Dvorana slavnih

On a lajn

Lika: prljave igre, dva izvora i most broj jedan Zamazao sam felge ... do ruba! Ganjao sam mitrej po ličkim poljima, eto kako. Znao sam da je negdje iza aerodroma kod Otočca, ima uz cestu čak i putokaz ... kasnije se u poljima pojavi još jedan ali se baš i ne ubija od preciznosti. Nije bitno, austrijanac je na prtenjaku kao doma. Sav pjevuši od radosti kad ga se utjera u prašinu i šoder. A još jutros mislio sam kako ću se samo malo provozati do Karlobaga, eventualno i do Starigrada Paklenice. Odlična ideja, koja je trajala do Senja ... vruće je bilo. Netko će se bućnuti u more, netko će skrenuti na pivo ... netko će iza Sv. Jurja skrenuti u brdo (cestom ŽC5126), proći kroz Oltare i Krasno, nastaviti istom cestom kroz šumetinu ... ... u mjestu Klanac ostaviti ŽC5126 koja odlazi do Gospića i skrenuti lijevo na ŽC5154, prijeći preko Like (rijeke Like) ... ... te ovom maloprije spomenutom cestom osvanuti u Perušiću. Vozeći se po ŽC5126 uočio sam dva detalja, bolje rečeno dvije lokacije, koje su kod austrijanca pobudile dodatni interes ... naime, radi se o makadamima. Prvi je ona cesta koja počinje/nastavlja kod planinarske kuće Alan, ima oko 8 km makadama i izlazi na ovu uzdužnu velebitsku cestu malo prije Štirovače. Drugi je makadam koji se od ŽC5126 odvaja nedugo iza Štirovače i vodi prema Karlobagu, i usput prolazi nekim lijepim predjelima NP Sjeverni Velebit. Sve to nekom drugom prilikom ... sada iz Perušića pičim na sjever, cestom D50. Prije Ličkog Lešća svraćam do izvora Gacke ... koliko sam skužio ima ih dva, jedan do drugoga ... ... iza Ličkog Lešća opet silazim sa D50, ovaj puta do "Mosta br. 1" na Gacki. Gacka, gledana s ovog mosta. doista izgleda kao iz bajke. Nepunih deset minuta kasnije stojim kraj ulaza na aerodrom i gledam kroz koja ću polja do mitreja. Prolazim kroz Otočac ... ... skrećem se nakratko na umjetno jezero Gusić ... ... obilazim Žutu Lokvu, prolazim kroz Brinje ... ... i u Križpolju izlazim na autoban. Do garažice čas posla.

