zdaj je pač lep asfalt z sijočimi belimi črtami, običajno preglednimi ovinki...predvsem pa prazna cesta kot britof ponoči. Mogoče je temu botrovala bolj zgodnja ura....ampak do tistih rid v hrib, nisem srečal nobenega vozila. Kljub vsemu pa nekaj previdnosti na tej cesti ni odveč. Mirno za kakšnim ovinkom naletiš na odkrušeno kamenje, ki leži sredi ceste...ker pač...ker je to pač Albanija....in je zadeve lažje obvozit kot pospravit. Na splošno pa ne vem čemu asfalt na tej cesti pravzaprav služi. Vsakokrat poprej ko sem se peljal po tej cesti, so ljudje ob njej mahali, bili nasmejani....nekako so se mi zdeli kar zadovoljni....zdaj nisem srečal skoraj nikogar...pa še tistih nekaj je nezainteresirano buljilo v svoje delo. Krave so še vedno tam kjer so....cevi, ki napajajo razmetane hiše še vedno leživo ob cesti in drogovi z električnimi žicami so še bolj po strani kot so bili. Ampak ok...nekomu je ta asfalt gotovo v korist...če ne drugemu pa vsaj motoristom. V Škodru sem tokrat obrnil proti Puki....Komani lake sem že obdelal, zato sem ga tokrat izpustil, čeprav je zanimiv in v kolikor potujete v tej smeri se splača popeljati z trajektom po tej slikoviti soteski. Pot do Puke in naprej do Kukes-a je...je....je slikovita, asfaltirana...na trenutke po Albansko pestra z udori in useki na cesti....asfalt soliden...ovinkov pa neznosno preveč. Kot večina, imam tudi sam rad ovinke....malo šaltavanja, malo nagibanja...pričakovanja kaj bo za ovinkom...preganjanje dolgčasa. Ampak tole....tole je bilo pa že sitno...res sitno. V Albaniji zeloooo redko najdeš premostitvene viadukte. Tam ceste običajno tečejo kot teče konfiguracija terena...in ta je zelo razgiban....in ovinek speljejo čisto okrog vsakega kamna....včasih dobiš občutek, da še okoli drevesa, ker pač takrat ni bilo nobene žage pri roki, ko so delali cesto. In teh ovinkov se res naješ. Kljub temu sem vzrajal praktično brez postanka in prispel do Kukes-a in se ga v loku, kot je v moji navadi, ognil. Vseeno sem naredil majhen postanek z namenom rehidracije in korekcije smeri in ko takole stojim ob strani, se mi radovedno približata dva dečka na kolesih. Pubeca sta bila tako simpatično zgovorna...za nameček pa sta znala odlično angleško, da smo se lepo zaklepetali. To sicer ni v moji navadi....a ko celi dan poslušaš glas enovaljnika...je bilo to naše čefljanje prava poezija za ušesa. Slučajno sem imel s seboj še nekaj Manner napolitankic, ki sem jih podaril pubecoma. Nista mi izgledala neka siromaka...daleč od tega...in verjamem, da Manner napolitanke niso nekaj, kar bi videla le na televiziji....pa vendar....tistih izrazov sreče na obrazu zlepa ne pozabiš. Presenetilo pa me je, da sta nemudoma po tem skočila na kolesa in izginila. Preden sem se obrnil sem stal sam zraven motorja....in se počasi pripravljal, da odrinem dalje. In nenadoma sta bila pubeca nazaj....s polnimi žepi ringloja...tistih malih samorasliv sliv....na pol zrelih. Iz vljudnosti sem si napolnil žepe jakne s tem ringlojem...lepo smo se poslovili in že sem pičil proti Peshkopi-ju mojemu današnjemu cilju. Na ringloje sem skoraj že pozabil....a sem le nekako enega med vožnjo izvlekel iz žepa in ga pričel glodati....heh kako zanimivo....tisti na pol kisli ringloji so mi potem lajšali pot skoraj do Peskopi-ja....in prav žalosten sem bil, ko sem ugotovil, da so žepi prazni. Svašta... Brez neke ihte sem si naštudiral, da bom noč preživel v Peshkopi-ju...dovolj veliko mesto, da ne bi smelo bit problema z prenočiščem...razen...seveda razen, je stalnica na takih potepih....razen, če ne naletiš na neko jebeno vseljudsko slavje ob zmagi neke...že katere politične stranke. V mestu neznosna gužva....center zabasan do amena....Peshkopi je orto muslimasko mesto...dretje iz minaretov....oder v centru mesta....vsi hoteli iz Garmin-a zasedeni...kaj zasedeni...krcati. Kurba si mislim....stari....danes si najbal....nema spavanja u kreveteu. Ali nadaljuješ v Makedonijo in probaš spalno loterijo tam...ali pa v nek graben do jutra. Seveda se je že krepko mračilo, in v tisti jezi in iskanju izhoda iz nesrečnega Peshkop-ija z levim kotičkom levega očesa ujamem zanikern napis Hotel....tik pred mejo zdrsa zavijem skozi ograjo hotela....direk med dva kombija Albanskih specialcev. V vseslpošni zmedi razjaham in povprašam po recepciji, ki mi jo policisti nemudoma pokažejo. Brez težav dobim zelo spodobno sobo za 10eur v hotelu visokega social-realističnega arhitekturnega stila. Krasno. Motor sem parkiral med dva blindirana kombija in ob prijazem klepetu z kakšnimi 20-imi pripadniki specialnih enot, ki so bili nastanjeni v tem hotelu z namenom posredovanja v primeru ekskalacij ob že prej opisanem slavju, mi je bila ob pogledu na vse kalašnikove zložene po mizah zadnja skrb, če bom motor ponoči zaklenil ali ne...in ga nisem....zjutraj sem ugotovil, da sem celo kufre pustil odklenjene....Albanija pač....