Dvorana slavnih

Odličnih približno 1000km čez vikend. Vmes me je malo sfrišalo ampak je vsaj insekte spralo iz vizirja. Orlovo gnezdo Nekje v Avstriji Ter zlo obiskan jez Maltatal

Nov "ugiz" za nove izzive. Osnova je bil SLO TET z občasnimi obvozi. Track pošljem prek zs.

je pršu Enguro4 in samo za en dan 400+km je mal daleč. Ga je blo treba mal nate...t (prej začet, na koncu izpadlo še dan podaljšat). Se je zgodu čist neplanirano konkretna uporaba oranžovca, beri KTM 450EXC 2012 na Vranica (planina in Prokoško jezero) ter vzpon na Pločno do jezera Blidinje. Za pokušino, nekaj slik na hitro, več pa, ko bo net normalno hiter. v bazi (Etno selo Mirna dolina (ca 20km JV od Gornjeg Vakuf-a)) me je pričakal tale hm, izgleda, da sem na pravem terenu. Nad njim ciljni hrib Vranica (planina, s Prokoškim jezerom, okoli 2000mnm) pa tale eno mesečnica še mal makadama je ostalo pred jezerom Blidinje, jezero in današnji cilj Pločno 2262mnm Vrag, neče naložit. Naslenjič.

Pa se slavospev policajem. Vcasih se malo jezimo na njih ampak v soboto so se mi za naslednjih deset let oddolzili. Ze v soboto zjutraj je bil na AC MB ZG zastoj pred odcepom za Ptuj. Tam je bil Policist motorist. Ga vprasam "Zdravo, a stoji vse so meje?" On pa " Pa menda ne bos stal v koloni? Idi po pameti mimo, saj znas. So trije nasi do tja, nobeden ti ne bo nic rekel. In sem sel po pameti lepo mimo. Potem meja na AC ZG BG. Zastoj sigurno 10 km, pa 38 stopinj. Grem mimo, kaj bo pa bo, drugace bi crknil. Mi nasproti pripelje policaj motirist, jaz se ustavime in gledam ce bom lahko kam v kolono nazaj zlezel a vse stoji. Mi pokaze pridi sem, se obrne in gre pred menoj. On zavije na odcep, mani pa pokaze naj grem naprej. Vsaka jim cast, nikoli pozabil.

Maznem eno pleskavico in nato to lepo vodo ohladit gležnje

Vsi moji motorji skupaj.

Nekaj utrinkov iz Rige. Scarabeo

Ojla, founa ne rabim, ce se kje v grben zvrnem me bojo ze ven zvkekli. Vcasih smo bili brez founov pa isto ziveli. Glavno da Yamaha prede, da ne bom koncal kot Kmet Sem pa imel vceraj resen pogovor z Garminom, me je prokleti kur.. peljal mino Transafgarasana, ce ravno sem ruto planiral na PCju in jo vnesel z waypointi. Kaj sem vse za ene ketvice ven zvlekel, ma pa odporen ekran, ko sem v ipiki na avtocesti od Sebesa do Sibiu po njem tolkel je prenesel brez posledic No zvecer sem popihal kakih 50 km iz Turde v hribe v en hotel v socialisticnem slogu na prijetnih 21 stopinj. Bil je ze mrak in srecam enga na Africa Twin 750. Ga povprasam za pot in domacin, se obrne in mu sledim do hotela. Picil je kot zmesan. Pol se nekaj spijeva in se zmeniva, da bi sla drugo leto skupaj v Maroko. Nikoli ne vse kje bos srecal sorodno duso. Danes je bil ogled rudnika soli in na vrsti je pitje hladnega piva. Danes pocivam. Jutri pa Transalpina do Pitesti kjer prespim in nato naslenji dan v drugo Transafgarasan do Brasova. Tokrat po cestnih oznacbah, ko jebe tega cigana od Garmina. Ko pridem domov gre na Bolho. Se malo o cestah in voznikih. Vozim ne vec kot 100 in z trojno varnostno razdaljo, ker tile so cisto zmesani. Kar vstavijo se na sredi ceste, silijo v skarje, vceraj sem srecal vsaj 30 konjskih vpreg in to celo na motorni cesti. Moras pazit, da ti ne spodrsne na dreku (dobesedno drek), ker obstaja velika verjetnost, da bos potem pristal v dreku. Ceste so namrec vse posrane od konjev. Pa vec drugic. Lp Iztok