Nekaj utrinkov iz Rige. Scarabeo

Še nekaj današnjih vtisov iz Rige, jutri pa počasi proti domu. Scarabeo

Ok....zunaj dež...gremo malce naprej. Se opravičujem da tako vlečem ta potopis...nekak nisem "on the mud" tokrat....suhoparno pa se mi ne ljubi pisat...bo že... Dan 5 Zbudim se takole v tistem "lepem" real-socialističnem hotelu z balkonom in pogledom na neke ruševine in krasen betonski zid, po vrhu posut z polomljeno glaževino...krasno. No zbudil se tokrat nisem sam od sebe...to veselje mi je privoščil oni stric preko zvočnika montiranega na stolpu bližnje rakete. Ker so ob tem času jutra že zgodaj svetla, sem se še malce povaljal po tisti ogromni postelji in po klasiki, tuš-pakiranje...hitro k motorju. Na terasi zunaj opet specialci....druga ekipa kot dan prej...ampak spet dobra ekipa. Naročim kavo...gazda reče neko cifro...v glavi preračunam, da je to nekaj centov....dam mu 10eur in mu rečem, da častim kavo še vsem policajem, ker so mi čuvali motor. To sem sicer misli bolj po tiho...ampak ded se obrne in ves glas sporoči zadevo uniformirani ekipi...no in smo že sedeli in lomili vse jezike tega sveta in mahali z rokami....vse smo se zmenili. In tako sem izkoristil "gužvo" in jih povprašal za skupno fotko...."no problem my friend" pravi poveljnik...in eto...je ena padla za spomin. Poslovim se of te ekipe in jo mahnem proti Makedoniji...moj cilj za ta dan...Ohrid...cca. 100km. Že doma sem si naštudiral, da si bom en dan vzel za to mesto. Pred dvema letoma sem ga obiskal a le za 2 urci...z obljubo sam sebi, da se še vrnem. Meja je šla tik-tak...Debarsko jezero-Ohrid. Kar me je razveselilo je to, da je gradnja cest v bivši jugi potekala evidentno drugače kot v Albaniji....cesta je bila bolj smiselno speljana...tekoče...ovinki daljši in pregledejši....prijetno hladno jutro, pa kot nalašč, da malce spustiš konjičke iz vajeti. Prej kot bi si želel sem tako prispel v Ohrid....najdem nek apartma ob samem jezeru...cena 15EUR...motor pod brajdo v bašti...gazdarica pa...ufff...MILF-a...ta prava. Mogoče bom koga razočaral....ampak v Ohrid-u nisem ostal zaradi obiska tistih njihovih otrodoxnih cerkva in podobnih sakralnih umetelneosti, ker me te absolutno ne zanimajo. V Ohridu sem ostal zaradi pozitivne energije....mestnega jedra z kafiči in trgovinicami, odlično kulinarko in k vsemu temu lahko še dodam....Ohrid je tako kot pri nas Dobrna....na kvadrat...kdor je razumel je razumel...več o tem ne bom rekel nobene......ampak tega prej nisem vedel...prisežem. Naslednji dan sem ugotovil, da sem še malo bolj utrujen kot takrat ko sem prišel....naporni so ti ogledi mestnih beder...eee...pardon jeder.... Sicer pa je bil ta dan bolj kot ne doživljajsko mrtev....ker vse pač ni za na forum...pa tudi v temo potopisi bi ga težko uvrstil....mogoče pod anatomijo...wild things...ampak teh tem nimamo....te pa nič....

Start 15.7. ob 5h zjutraj iz Kamnika, torej na jadranki ze zgodnje dopoldanske ure, super je blo, sam veter je malo nagajal (sem se ze ustrasil, da bo zaprta), guzve nobene. Odvozil sem jo do Maslenickega mosta, potem pa direktiva do Splita, ker se je ze kr fajn mudilo na trajekt za Šolto. Po enem tednu odkrivanja otoka pa nazaj, do Senja čisto brez guzve. Res je lepo doli ni kaj

še malo foto materijala, več pa prihodnjič. vzpon na pločno na nekje 1600mnm s pogledom proti zahodu hiška v nastajanju na nekje 2100mnm še malo višje, spodaj jezero Blidinje ob komunikacijski postojanki na vrhu Pločno V nacionalnem parku Blidinje imajo tudi smučišče z eno sedo (na daleč) in turistično naselje pogled nazaj proti jezeru iz Sovička Vrata Potem je sledil 1000m višinski spust v Jablanico. Prvih 5km še ni asfaltirano, kot tudi ne v smeri proti Tomislavgradu. Slednji pričakujem , da bodo kmalu poasfaltirani.

Čakam u gneči

Pa se slavospev policajem. Vcasih se malo jezimo na njih ampak v soboto so se mi za naslednjih deset let oddolzili. Ze v soboto zjutraj je bil na AC MB ZG zastoj pred odcepom za Ptuj. Tam je bil Policist motorist. Ga vprasam "Zdravo, a stoji vse so meje?" On pa " Pa menda ne bos stal v koloni? Idi po pameti mimo, saj znas. So trije nasi do tja, nobeden ti ne bo nic rekel. In sem sel po pameti lepo mimo. Potem meja na AC ZG BG. Zastoj sigurno 10 km, pa 38 stopinj. Grem mimo, kaj bo pa bo, drugace bi crknil. Mi nasproti pripelje policaj motirist, jaz se ustavime in gledam ce bom lahko kam v kolono nazaj zlezel a vse stoji. Mi pokaze pridi sem, se obrne in gre pred menoj. On zavije na odcep, mani pa pokaze naj grem naprej. Vsaka jim cast, nikoli pozabil.

