Dvorana slavnih

še dobro da me nisi, ker ko sem videl tole sem bil čisto srečen, da sem pobegnu

Kole danes sem bil izi-biker, razen vseh owiwnkow wiii na hard kokr da, fak koliko so dobri po Cresu in Lošinju, s Plominko sva pa itak že na ti. Lagano ujutro brez kake žurbe in problemov pozajtrkujeva in jo šwigneva proti Brestovi..računal sem na pol ure, ma je bilo 15 minut vrh glave za tistih par ovinkov in seveda, da sem enemu ferariju, ki je navijal gas pokazal izpušno cev. Prezgodnji štart je povzročil nemalo problemov pri trajektu saj sem ženki moral častiti kavico. Ukrcanje je potekalo brez težav in nikjer me niso zavrnili. Ker sem bil blizu "pole positiona" sem štartal s trajekta z mirnimi živci in v prvih dveh ovinkih pocepal nekaj avtomobilov, dva motorista in en avtodom. Odveč bi se bilo hvaliti, ampak po začetnih problemih z luknjastim in valovitim asfaltom, katerega je "semiactive" vzmetenje KTMja preneslo z lahkoto, sem po par kmjih prešel na lep "ulalalala" bi rekel Ališič, res lep asfalt. Saj res, da so razgledi fantastični levo in desno, a kaj ko GT takooo noro vleče (sport mode). Režal sem se ko pečen maček pod čelado in odvijal in odvijal. Še prehitro sva padla v Osor, kjer sva kavopauzirala. Dost nabijanja...lep slikovit, barvit dan, ne preveč vroč z dobrim kosilcem nekje na Malem lošinju, in nekoliko bluzenja okoli...nato pa spet puščica nazaj. Za vse skeptike, ne, KTMju ni nič odpadlo. Sem se pa ful ustrašil, ko sem prišel nazaj v kamp, saj je okoli mopeda dišalo po kokicah (brez šale)

lovu strele, uidvu dezju mal naprej iz crnega vrha prot postojni v postojni na ridah blo takih in drugacnih dvo taktnih mopedov, je use disalo, neki turisti, delali guzvo, mene je dez lovil... izzivu sreco in sou se na nanos gorico zalilo se mlck preverju sreco prvi kanci pa glih k parkiram pred garazo, zgleda da sreca res spremlja hrabre

Od Rige do Avgustow na Poljskem. S Scarabeo

Smo bli v mestu takrat, žrli sladoledne kupe. Nu so začeli basat u sebe za use šolde, k se je začelo to bližat. Jst pa na rivo in sm snemal. Itak več ki mokr ne moreš bit, sm jim tolmaču, ma ni pomagalo, so babe začele vreščat, da me bo še strela udarla! Bolj ku sm udarjen, ne morm bit, sem jim hitel razlagat, ma pol me je skorej odpihnilo od navala vetra, in sm popustil. Laufali do auta in do kampa fasali cele dve kaplje dežja. Obe na prednjo šipo

..še vedno dovolj sveže zunaj za pisanje.... Dan 6 ...jutro v Ohridu...mesto še bolj ali manj spi...jaz pa veselo pičim novemu dnevu naproti....zbogom Makedonska Dobrna... Smer Bitola in Grčija. Cesta od Ohrida preko Bitole do Grčije, je povečini prav poživljujoča za obračanje ročke. Sploh zjutraj, ko je bila bolja ali manj prazna....v velikem delu pa potegnjen lep svež...tisti črni...asfalt. Prihod na mejo je postregel z prvo manjšo prijetno izkušnjo. Na Makedonski strani sicer nekaj formalnosti...amapk korektno. Pridrajsam na Grško stran in pred menoj kakšnih 15 avtomobilov. Ker je bilo še razmeroma sveže, se mi ni ljubilo igrat pedra z prehitevanjem in sem lepo mirno čakal v vrsti. V nekem trenutku pa iz tiste lepe aluminijaste gajbice iztrči policist in krili z obema rokama...nekaj sekund sem že potreboval, da sem pokapiral, da je