Zdravo se splaca it pogleat da vidis ka vse so bili pripravljeni narediti ter z kakšno natančnostjo. Bol malo se vidi kako je bilo to med 2sv vojno, ker Nemci pač hočjo vse pozabit kako je bilo. Jaz osebno sem bil zadovoljen ter tudi 8drugih ki smo bili gor.

Če slučajno rabiš lestev, ti samo povej na katero drevo si splezal in ti jih z veseljem prinesem Glej sorry še enkrat ... pa lepo nadaljuj s potopisom... kar se mene tiče, lahko tudi z drevesa, ker več kot očitno imaš tudi gor wi-fi.

Ok....zunaj dež...gremo malce naprej. Se opravičujem da tako vlečem ta potopis...nekak nisem "on the mud" tokrat....suhoparno pa se mi ne ljubi pisat...bo že... Dan 5 Zbudim se takole v tistem "lepem" real-socialističnem hotelu z balkonom in pogledom na neke ruševine in krasen betonski zid, po vrhu posut z polomljeno glaževino...krasno. No zbudil se tokrat nisem sam od sebe...to veselje mi je privoščil oni stric preko zvočnika montiranega na stolpu bližnje rakete. Ker so ob tem času jutra že zgodaj svetla, sem se še malce povaljal po tisti ogromni postelji in po klasiki, tuš-pakiranje...hitro k motorju. Na terasi zunaj opet specialci....druga ekipa kot dan prej...ampak spet dobra ekipa. Naročim kavo...gazda reče neko cifro...v glavi preračunam, da je to nekaj centov....dam mu 10eur in mu rečem, da častim kavo še vsem policajem, ker so mi čuvali motor. To sem sicer misli bolj po tiho...ampak ded se obrne in ves glas sporoči zadevo uniformirani ekipi...no in smo že sedeli in lomili vse jezike tega sveta in mahali z rokami....vse smo se zmenili. In tako sem izkoristil "gužvo" in jih povprašal za skupno fotko...."no problem my friend" pravi poveljnik...in eto...je ena padla za spomin. Poslovim se of te ekipe in jo mahnem proti Makedoniji...moj cilj za ta dan...Ohrid...cca. 100km. Že doma sem si naštudiral, da si bom en dan vzel za to mesto. Pred dvema letoma sem ga obiskal a le za 2 urci...z obljubo sam sebi, da se še vrnem. Meja je šla tik-tak...Debarsko jezero-Ohrid. Kar me je razveselilo je to, da je gradnja cest v bivši jugi potekala evidentno drugače kot v Albaniji....cesta je bila bolj smiselno speljana...tekoče...ovinki daljši in pregledejši....prijetno hladno jutro, pa kot nalašč, da malce spustiš konjičke iz vajeti. Prej kot bi si želel sem tako prispel v Ohrid....najdem nek apartma ob samem jezeru...cena 15EUR...motor pod brajdo v bašti...gazdarica pa...ufff...MILF-a...ta prava. Mogoče bom koga razočaral....ampak v Ohrid-u nisem ostal zaradi obiska tistih njihovih otrodoxnih cerkva in podobnih sakralnih umetelneosti, ker me te absolutno ne zanimajo. V Ohridu sem ostal zaradi pozitivne energije....mestnega jedra z kafiči in trgovinicami, odlično kulinarko in k vsemu temu lahko še dodam....Ohrid je tako kot pri nas Dobrna....na kvadrat...kdor je razumel je razumel...več o tem ne bom rekel nobene......ampak tega prej nisem vedel...prisežem. Naslednji dan sem ugotovil, da sem še malo bolj utrujen kot takrat ko sem prišel....naporni so ti ogledi mestnih beder...eee...pardon jeder.... Sicer pa je bil ta dan bolj kot ne doživljajsko mrtev....ker vse pač ni za na forum...pa tudi v temo potopisi bi ga težko uvrstil....mogoče pod anatomijo...wild things...ampak teh tem nimamo....te pa nič....