Dve slikce iz preteklega vikenda. Sem se peljal v Laibach (po naše Ljubljana) kjer smo imeli redno letno srečanje bajkerjev firme EBMPAPST. Ker ima Laibach cca le trideset hiš je mal manjši od našga Laibacha

... ... DAMI je ene parkrat gledal film Boško Buha..... ki mu je vzornik.... in potem DAMI najprej bombico udari s kapselnom po skali... da začne delat "SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS".... da se prepriča, če bombica dela.. ....in potem se je loti šravfat... ...ok.. to je bilo za šalo.. ... malo zares: Tisti kompresor , ko sem dal link, mi je v nekaj minutah napolnil pnevmatiko. Res da je bil vroč (piše v navodilih, da lahko dela 10 min, potem ga hladiš 20 min...) ....ampak važno da DELA!!

V večini primerov gume brez zračnic velja, da tudi po predrtju ne pride do nenadne izgube tlaka. V vseh primerih sem prej opazil tujek (žeblj, žico, steklo...) kot pa mi je guma spustila toliko, da bi bil motor ali avto nevozen. V primeru defekta je najbolje poiskati najbližjo črpalko, kjer imajo kompresor za preverjanje gum. Za hudo silo je pa najboljše nekaj takega za 5-8€ iz eBaya. Zasede približno enako prostora. Samo v Bosni sem se spravil krpat sredi ničesar in se mučil z bombicani in se potem z napol prazno gumo privlekel do prve črpalke. Iz kompleta sem vrgel bombice in dodal takšen kompresor. Preverjeno napolni gumo, lahko pa sprazni Aku, zato je dobro, da med polnjenjem motor "laufa".

Tule je opisal težave in tudi enostavno rešitev problema.

Vozim se po sh20 Lp, notranc

Danes naju je obiskal gospod Murphy. Najprej ga je zjutraj zlivalo kot iz škafa. Ko se okoli devete ure malo umiri, dezjake gor pa proti Val dIseru pa naprej na Col d'Iseran. Ampak....ze na prvem križišču v B.s.Maurice tabla, da je Iseran FERME, torej zaprt. Ah ku.ac, gremo vsaj pogledat Tignes in Val d'Isere. Vmes seveda dez, pa veter...pa megla. No po ogledu obeh smucarskih rajev slucajno pred turist birojem v V.d.I opazim tablo, da je Iseran sicer odprt, ne da se pa cez. Razlog..zemeljski plaz na drugi strani. Ocišceno in prevozno naj ne bi bilo do cetrtka. Greva gor.....okoli nule je blo, dez je neslo vodoravno, prehajalo ze v sodro....pa veter. Hitro fotka in nazaj..po planu B. Obvoz obmocja cez Albertvile. V enem izmed predorov opazim, da mi ne dela kratka luc. Opeessda,aaaa...jebalatežarnicapadezpavsevpeesdumater. Glih dons. Da skrajsam.....dve uri sem sraufal sredi parkirisca. Da sem zamenjal eno hebeno zarnico, sem moral Krawasakija podreti do te mere, da sem luc vzel v roke. Brez tega ni slo, pa se zraven ne prides. Vsaj dezja ni bilo takrat. Aja....dva šraufa sta mi ostala. Če bo jutri kaj odneslo bom vedel, kam spadata.

tih deževen dan.. primeren za koktajle in... PALAČINKEEEEE!!!!!