mahanje namenjeno meni...koji kurac zdaj...saj lepo stojim in čakam....tip pa kar krili z obema rokama...no, ko je eno spustil in nadaljeval samo z drugo je postalo jasno, da me kliče k sebi...ahhh...ok. Peljem proti njemu in brez, da bi ga sploh kaj zanimalo mi maha naj kar nadaljujem čez carino in zbogom. No nisem se pustil motit, zato mu le pomaham in gasa v Grčijo...ahhh kako super ...EU...res je fino si mislim....ja no...prvih 30km je bilo pa res. V prvem malce večjem selu ustavim v kafiču ob cesti in naročim kavo. Gazda govori seveda samo grško...in nekaj ultra malega nemško. Sporazumeva se, da želim kavo...toplo kavo. To je zeloooo pomembno, ker če ne naročiš toplo kavo dobiš nek smrdljivi ice kafe...ki ni ne ice še manj pa kafe. Ok...torej topla kava...sam sedim...nikjer žive duše (za tradicionalno "živahne" grke seveda še prezgodaj vse skupaj)...v kafiču pa ruži, rožljajo šalice, kovinske žlice...kar nekaj časa je preteklo. Nakar se prikaže majster na vratih....z jebenim krigloooommm kave. Pizda kaj kriglom...ded mi je prinesel lavor kave. Gledam tisto....pizda, to jaz spijem v enem mesecu, pa vsak dan ruknem dve do tri kave. Tolko glih no, da ni bilo zraven še tiste zajemalke, s katero so nam v osnovni šoli kuharce čaj vlivale v tiste simpatične kovinske zaporniške šalce. Toti krigl s kavo pa tudi ni bil dosti manjši kot ona termo posoda iz šolskih časov. Tip se smeji in me zadovoljno gleda. Verjetno si je mislil...eto tebi zdaj tvoje tople kave...pij zdaj pizda ti materna, če hočeš bit poseben. In sem pil...in pil, vmes telefoniral vsem živim doma, ker je zdaj roaming đabe Grčija pa v EU...in pil kavo....in šel hcat...in pil kavo...in kadil....in pil kavo.... No na polovici tistega lavorja sem se vdal. Jebi ga...ne morem več...kar je preveč je preveč. Plačam zapitek (2 EUR...za lavor kave ni drago)...in grem...in sem potem hcal skoraj za vsakim ovinkom...vroče ko prasica...veliko sem pil...ampak kava je jebeni diuretik in sem samo še hcal. Na trenutke me je že melo, da bi se kar v hlače, ker se mi ni ljubilo več ustavljat...motorja itak, da nisem vmes sploh ugašal. Če bi ga za vsako scanje ugasnil, bi fental štarter. No začetek je bil kar perspektiven...EU, velika kava...ceste solidne. odločil sem se, da bom severno Grčijo prevozil po tistem kar se da bolj hribovitem delu...da bo bolj dinamično in pestro...tako mi je razložil pred leti kolega, ki je tod že potoval z štirikolesnikom. In je bilo pestro...ampak v negativnem smislu. Ta severne Grčija je en sam dolgcajt...vozil sem čez hribe vmes pa posamezne doline kjer gojijo vso mogočo zelenjavo....in vse ceste asfaltirane. Ta Grčija si je v svojih cajtih očitno res dala duška z asfaltiranjem cest...ni čuda da so tako zadolženi, če je asfaltirana skoraj vsaka najmanjša potka...in to od paprike do paradajza...od paradajza do kumaric...in tako naprej. Prometa pa toliko, da če se ti tam kaj zgodi, je najbolje, da z zadnjimi močmi skoplješ jamo se zvališ vanjo in se zagrebeš...ker preden te tam kdo najde, te razvlečejo vrane in ostala kosmatija, ki se šunja po tistem šavju. Ceste pa tako zaraščene, da se v velikem delu voziš po sredini ceste, ker iz obeh strani rastje sega tako globoko v cestišče, da se po svojem