Lika: prljave igre, dva izvora i most broj jedan Zamazao sam felge ... do ruba! Ganjao sam mitrej po ličkim poljima, eto kako. Znao sam da je negdje iza aerodroma kod Otočca, ima uz cestu čak i putokaz ... kasnije se u poljima pojavi još jedan ali se baš i ne ubija od preciznosti. Nije bitno, austrijanac je na prtenjaku kao doma. Sav pjevuši od radosti kad ga se utjera u prašinu i šoder. A još jutros mislio sam kako ću se samo malo provozati do Karlobaga, eventualno i do Starigrada Paklenice. Odlična ideja, koja je trajala do Senja ... vruće je bilo. Netko će se bućnuti u more, netko će skrenuti na pivo ... netko će iza Sv. Jurja skrenuti u brdo (cestom ŽC5126), proći kroz Oltare i Krasno, nastaviti istom cestom kroz šumetinu ... ... u mjestu Klanac ostaviti ŽC5126 koja odlazi do Gospića i skrenuti lijevo na ŽC5154, prijeći preko Like (rijeke Like) ... ... te ovom maloprije spomenutom cestom osvanuti u Perušiću. Vozeći se po ŽC5126 uočio sam dva detalja, bolje rečeno dvije lokacije, koje su kod austrijanca pobudile dodatni interes ... naime, radi se o makadamima. Prvi je ona cesta koja počinje/nastavlja kod planinarske kuće Alan, ima oko 8 km makadama i izlazi na ovu uzdužnu velebitsku cestu malo prije Štirovače. Drugi je makadam koji se od ŽC5126 odvaja nedugo iza Štirovače i vodi prema Karlobagu, i usput prolazi nekim lijepim predjelima NP Sjeverni Velebit. Sve to nekom drugom prilikom ... sada iz Perušića pičim na sjever, cestom D50. Prije Ličkog Lešća svraćam do izvora Gacke ... koliko sam skužio ima ih dva, jedan do drugoga ... ... iza Ličkog Lešća opet silazim sa D50, ovaj puta do "Mosta br. 1" na Gacki. Gacka, gledana s ovog mosta. doista izgleda kao iz bajke. Nepunih deset minuta kasnije stojim kraj ulaza na aerodrom i gledam kroz koja ću polja do mitreja. Prolazim kroz Otočac ... ... skrećem se nakratko na umjetno jezero Gusić ... ... obilazim Žutu Lokvu, prolazim kroz Brinje ... ... i u Križpolju izlazim na autoban. Do garažice čas posla.

Danes naju je obiskal gospod Murphy. Najprej ga je zjutraj zlivalo kot iz škafa. Ko se okoli devete ure malo umiri, dezjake gor pa proti Val dIseru pa naprej na Col d'Iseran. Ampak....ze na prvem križišču v B.s.Maurice tabla, da je Iseran FERME, torej zaprt. Ah ku.ac, gremo vsaj pogledat Tignes in Val d'Isere. Vmes seveda dez, pa veter...pa megla. No po ogledu obeh smucarskih rajev slucajno pred turist birojem v V.d.I opazim tablo, da je Iseran sicer odprt, ne da se pa cez. Razlog..zemeljski plaz na drugi strani. Ocišceno in prevozno naj ne bi bilo do cetrtka. Greva gor.....okoli nule je blo, dez je neslo vodoravno, prehajalo ze v sodro....pa veter. Hitro fotka in nazaj..po planu B. Obvoz obmocja cez Albertvile. V enem izmed predorov opazim, da mi ne dela kratka luc. Opeessda,aaaa...jebalatežarnicapadezpavsevpeesdumater. Glih dons. Da skrajsam.....dve uri sem sraufal sredi parkirisca. Da sem zamenjal eno hebeno zarnico, sem moral Krawasakija podreti do te mere, da sem luc vzel v roke. Brez tega ni slo, pa se zraven ne prides. Vsaj dezja ni bilo takrat. Aja....dva šraufa sta mi ostala. Če bo jutri kaj odneslo bom vedel, kam spadata.