Kole danes sem bil izi-biker, razen vseh owiwnkow wiii na hard kokr da, fak koliko so dobri po Cresu in Lošinju, s Plominko sva pa itak že na ti. Lagano ujutro brez kake žurbe in problemov pozajtrkujeva in jo šwigneva proti Brestovi..računal sem na pol ure, ma je bilo 15 minut vrh glave za tistih par ovinkov in seveda, da sem enemu ferariju, ki je navijal gas pokazal izpušno cev. Prezgodnji štart je povzročil nemalo problemov pri trajektu saj sem ženki moral častiti kavico. Ukrcanje je potekalo brez težav in nikjer me niso zavrnili. Ker sem bil blizu "pole positiona" sem štartal s trajekta z mirnimi živci in v prvih dveh ovinkih pocepal nekaj avtomobilov, dva motorista in en avtodom. Odveč bi se bilo hvaliti, ampak po začetnih problemih z luknjastim in valovitim asfaltom, katerega je "semiactive" vzmetenje KTMja preneslo z lahkoto, sem po par kmjih prešel na lep "ulalalala" bi rekel Ališič, res lep asfalt. Saj res, da so razgledi fantastični levo in desno, a kaj ko GT takooo noro vleče (sport mode). Režal sem se ko pečen maček pod čelado in odvijal in odvijal. Še prehitro sva padla v Osor, kjer sva kavopauzirala. Dost nabijanja...lep slikovit, barvit dan, ne preveč vroč z dobrim kosilcem nekje na Malem lošinju, in nekoliko bluzenja okoli...nato pa spet puščica nazaj. Za vse skeptike, ne, KTMju ni nič odpadlo. Sem se pa ful ustrašil, ko sem prišel nazaj v kamp, saj je okoli mopeda dišalo po kokicah (brez šale)

Nč pametnega, prpraulam se na njam njam

Ribiča preganjam

Preberi moj prispevek glede enake težave na GS 800 ADV 2014. Takrat se mi je SLO zastopnik zasral do konca... Po cca 12 obiskih na servisu in ko sem se naveličal pravljic polizanca iz BMW SLO (g. Sama Trpina) sem sam pristopil k popravilu NOVEGA motorja. Problem je bil v odlitku pesta zadnje feltne, s pomočjo Iskrine fleksarice sem zadevo v pol ure rešil. Od takrat (cca 35kkm) ni težave. Toliko o strokovnosti BMW SLO. Boli jih KU-RAC za stranko, ko so dobili EEE od tebe... lp, andrej

Črnogorske koze in peso so pravi pozerji ...

Spet nč..sm ga parkiru zravn moje jahte, da eno kavico spijem..

... če si SLOW ... je to čisto normalno, da je to še o.k. ... če bi bil FAST....pa bi jo bilo verjetno precej manj... .... če pa bi bil RACE.... je pa verjetno ne bi bilo več... sploh...

. ... pa ne vrivaj se ..

zadnjega sem jaz naročil zato je zdaj out of stock heheh

Odličnih približno 1000km čez vikend. Vmes me je malo sfrišalo ampak je vsaj insekte spralo iz vizirja. Orlovo gnezdo Nekje v Avstriji Ter zlo obiskan jez Maltatal

Vsi moji motorji skupaj.