voznem pasu sploh ne da peljat. Vroče ko prasica, nikjer žive duše, kaj šele hiše...kaj šele kake štacune ali vode...nič od nič. Tako na 3/4 poti mi je postalo jasno, da se moram vseeno spustit nekam nižje proti kakšnim obljudenim krajem, ker sem ostal brez vode, vročina pa me je že ubijala. In tako sem zavil proti na karti nižinskemu delu, kjer so bila označena neka naselja. In potem je šele bil hudič....pol pa sama pofukana ravnina...ravno, ravno, ravno...pa nič dreves...pa nič vode. In končno uletim v neko vasico in takoj fiksiram neko taverno na levi strani. Parkiram takole pod edinim drevesom na desni...zraven neka gajba, ki je kot kaže imela status trafike z obilico cajtngov v njihovem klinopisu, kot so bile tudi vse table ob cesti....pojma nimaš kje si...zaupaš instinktu, karti in Garminu...in če zaupaš Garminu potem veš, da si res v kurcu. No in skočim čez cesto do taverne in v glavi preigravam menije, kaj bo za pojest v tej vročini...nekaj lahkega...mogoče kakšno grško solatko...sirček...bomo videli. Na terasi nikogar zato pogumno zagrabim kljuko na vratih in skoraj vse skupaj odtram iz štokov...zaprto...ciuso...closed. Pa pička vam Grška metrina....sredi dneva zaprto...ja jasno...vroče je..pa v Grčiji smo. Kdo še hoče jest v času kosila...mater jim... Nič...grem nazaj proti motorju in poleg tiste zanikrne gajbe zagledam skrinjo s sladoledom. Nekako uspem izbezat iz tiste gajbe prodajalko...heh. Res prava Grška prodajalka. 165 let stara baba v nekih copatih in ne morem verjet... babjih štunfaf...vete v tistih, ki jih najdeš na starih babnicah...DEN 2000...(kaj pomeni oznaka DEN pri babjih štunfah si pogooglajte...jaz sem to naštudiral ko sem improviziral prefilter za zračni filter na štiriciklu). Babura pridrsa in ji pokažem skozi šipo na čokoladni Magnum...babura odklene žabico...seže s svojimi parklji (se opravičujem za izrazoslovje, ampak res sem jih ime pun kurac totih grkov)..v skrinjo, izvleče vanilijev Magnum, zapre skrinjo in jo zaklene z žabico. Maham jaz baburi, da ne vanilijo...čoklejd, čoklejd moledujem...babura pa samo zamahne z roko in nedvoumno nakaže...vanilija ali pa nič. Pa pizda ti materina....najraje bi jo zadavil tam pod tistim drevesom in jo strpal v skrinjo. Babnica ne jebe pet posto....kaj čem...itak sem bil že razfukan od vročine. vržem ji tista dva evra in brez volje pojem tisti vanilijev Magnum. Vsaj nekaj, da pridem malo k sebi. Na vso srečo je v bližini še neka kao česma...napolnim flašo vode in zginem naprej. Grčija se mi je postavila povprek in po dolgem....zlepa me tam ne vidijo. Ne vem sicer kako je ob morju in na otokih...bojda ok. Ampak ta celinski severni del....bom ohranil zase kaj bi bilo za naredit......in če pomislim, da smo tem smrdljivcem dali takšna silna posojila...ehhh. In še to....ko sem se takole spustil v ta nižinski del, sem srečeval tudi avtomobile...avtomobile...pa to so rajngle brez registracij...eden celo brez sprednje haube...tista jebena sirtaki muzika nabija pri odprtih oknih....to je EU???....pa Bosna je New York proti tem capinom. Brez volje...z veliko mero razočaranja hitim in kmalu dosežem prvi možni vstop v Bolgarijo. Še pred vstopom v Grčijo sem imel neko domišljijsko idejo, da ga bom pičil takole po severni Grčiji vse do Turčije...in potem mogoče skozi Turčijo do Črnega morja v Bolgarijo. Potem mi je bilo neskončno žal, da nisem pičil do Bolgarije kar skozi Makedonijo...bi bil vsaj med "domačimi"...super kulinariko...kakšna rečica in jezerce....jaz budalo pa v Grčijo...ker je baje lepo....kaki kojn. Tolko sem star pa se še vedno pustim napizdit...