delal sami... Rebrca približno po tem... ... dal le mal manj sladkorja, kumine in pikantnih stvari, pa mal več soli Burgerje pa... Patty iz Coolhousa, sir angleški cheddar iz leclerca, solata, rdeča čebula, slanina in domača bbq omakca po tem receptu... http://www.naredilaana.com/2013/01/barbecue-omaka.html

Danes dobrih 800 km. AC od Trbiza do Aoste (50€). Pa čez Petit du San Bernard. Prenocujeva v Bourgh Saint Maurice. Jutri pa Col de Iseran, Val d' Isere...pa se kaj.....

Še zaključna etapica, kar se grandenduriranja tiče, preostali del poti od Skadra proti domu sem bolj po asfaltu pičil. V penzionu, kjer sem prespal, se še na kratko pogovorim z gazdo, kje gre tista famozna cesta, ki pelje od Thetha naprej proti Skadru. Se je mal poznal, da ni blo več Dr. SPEEDA zraven in sem bolj jo bolj nekaj na svojo roko okrog kolovratil zato sem se za osnovne info rajš mal pri domačinih pozanimal, da ne bi kakšne glupe ture u tri krasne užgal. Pravi, naj grem nazaj čez most in ob reki navzdol. Domačini nekak odsvetujejo, to cesto, verjetno, da te ne bi imeli na vesti, ker ja, nekaj kržev je res ob cesti, ki opozarjajo, da je kakšen tudi mal falil OK, štartam po ustnih navodilih se vmes večkrat ustavil in fotografiral, podlaga je različna šel na kofe nekje vmes Albanci so pravi mojstri improvizacije, naredijo štenga v lokalu pač iz tistega, kar je pri roki Borbam naprej po razriti cesti in se ustavljam na kakšnih lepih razglednih točkah Kolovoz je kakršen je nekje se razširi celo v dvopasovnico, da lahko prehitiš počasnete :-) ampak ni blo ne nobenga hitrejšga ne nobenga počasnejšega :-( Nekje na kakšni šikani mal zmanjka varovalne ograje, upam, da jo ni kdo prebil in dol poletu Ma vseskup sem verjetno s postanki za 2 kofeta slabe 4 ure vozil, hitrost nekje med 20 in 45km/h, odvisno od konfiguracije. Je pa res, da je to neka zajebana ostra podlaga in je stresal kozo, da imaš občutek, kot da ne bi imela fedrov in da bo vsak čas kaj preč padlo. Pol pa še ta 990 KTM mašina, ki ne mara ravno nekega cijazenja ampak po tej cest skoz 1. in 2 prestavo več ali manj ožemaš in ji ni nikol prov, če daš gas, skoč, če zapreš, te pa skor ustav. Tko da moraš skoz nekaj s kuplungo in z gasom vozit, da se prbližno normalno pelješ. No ja ne bomo jamral, če sem prav bral, so fantje s foruma, se mi zdi da Joker, če se ne motim, še s sopotnicami tole predihal. Jih morajo met res rade :-). Skozi dolino sem srečal samo 2 njihova neuničljiva Mercedezova kombija, ki skrbi za javni prevoz in enega džipa, sem mislil, da bo več motoristov vidu, pa ni blo nobenga :-(. Z Dr. SPEEDom sva že na pol poti ugotovila ugotovila da niti Hansi v Contiju niti Pžemek pri Mitasu še ni izumil takih gum, da jih balkanski krš ne bi uničil :-) To je blo to, hvala za naporno branje in mirno spanje ;-)

... jest ko grem igrat poker... vsi položimo v eno škatlo vse Berette, Colte, Uzije.... nože in bajonete daljše od 6cm...itd...