Bojo, nic bat. Mam zraven komad od Nikona D800 Samo srece nimam Danes sem celo nasel Transalpino. Garmin je sicer spet fuke spilal ampak sem ga enostavno izklopil. Zal pa je bilo vreme lepo le po ovinkasti dolini iz smeri Sebes - Novaci. Takoj ko sem dosegel akumulacijsko jezero se je najprej uscalo, kaj uscalo, lilo je kot iz skafa. Malo visje pa megla, vidljivost 10 m. Najlepsi del do druge strani na pol spusta sem se prebijal s tipanjem. Fotk nic, zero, nada, null ! Na kameri pa je posneta mejgla Mam pa spet cisto obleko, pa usran moped. Vsaj posrane ceste je spucalo. Pridem v Pitesti in receptor v hotelu o moji rezervaciji nic ne ve. Tu se Booking ne spila, ne samo navigacija. Mi zrihta nastanitev 30 km visje po DN7C in ko pridem, mi receptorka pove, da je od dopoldne Transafgarasan zaprt, je tako lilo, da je bil zemeljski plaz. Do sobe sem zdrzal, pol pa sem izvlekel tisto kletvico, ki govori o sodomiji, romunski mami in grobu. Bom jutri se enkrat preveril in ce je zaprto potegnem direkt mimo Brasova v Kisinjin v Moldavijo in se ga nazrem do nezavesti. By the way, danes sem skoraj fuknil na pasji glavi. Picim po Transalpini proti Novaci za enim avtom, malo sem pogledal stran in shit, na cesti pred mano povozen pes. Bemti potegnem mimo a zahaklam glih glavo. Me je dvignilo in sem kar poletel za par metrov, pol je zvoblalo, pa ovinek... Cez pol ure nesreca. Romunski cigo je parkiral konjsko vprego tako da so bili konji na travi, voz pa postrani z zadnjim koncem cez cesto. Zadaj mu je pa cez voz strlel kvadratni jeken profil vsaj dva metra do skoraj sredine ceste. Na sreco ga je terenc zahaklal, drugace bi komu glavo odrezalo. Tule je na cestah vojno stanje. Pol grem jest in me ogovori en tip v znanem jeziku. Je Crnogorec, dohtar in dela v Romuniji ze skoraj 30 let. Je bil ful srecen, da je srecal se enga Jugoslovena. Sem se sicer malo upiral pa ni pomagalo, mi je se bolnico razkazal. Fejst decko, ni kaj. Tudi on me posvari, previdno, imajo drugo najvisje stevilo smrti v prometu v Evropi, 2000 ljudi na leto. Ce bodo do jutri spucali, mogice jutri Transafgarasan ? Upanje umre zadnjo, dvomi pa, da bo prevozno. Pa do naskednje objave, Lp Iztok

Današnje kosilo v Tirani. Bila naj bi njihova taprava kuhinja. Super okusno še lokal Lp,n

Tole je kot zadnji parti v ambasadi gavioli. Na ene petih "res zadnih partijih" sm bil, in deset let po tem u Izoli se zmer ropota. Na grobniki pa se zmer trava raste sred piste.

Danasnji dan v Franciji ni omembe vreden. Uspelo mi je le cez Col de la Madeleine. Zaradi dezja in temperatur, ki po dolinah ne presegajo 12 stopinj sva se bolj vozikala po vasicah okoli Modane. Na vrhu C.d.l. Madeleine ( kljub megli in dezju mi je bila cesta vsec) bi moral biti tak razgled: Ampak je bilo le tole:

Sm dal gas, pa mižal

sej sm lenuh, ampak za vijačit stopnice je dušo dala. res odlična zadeva če ni placa/naporni položaji.

prpraulam mopedtk za naskok na Lošinj

v bistvu ne gre tako enastavno. Ker če je samo temeljna barva, pol vsaka praska pride do žiuga, to pa boli ps. dokler poškodbe saniramo samo z nalepkicami, je še dobro

Prispelo danes. Za boljše "dihanje" in "krvni" obtok rdečka in sivčka.

js sm pa tole nabavil

Ni problem v uniformi...problem je v glavi.

Na morju je supr, vroce je, vroce bejbe, plavas, ni da ni Jaz sem sel v cetrtk popoldne dol do Crnegore pa ucer nazaj. Vrhunsko!

Zdravo se splaca it pogleat da vidis ka vse so bili pripravljeni narediti ter z kakšno natančnostjo. Bol malo se vidi kako je bilo to med 2sv vojno, ker Nemci pač hočjo vse pozabit kako je bilo. Jaz osebno sem bil zadovoljen ter tudi 8drugih ki smo bili gor.

Nov "ugiz" za nove izzive. Osnova je bil SLO TET z občasnimi obvozi. Track pošljem prek zs.

je pršu Enguro4 in samo za en dan 400+km je mal daleč. Ga je blo treba mal nate...t (prej začet, na koncu izpadlo še dan podaljšat). Se je zgodu čist neplanirano konkretna uporaba oranžovca, beri KTM 450EXC 2012 na Vranica (planina in Prokoško jezero) ter vzpon na Pločno do jezera Blidinje. Za pokušino, nekaj slik na hitro, več pa, ko bo net normalno hiter. v bazi (Etno selo Mirna dolina (ca 20km JV od Gornjeg Vakuf-a)) me je pričakal tale hm, izgleda, da sem na pravem terenu. Nad njim ciljni hrib Vranica (planina, s Prokoškim jezerom, okoli 2000mnm) pa tale eno mesečnica še mal makadama je ostalo pred jezerom Blidinje, jezero in današnji cilj Pločno 2262mnm Vrag, neče naložit. Naslenjič.