še zdaj sem jezen... Ob prvi možni priliki torej nemudoma v Bolgarijo...tam še nisem bil nikoli...izkušnje pa iz opisov različne. Prečkam mejo brez težav...in zavijem v smeri Delčevega (po novem Goce Delčev) čez hribe. Tam pa novi šok...ampak pozitiven...ceste prijetno urejene...ovinki lepo speljani z dolgimi linijami...gosti borovi gozdovi....česme z hladno vodo vsakih nekaj kilometrov...sicer skromna a solidno urejena manjša naselja...vasičke....tudi kakšna manjša a delujoča trgovinica...posamezne okusno urejene gostilnice, povsod pa znaki življenja...popolno nasprotje Grčije. No preden sem se začel vzpenjati v hribe sem počinil v nekem manjšem kraju v Bolgariji...ne spomnim se več imena. Sedim takole v senci, ko zaslišim globok tipičen glas hrumečega Harley-a...in pelje ta mimo...dva. Kadim takole dalje in pijuckam vodico, ko se zvok ponovno bliža...in ista dva peljeta spet mimo...v nasprotni smeri....ponovimo vajo in ko zaslišim tretjič, da se približujeta skočim na cesto in jima pomaham, naj ustavita. Verjetno ker sem bil v motorističnih cotah sta ustavila...a vidno previdno...obsedita na motorjih...po moje v prvi brzini perajt za nizki štart. Stopim do njiju in ju ogovorim v Angleščini...ampak jebi ga...tablice so bile Francoske. Ugasneta motorje in snameta čelade. Dva francuzleka...mož in žena vsak na svoji rajngli....povesta da potujeta po Balkanu in, da ne najdeta prave smeri...hočeta pa do nekega jebega pod UNESCO-vim varstvom zaščitenega samostana...ki je oddaljen cca.120km, po njunem Garminu....ura pa 6 popoldan....Pa koji jim je kurac s totimi cerkvami...kaj folk sploh vidi v njih....vidiš eno-videl si vse. Dobro vsak ima svoj fetiš...tega jaz pač ne razumem. V glavnem...potujeta po Balkanu...govorita pa samo Francosko...babnica je znala pet Angleških besed....spat, srat, voda, jesti, fukat....in sta šla v svet....aleluja. Vozita pa po Garminu...karte nimata, ker sta tudi komaj vstopila v Bolgarijo in je še nista kupila. Pomagam jima kolikor lahko in iz tistih njunih 120km. po Garminu jih zbijem na realnih 60...kar potrdi tudi moj zemljevid. Na Blakanu je res fuk z Garminom, ker ko vpišeš destinacijo ti ponudi milijardo pod-opcij in moraš eno izbrat...npr. če napišeš Ljubljana ti ponudi Postojan (Ljubljana), ali pa Litija(Ljubljana), ali pa Kranj(Ljubljana)...tako približno...samo Ljubljana ne...in potem moraš pač nekaj izbrat...in potem se ta butl od Garmina odloči, kako te bo do tja pripeljel...in to včasih pomeni namesto 40km...recimo 120km. Jeba...brez karte in domorodcev si mrzel. Malo se pofotkamo....btw...babnica bi bila za ruknit ...in gresta novim dogodivščinam naproti. Jaz pa tudi...smer Delčevo. Ko takole pripičim na en manjši prelaz zavijem na en makadam in se povzpnem na razgledno točko...res lep pogleda na Bolgarske hribe in gozdove mi povrne malce v Grčiji izgubljene morale. Nakar