Če koga zanima kako sem modificiral pritrditev torbe na zadnji zic na samo 2 dvostranski ježek gurtni. ...pritrdiš v 10 sek...dio dobiš v eni sekundi.. Torej... Iz inox 5mm žice sem naredil okvir po velikosti torbe in ga malo prekrivil še po sedežu...in ga prepeljal skozi pritrdilna ušesa torbe. ....potem pa samo še z dvostransko ježek gurtno zapneš okoli zica.

ps. Kmet je živ in cel doma. Garmina je pa potrebno nadzirat, to že dolgo trdim. ps. Na transalpini ima tudi rad prebliske pa srečno

Lepo...vidim, da sedaj počasi dojemaš, kar sem pisal o Garminu....za zahodno evropo ok....za Balkan in vzhod....glup ko kurac, razen če se držiš največjih prometnic....bog ne daj, da hočeš it kam srat pa malo skreneš....zjebal si mu pamet do konca. Ampak kot sem že omenil....analogiš (karta), posvet z domačini....ečeprav je treba bit v Romuniji okrog tega zelo previden...po zadnjem posvetu z domačini, sem se kake 4 ure vitlal v breg in na koncu pristal sredi travnih poljan (ma je bilo vseeno luštno)...in Garmin samo za eventuelno potrditev smeri...pa še takrat z rezervo. Ampak to je čar takšne avanture....pizdarije naredijo zadevo pestro. Drugače je to samo vožnja in nabijanje kilometrine. Super...čakam nadaljevanje. Pa srečno na "cestah"....

...še malo, pa bodo vsi varnostniki, vratarji, golmani, inkasanti, vaške straže imeli večja pooblastila od policistov, ki so se šolali za policiste...in ne naredili samo nek tečaj...in potem mislili, da so ko Đon Wejn, Bad Spenser, Terrens Hill, Čak Noris... Stiven Sigal... Brus Wilis...itd, da ne naštevam preveč...

Tega ja. Počasi že spreminja obliko.

Tak mi je teklo na bosanski meji, da sem imel v škornjih poplavo in ko je začel švic prelivat škornje so mi začeli ostali čakajoči nosit tablete za prostato, ker so mislili, da mi je ušlo... sedaj pa v hostlu sušim

Sva se odločila, da narediva en krog. Zarad sopare in vročine samo 150 km in domov. Edini vtis ki sem posnel je ženin nov način parkiranja motorja. Na koncu sva se oba smejala, za poročno darilo sem ji dal crash bare in izpuh..vidim, da je bla izbira taprava.

Včeraj po dolgem času spet na motorju. Prejšnji teden sem ob prebiranju postov uporabnika @Schultz dobil idejo za Nockalmstrasse. Startal sem okrog 7h iz Solkana, nato skozi Bovec in čez Predel do Arnoldstaina. Tu sem zavil proti Hermagorju, a sem malo pred krajem St. Stefan im Gailtal zavil proti Matschiedl-u in nato večkrat pogledal na Google Maps, da sem prišel do Špitala ob Dravi. Na tem koncu sem bil prvič, Nemško ne znam in so mi vsa imena krajev precej podobna in si jih težko zapomnim Kakorkoli, prispel sem do vzožja Nockalmstrasse, kjer sem plačal 11 eur. Sem pa zato užival v vožnji, cesta na oba dvatisočaka je fenomenalna. Vsega skupaj ima 52 dolgih hairpinov (180 stopinjskih ovinkov), pa ene 2 ali 3x več "navadnih". Asfalt je lep, brez lukenj ali izboklin Cesta je speljana tako, da se najprej dvigneš na 2048m, nato sledi spust in ponoven dvig na 2024m. Je pa potrebno gledat opozorilne table, ker so vsake toliko čez cesto kovinske rešetke ... Seveda sem se najprej odpeljal do nasprotnega konca in se nato zopet vrnil na vrh Prometa je bilo zelo malo, parkiral sem v družbi starih stricev, ki so prišli s Puch-i 150 TL Ker sem hotel bit kulturen - me je uporaba WC-ja stala 50 centov, ker nisem nic pil ali jedel Drugic bom vzel s sabo kovance, ker sem moral zamenjat 20 eur in potem imet poln žep kovancev... Vračal sem se preko Bad Kirchenheim - a. V tem kraju, kakor tudi po precej ostalih dolinah smrdi pnekod po gnojnici, večinoma pa po nekem drugem smradu (ne vem, ali je to smrad po silaži, ali kakšna umetna gnojila)... Pri Beljaku sem tudi parkrat pogledat zemljevid, da sem našel še pot na Dobrač (Villacher alpen strasse). Plačal 10,5 eura, sem pa zopet užival na razmeroma prazni in urejeni gorski cesti Nato sem nadaljeval do doma čez Podkoren, Trbiž in Predel. Čez Predel in do Bovca je bilo precej gneče - k sreči so avtobusi čez Predel vozili v nasprotni smeri. Za celotno pot sem potreboval en sendvič, en snickers ter 0,5l kokakole in 0,5l vode. Nazaj sem se vrnil malo pred 19-to, naredil 555 km LP Andrej