Dons dopoldne proti Jezerskem, čez k Jodlarjem in nazaja na Pavličevo sedlo.Mimo Logarske in skozi Gornj Grad proti Kamniku. Pri spuščanju s Črnivca mi je v desnem ovinku zdrsnila prednja guma in sva šla po tleh. K sreči pri zelo nizki hitrosti in so nastradali samo krašpadi in zaščita dimnika, celo obleka nama je ostala nepoškodovana.. Na cesti je bil v ovinku masten madež, ki sem ga za silo posul s prahom. Nadaljevala sva do Kamnika, kjer sva si v Šutni pri šiptarju privoščila ljimunad in sladoljed. Potem pa po najkrajši poti domov, da naju ne bodo čakali s kosilom.

Še zaključna etapica, kar se grandenduriranja tiče, preostali del poti od Skadra proti domu sem bolj po asfaltu pičil. V penzionu, kjer sem prespal, se še na kratko pogovorim z gazdo, kje gre tista famozna cesta, ki pelje od Thetha naprej proti Skadru. Se je mal poznal, da ni blo več Dr. SPEEDA zraven in sem bolj jo bolj nekaj na svojo roko okrog kolovratil zato sem se za osnovne info rajš mal pri domačinih pozanimal, da ne bi kakšne glupe ture u tri krasne užgal. Pravi, naj grem nazaj čez most in ob reki navzdol. Domačini nekak odsvetujejo, to cesto, verjetno, da te ne bi imeli na vesti, ker ja, nekaj kržev je res ob cesti, ki opozarjajo, da je kakšen tudi mal falil OK, štartam po ustnih navodilih se vmes večkrat ustavil in fotografiral, podlaga je različna šel na kofe nekje vmes Albanci so pravi mojstri improvizacije, naredijo štenga v lokalu pač iz tistega, kar je pri roki Borbam naprej po razriti cesti in se ustavljam na kakšnih lepih razglednih točkah Kolovoz je kakršen je nekje se razširi celo v dvopasovnico, da lahko prehitiš počasnete :-) ampak ni blo ne nobenga hitrejšga ne nobenga počasnejšega :-( Nekje na kakšni šikani mal zmanjka varovalne ograje, upam, da jo ni kdo prebil in dol poletu Ma vseskup sem verjetno s postanki za 2 kofeta slabe 4 ure vozil, hitrost nekje med 20 in 45km/h, odvisno od konfiguracije. Je pa res, da je to neka zajebana ostra podlaga in je stresal kozo, da imaš občutek, kot da ne bi imela fedrov in da bo vsak čas kaj preč padlo. Pol pa še ta 990 KTM mašina, ki ne mara ravno nekega cijazenja ampak po tej cest skoz 1. in 2 prestavo več ali manj ožemaš in ji ni nikol prov, če daš gas, skoč, če zapreš, te pa skor ustav. Tko da moraš skoz nekaj s kuplungo in z gasom vozit, da se prbližno normalno pelješ. No ja ne bomo jamral, če sem prav bral, so fantje s foruma, se mi zdi da Joker, če se ne motim, še s sopotnicami tole predihal. Jih morajo met res rade :-). Skozi dolino sem srečal samo 2 njihova neuničljiva Mercedezova kombija, ki skrbi za javni prevoz in enega džipa, sem mislil, da bo več motoristov vidu, pa ni blo nobenga :-(. Z Dr. SPEEDom sva že na pol poti ugotovila ugotovila da niti Hansi v Contiju niti Pžemek pri Mitasu še ni izumil takih gum, da jih balkanski krš ne bi uničil :-) To je blo to, hvala za naporno branje in mirno spanje ;-)

Hats down BIF Najboljse branje kar sem ga kadarkoli na MS prebiral. TOOOOP !!! Do solz sem se nasmejal in obenem z najvecjim uzitkom prebiral tvoj potopis. Keep On Doing The Good Work ! ! ! ! ! ! PS: """ali pa zato, da se lahko iz tega balkona dol fukneš pa te ne rabijo oživljat""" KRALJ !!!