se spomnim, da smo še vedno v EU...roaming je zdaj res super. Zalaufam prenos podatkov in sredi gozdnatega hribovja rezerviram hotel v Delčevem...z bazenom in spa-jem za 15eur...z zajtrkom seveda...15eur ipak nisu male pare....Priguslam tako zdaj že potolažen do Dlčevega in zavijem na prvo pumpo, ker sem nazadnje tankal na zadnji pumpi v Albaniji...pa se mi je vse skupaj zdelo precej čudno...ker kilometrov je bilo tisti dan res veliko...jaz pa na armaturki še dve črtici. No ta zgodba z Albanskim bencinom je res zanimiva. Običajno sem zadnje denarje lokalne valute vlil na zadnji pumpi v državi, ki sem jo zapuščal v kesl. In tako je bilo tudi tokrat....na pumpi sem vprašal bencin-kelnarja če je v redu gorivo, ker so imeli samo 95-ko. Pa pravi tip "super fjuel, super fjuel"...si mislim...ja, ja...dobro nima veze...itak vozim motor z prastaro tehnologijo tak trotl ziher, da bi šel še na fermentiran malinovec. Nalijem do vrha in grem. Ampak res...ne vem kaj mi je ded vlil v motor...ampak bencin je bil res nenormalno dober. In ko sem pomislil nazaj za tisti dan se res spomnim, da je motor tako lepo predel in se vrtel, da je bilo veselje. Kakokrkoli...Če bo kdo kdaj potoval iz Peshkopija proti Debar-ju...zadnja pumpa na levi pred mejo...super fuel...drži kot pribito. No na pumpi razjaham nakar iz lokala, ki je del črpalke priskaklja pravi bambi na dveh nogah. dobro, da še nisem dvignil vizirja, ker bi oke iskal po tleh, tako pa so se samo odbile od vizirja nazaj v jamice. Prava lepotica v kratkih hlačkah in majčki z emblemom črpalke....fuck....Res je, seveda po nekaj dnevih takole samskega potepanja se malo že oziraš za kakimi ovcami ob cesti...pa vseeno...toliko pa še znam ocenit. Res lepotica z dolgimi črnimi lasmi in krasnim nasmehom...Tak me je zmedla, da sploh nisem vedel, kaj bi rad...ali tankata, ali kar spustim hlače. Hitro reset in tankam...vmes se zmeniva, da bi plačal z euri (ker še nisem oropal bankomata)...pa še nekaj bom spil...pa lulat me....naenkrat se mi ni mudilo več v hotel, čeprav je bil le še slaba dva kilometra naprej. In potem sem pil kavico, pa Shvepseka...in sva klepetala...in punca je bila kar živahna...vse je šlo...so smooth...Nakar se vsipa pet lokalcev in okupirajo šank. No s tem se je zgodba končala, ker mi ni padlo na pamet da se bi zapletel v kakšno prigodo...jaz sam...lokalcev pa pet. Lepo sem se spakiral, poslovil od deklice, ki je evidentno nakazala, da ni preveč zadovoljna z prišleki....ti pa niso kazali znakov, da se bodo hitro spobrali. Odpeketam proti mojemu hotelu...in tam novo presenečenje...lepo urejen hotel z visoko ogrado okrog kompleksa, velikim parkiriščem, prostorom za kemperje, bazen, velika terasa z restavracijo in recepcija...na recepciji pa...jebo te...še lepša deklina. No, da skrajšam zgodb o deklinah....tista na recepciji je ravno zaključevala šiht in preden sem se jaz razpakiral v sobi (čeprav sem hitel) in se skoraj polomil po štengah, ko sem dirkal na večerjo....je že odšla. In tako sva ostala jaz in natakar, ki me je potem kakšno uro razvajal z hišnimi specialitetami po njegovem izboru....bazen me ni več zanimal...poln trebuh in jaj**...hladen tuš in postelja....lepa je ta Bolgarija...res....in rolete so padle...