slovnico sem imel zmeraj šus Turkmenistansko vizo je zelo težko dobit. Če jo dobiš in to tranzitno si lahko sreče. Poznam popotnike, ki so zaprosili za vizo in so bili brez razloga zavrnjeni… Tako četrtek, dočakamo v sproščenem vzdušju misleč motorji so pripravljeni zjutraj papirji in gassss. Pa smo se malo prenaglili. Jutranja novica na recepciji, mogoče bojo papirji popoldne. Ostajalo nama je vedno majn časa in upanja, da prispeva na Turkmenistansko mejo pravočasno. Kaj če nebo danes? Jutri je petek za muslimanski svet nedelja, bojo delali? Kaj če se v hribih kaj zalomi? Bo lepo vreme, da pičiva? Koliko rek bova morala prečkat?... Ni nama ostalo drugega kot naredit rezervni načrt. Ko pridejo papirji greva. Tudi ponoči, sam da greva iz mesta pa tudi če prespiva 20 km izven. Če nama ne uspe priti pravočasno na mejo se obrneva in narediva krog nazaj v Biškek. Pa naj nama pripeljejo motorje nazaj v Varšavo in v Slovenijo brez plačila saj so oni zajebali. Midva pa na jekleno ptico in v Eu. Dan je minil živčno. Z Italijanoma in Latvijcem smo razpravljali vse živo. Zakaj tako, to bi moralo bit tako… Po 17 uri poprašamo na recepciji kje so papirji? Jutri zjutraj bojo. U3PM še ena noč v tem mestu in hotelu. Hotel je bil res nov in čist ,ma nismo prišli 9tkm stran od doma spat v hotel pa še plačat ga je bilo treba. Popoldan prispe še eden Poljak. Tako nas je sedaj 6 siromakov. Petek zjutraj, danes gremo? Skoraj istočasno smo prišli na zajtrk. Italijana in Poljak motoristično oblečeni. Večni optimisti. Na recepciji pravijo mogoče bojo papirji po kosilu. Z živci smo bili na koncu. Če ne bo danes bomo tukaj do ponedeljka…