Dan 4 ...jutro v Plav-u se je začelo z "mehanikoma" od prejšnjega dne. Z novo steklenico "brain-storm-a" sta med mojim pakiranjem še vedno operirala drobovje GS-a. Z mastnimi rokami do komolcev, sta mi vzbujala pomilujoče poglede, med pitjem jutranje kave...ampak tak je pač popotniški kruh...včasih sladek, včasih kisel. Na vsakim način, pa sem prepričan, da sta zadevo nekako sanirala in upam, da srečno nadaljevala začrtano pot. No jaz sem kot običajno v jutranjih urah že nažigal proti meji. Meja...no pač kot meja v teh krajih. Dve leseni gajbi na Črno gorski strani in hand-ware vpis podatkov iz dokumentov v zvezek...jebi ga...papir je še vedno papir. Na Albanski strani enako...rampa se dvigne in dija v Albanijo. Prvih cca 500m za mejo v Albaniji, bi kakšnega neobveščenega motorista hitro obrnilo za 180 stopinj. Cesta je makadamska...propisno razfukana in zanemarjena. Mogoče je ta del ostal kot naravna omejitev hitrosti pred mejnim prehodom...ne vem...ampak to je Albanija in tam ni nič čudno. Vzami ali pusti. No makadam se po cca. 500m. neha in sledi nova hoh-glanz speglana cesta SH20 proti Škodru. To cesto sem prej prevozil že dva krat, ko je bila še v natur makadam stanju...in tista mi je bila ljubša. Zdaj je pač lep asfalt z sijočimi belimi črtami, običajno preglednimi ovinki...predvsem pa prazna cesta kot britof ponoči. Mogoče je temu botrovala bolj zgodnja ura....ampak do tistih rid v hrib, nisem srečal nobenega vozila. Kljub vsemu pa nekaj previdnosti na tej cesti ni odveč. Mirno za kakšnim ovinkom naletiš na odkrušeno kamenje, ki leži sredi ceste...ker pač...ker je to pač Albanija....in je zadeve lažje obvozit kot pospravit. Na splošno pa ne vem čemu asfalt na tej cesti pravzaprav služi. Vsakokrat poprej ko sem se peljal po tej cesti, so ljudje ob njej mahali, bili nasmejani....nekako so se mi zdeli kar zadovoljni....zdaj nisem srečal skoraj nikogar...pa še tistih nekaj je nezainteresirano buljilo v svoje delo. Krave so še vedno tam kjer so....cevi, ki napajajo razmetane hiše še vedno leživo ob cesti in drogovi z električnimi žicami so še bolj po strani kot so bili. Ampak ok...nekomu je ta asfalt gotovo v korist...če ne drugemu pa vsaj motoristom. V Škodru sem tokrat obrnil proti Puki....Komani lake sem že obdelal, zato sem ga tokrat izpustil, čeprav je zanimiv in v kolikor potujete v tej smeri se splača popeljati z trajektom po tej slikoviti soteski. Pot do Puke in naprej do Kukes-a je...je....je slikovita, asfaltirana...na trenutke po Albansko pestra z udori in useki na cesti....asfalt soliden...ovinkov pa neznosno preveč. Kot večina, imam tudi sam rad ovinke....malo šaltavanja, malo nagibanja...pričakovanja kaj bo za ovinkom...preganjanje dolgčasa. Ampak tole....tole je bilo pa že sitno...res sitno. V Albaniji zeloooo redko najdeš premostitvene viadukte. Tam ceste običajno tečejo kot teče konfiguracija terena...in ta je zelo razgiban....in ovinek speljejo čisto okrog vsakega kamna....včasih dobiš občutek, da še okoli drevesa, ker pač takrat ni bilo nobene žage pri roki, ko so delali cesto. In teh ovinkov se res naješ. Kljub temu sem vzrajal praktično