evo dokler so še živi spomini ... 25.6 je prišel dan, ko se je najina avantura pričela. Polna pričakovanja naju go-opti odpelje do Venecije, kjer sva preko Istanbula letela 7 ur do Biškeka. Plan je, da se domov vračava cca. 16-17 dni. Cca od 8 tkm do 9 tkm. Blizu ali daleč? Oba neizkušena z letali. Sam sem zadnjič letel 10 let nazaj, tako da je bilo kar nekaj straha prisotnega. Bova z makadamom začela že v zraku? Ob 5 zjutraj sva pristala v BIškeku z zamikom 4 ure plus. Najameva taxi, le ta naju odpelje 20 km do hotela. Tam sledi prvi šok, motorji pridejo zvečer ali jutri zjutraj. Nič odločiva se, da najameva sobo, kjer bova ulovila urni ritem. Tako tisti dan ni bilo nič z motorji. Drugi dan po zajtrku tečeva v recepcijo poprašat glede motorjev? Po vsej verjetnosti pridejo do noči. Jezna, da sva ujeta v mestu se odpraviva raziskovat mesto…. Biškek je glavno mesto Republike Kirgizistan, ki leži v Srednji Aziji. Danes ima okoli 1.000.000 prebivalcev. V mestu živi preko 80 različnih narodnosti, zato je mednarodni pogovorni jezik praviloma ruščina. Promet, gneča, revščina, bogatija ni da ni. Mesto kot mesto … Spet ni bilo nič z motorji. Tretji dan se zgodba ponovi. Kdaj pridejo? Po kosilu najkasneje zvečer. Jezna kontaktirava agencijo na Poljsko, da bi ugotovila kaj je narobe. V pogodbi, ki sva jo podpisala piše, da bojo motorji 26. pripravljeni z vsemi carinskimi dokumenti. Vmes ugotovimo da je vlada štirinajst dni prej razglasila 26.6. za državni praznik ob koncu Bajrama ter, da carina ne dela še 27.6. verjetno počivajo od napornega praznika. Kaj nas brigajo njihovi prazniki, mi smo se prišli vozit, smo bili jezni ... Ter noreli v recepciji hotela. Hvala, da nisva bila sama tudi dva Italijana sta čakala na motor ter Latvijec. Vsi en dan več kod midva… Končno tisti dan prispe kamion polno naložen z motorji. Pride viličar ter trije vaški fantje , da razložijo motorje. To bo še zanimivo. Dolga pot iz Varšave po Ruskih in Kazahstanskih cestah je razrahljala slabo privezane motorje. Viseli so eden na drugem. Sam si ogledujem, če je moj med njimi, na srečo ga ni, in je bil v železnem boksu dobro privezan. Težki motorji so bili v boksih, lažji pa so bili privezani na pocinkanih paletah, ki niso zdržala dolge poti. Profesionalno da ali ne? Tako veseli dočakamo motorje jih pomagamo razložit ter sestavit za odhod. Sledi presenečenje motorji so prispeli ožigosanih papirjev iz carine ni. Jezen vzamem iz kufrov borovničke bomo pa pili. Italijana sta imela namen narediti krog po Kirgizistanu in Tajikistanu se vrnit nazaj pustit motorje in odletet nazaj. Latvijec je imel namen it 30 dni preko Kazahstana in Rusije v Mongolijo tam pustit motor in z letalom domov. Tako mu je začelo primanjkovati časa za vse tiste Kazahstanske in Ruske ravnine ter Mongolske stepe in puščavo. Midva pa… To je druga zgodba. Plan sva imela 8 ali 9 dni po pamirski cesti preko Samarkanda, da prispeva na Turkmenistansko mejo. Saj sva imela samo 5 dnevno tranzitno vizo in še to nama bo ostalo 3 dni za ga prečkat…

Na morju je supr, vroce je, vroce bejbe, plavas, ni da ni Jaz sem sel v cetrtk popoldne dol do Crnegore pa ucer nazaj. Vrhunsko!

Hja hvala samo kako jo naj preko tablice nalozim v Garmina. Grem odslej z metoto oci na peclje, Gramina pa sploh ne jebem vec. Mimogred, sem prgledal track in kaj je ta huduc naredil. Od Craive do Pitesti vse Ok, potem pa namesto na DN7C kar na DN7, ki je vzporedna a gre po dolini. Saj so bile soteske in reka, pa hidroelektrarne pa sem mislil da je to pac dolina do prelaza, ko se zacne vzpenjat. Samo, da ni bilo pralaza ampak avtocesta. Ampaj saj je mimo, pa na dopustu sem. Vceraj se je med potjo vlilo in pobegnem na bencinsko crpalko. Za mano prispeta dva Sveda, moz in zena. Oba imata Urale. On v olivno zeleni / pesceni barvi in enako jakno ter hlace, ona pa va camo barvi roza / bela ter iste cote. Prav posrecena kombinacija. Sta sla cez Rusijo, Kazahstan in se vracata preko Turcije in Balkana. Oba Urala brez ene napake. Ko ne bom vec noge cez endura dvignil torej vem, kaj bom vozil.

Bi se zastopil, ce bi rinil nekam v rovte. Ampak Transafgarasan je cesta prevozna za avtobuse ! Ko pridem nazaj jim bom v balkanski anglescini poslal en prijeten mail

V našo ustanovo pride precej policistov. Po uradni dolžnosti. Tud eden ni šel mimo mene oborožen. Je pa marsikateri od njih povesil nos. Vsaka hiša ima svoja pravila in če sodniki in odvetniki, ki posedujejo dovoljenje za nošenje orožja (za katero vemo kakšne so zahteve) deponirajo svoje orožje na sodišču, ne vidim razloga da ga ne bi policisti. Vem kako je na ostalih sodiščih, ampak v ljubljani je zadostno število pooblaščenih uradnih oseb, ki skrbijo za varnost.

Pred kosilom en krog čez avstrijo. Štartam čez Ljubelj kjer presenetijo avstrijci s strogo kontrolo - kolona sredi tunela ko v jugi . V Borovljah zavijem proti Selam tam gor je prelepa narava. Nato skozi Železno kapljo po ovinkih na Jezersko, kjer se ustavim še pri jezeru in sledi še vožnja do Preddvora in nazaj domov. Lepih 130km ovinkov . lp Aleš

80km 4 ure. Krasno Za vse ostalo je tu ... Blat je kr jeba ja Čeprav usran in obtolčen, še vedno top. Limbo dance Najprej pogledat Ta je pa za @jskrablin Die hard. Sm mislu da ne bom jurja naredu z njo, pa jih ma 1100 Res pa, da lepo vozim

Moj moped K1200R Sport 2008, unikatno pobarvan. Bo še slika ko so vsi kufri na njemu

Vozim se po sh20 Lp, notranc

Se pravi če ti bo zdajle nekdo ponudil apartma z đakuzijem nekje na jadranu. Za zajtrk pršut, paški sir, olive. Zobatec za kosilo in hobotnico v solati za večerjo boš še enkrat kategorično ponovil zgornjo misel...

mi smo Trasfaragašan in Transalpino najdl s papirnatim garminom umes pa še drakulo ....

Borutt bi rekel. pa kdo te sili s pištolco na sodišče, ne kršit hišnega reda, pa bo

Tudi Igo zabluzi, če planiraš ruto preko Transfagarasana na PC, tudi na najnovejših kartah je tam nekje na sredini prelaza napaka in je ni mogoče splanirati ... ne prodajat Garmina ni nič kriv

Cakajoc veter.....

selfiji niso problem, ker ni izpolnjen bistven podatek za pošiljanje selfija po pošti

js jih zmeri zajebem, ker vozim po omejitvah

Včeraj sem si privoščil dohtarčin recept (toplice), dans pa doma lenarim. Trenutno vesel, ko marela, tega dežja in posledično ohladitve.

maus bolje it iz službe malo kregan k fejst zmatran

Denarja za primerno zaščito ni...se je treba pač znajt po domače...pameti nimamo, imamo pa slamo...

Dons dopoldne proti Jezerskem, čez k Jodlarjem in nazaja na Pavličevo sedlo.Mimo Logarske in skozi Gornj Grad proti Kamniku. Pri spuščanju s Črnivca mi je v desnem ovinku zdrsnila prednja guma in sva šla po tleh. K sreči pri zelo nizki hitrosti in so nastradali samo krašpadi in zaščita dimnika, celo obleka nama je ostala nepoškodovana.. Na cesti je bil v ovinku masten madež, ki sem ga za silo posul s prahom. Nadaljevala sva do Kamnika, kjer sva si v Šutni pri šiptarju privoščila ljimunad in sladoljed. Potem pa po najkrajši poti domov, da naju ne bodo čakali s kosilom.

Tkole nekak je blo. Fking goood Pa en burger vmes Pa daljeeee Ahhh brezveze