brez postanka in prispel do Kukes-a in se ga v loku, kot je v moji navadi, ognil. Vseeno sem naredil majhen postanek z namenom rehidracije in korekcije smeri in ko takole stojim ob strani, se mi radovedno približata dva dečka na kolesih. Pubeca sta bila tako simpatično zgovorna...za nameček pa sta znala odlično angleško, da smo se lepo zaklepetali. To sicer ni v moji navadi....a ko celi dan poslušaš glas enovaljnika...je bilo to naše čefljanje prava poezija za ušesa. Slučajno sem imel s seboj še nekaj Manner napolitankic, ki sem jih podaril pubecoma. Nista mi izgledala neka siromaka...daleč od tega...in verjamem, da Manner napolitanke niso nekaj, kar bi videla le na televiziji....pa vendar....tistih izrazov sreče na obrazu zlepa ne pozabiš. Presenetilo pa me je, da sta nemudoma po tem skočila na kolesa in izginila. Preden sem se obrnil sem stal sam zraven motorja....in se počasi pripravljal, da odrinem dalje. In nenadoma sta bila pubeca nazaj....s polnimi žepi ringloja...tistih malih samorasliv sliv....na pol zrelih. Iz vljudnosti sem si napolnil žepe jakne s tem ringlojem...lepo smo se poslovili in že sem pičil proti Peshkopi-ju mojemu današnjemu cilju. Na ringloje sem skoraj že pozabil....a sem le nekako enega med vožnjo izvlekel iz žepa in ga pričel glodati....heh kako zanimivo....tisti na pol kisli ringloji so mi potem lajšali pot skoraj do Peskopi-ja....in prav žalosten sem bil, ko sem ugotovil, da so žepi prazni. Svašta... Brez neke ihte sem si naštudiral, da bom noč preživel v Peshkopi-ju...dovolj veliko mesto, da ne bi smelo bit problema z prenočiščem...razen...seveda razen, je stalnica na takih potepih....razen, če ne naletiš na neko jebeno vseljudsko slavje ob zmagi neke...že katere politične stranke. V mestu neznosna gužva....center zabasan do amena....Peshkopi je orto muslimasko mesto...dretje iz minaretov....oder v centru mesta....vsi hoteli iz Garmin-a zasedeni...kaj zasedeni...krcati. Kurba si mislim....stari....danes si najbal....nema spavanja u kreveteu. Ali nadaljuješ v Makedonijo in probaš spalno loterijo tam...ali pa v nek graben do jutra. Seveda se je že krepko mračilo, in v tisti jezi in iskanju izhoda iz nesrečnega Peshkop-ija z levim kotičkom levega očesa ujamem zanikern napis Hotel....tik pred mejo zdrsa zavijem skozi ograjo hotela....direk med dva kombija Albanskih specialcev. V vseslpošni zmedi razjaham in povprašam po recepciji, ki mi jo policisti nemudoma pokažejo. Brez težav dobim zelo spodobno sobo za 10eur v hotelu visokega social-realističnega arhitekturnega stila. Krasno. Motor sem parkiral med dva blindirana kombija in ob prijazem klepetu z kakšnimi 20-imi pripadniki specialnih enot, ki so bili nastanjeni v tem hotelu z namenom posredovanja v primeru ekskalacij ob že prej opisanem slavju, mi je bila ob pogledu na vse kalašnikove zložene po mizah zadnja skrb, če bom motor ponoči zaklenil ali ne...in ga nisem....zjutraj sem ugotovil, da sem celo kufre pustil odklenjene....Albanija pač....

Ja, v prvih štirih mesecih mi je pil kri BMW SLO Kasneje nič. Trenutno sem na 40kkm.

Sedim, pijem pivo in opazujem Durmitor Lp,notranc