Bojo, nic bat. Mam zraven komad od Nikona D800 Samo srece nimam Danes sem celo nasel Transalpino. Garmin je sicer spet fuke spilal ampak sem ga enostavno izklopil. Zal pa je bilo vreme lepo le po ovinkasti dolini iz smeri Sebes - Novaci. Takoj ko sem dosegel akumulacijsko jezero se je najprej uscalo, kaj uscalo, lilo je kot iz skafa. Malo visje pa megla, vidljivost 10 m. Najlepsi del do druge strani na pol spusta sem se prebijal s tipanjem. Fotk nic, zero, nada, null ! Na kameri pa je posneta mejgla Mam pa spet cisto obleko, pa usran moped. Vsaj posrane ceste je spucalo. Pridem v Pitesti in receptor v hotelu o moji rezervaciji nic ne ve. Tu se Booking ne spila, ne samo navigacija. Mi zrihta nastanitev 30 km visje po DN7C in ko pridem, mi receptorka pove, da je od dopoldne Transafgarasan zaprt, je tako lilo, da je bil zemeljski plaz. Do sobe sem zdrzal, pol pa sem izvlekel tisto kletvico, ki govori o sodomiji, romunski mami in grobu. Bom jutri se enkrat preveril in ce je zaprto potegnem direkt mimo Brasova v Kisinjin v Moldavijo in se ga nazrem do nezavesti. By the way, danes sem skoraj fuknil na pasji glavi. Picim po Transalpini proti Novaci za enim avtom, malo sem pogledal stran in shit, na cesti pred mano povozen pes. Bemti potegnem mimo a zahaklam glih glavo. Me je dvignilo in sem kar poletel za par metrov, pol je zvoblalo, pa ovinek... Cez pol ure nesreca. Romunski cigo je parkiral konjsko vprego tako da so bili konji na travi, voz pa postrani z zadnjim koncem cez cesto. Zadaj mu je pa cez voz strlel kvadratni jeken profil vsaj dva metra do skoraj sredine ceste. Na sreco ga je terenc zahaklal, drugace bi komu glavo odrezalo. Tule je na cestah vojno stanje. Pol grem jest in me ogovori en tip v znanem jeziku. Je Crnogorec, dohtar in dela v Romuniji ze skoraj 30 let. Je bil ful srecen, da je srecal se enga Jugoslovena. Sem se sicer malo upiral pa ni pomagalo, mi je se bolnico razkazal. Fejst decko, ni kaj. Tudi on me posvari, previdno, imajo drugo najvisje stevilo smrti v prometu v Evropi, 2000 ljudi na leto. Ce bodo do jutri spucali, mogice jutri Transafgarasan ? Upanje umre zadnjo, dvomi pa, da bo prevozno. Pa do naskednje objave, Lp Iztok

Še nekaj današnjih vtisov iz Rige, jutri pa počasi proti domu. Scarabeo

Vuhuuu! Iz previdnostnih razlogov je zaenkrat TET track čez Slovenijo manj zanimiv, kot bi si vsi mi želeli. Moram priznati konstruktivno kritiko nekaterih tu prisotnih. Deloma tudi zato, ker sem pri TET projektu skoraj od začetka in sem do nedavnega pokrival cel balkan, kar se je izkazalo za čisto preveč dela tako s trasiranjem kot pri postavitvi (tekst, slike... ne morete si misliti koliko enega dela je bilo še v ozadju in uporabniku nikoli ne bo vidno... ) na spletni strani, vendar prej nismo našli primernih ljudi za zamenjavo. Posledično sem premalo pozornosti namenil slovenskemu treku, ki bi vseeno kljub zakonu o vožnji v naravnem okolju lahko bil boljši in v prihodnje tudi bo boljši. Pred lansiranjem smo uspeli najti druge Linesmene za bivšo jugo in sem sedaj razbremenjen z vodenjem le še Slovenije in Albanije, kar je dosti lažje za dihat in furat. Albanija je kvalitetno poštimana in tudi trek nekaj časa ne potrebuje izboljšav. Tako je sedaj moj fokus lahko usmerjen le na SLO, za katero sedaj lažje najdem čas. Torej plan je do naslednje pomladi izdelati in preveriti povsem nov trek, ki bo veliko bolj zanimiv in povsem legalen. Kljub majhnosti Slovenije to ni tako enostavno, predvsem zaradi zakonov, zato vabim vse grandenduraše tule, da v kolikor imate na lagru kak zanimiv odsek, ki ponuja kako skrito lepoto, kak hud razgled, lep slap, prečkanje kakega lušnega potoka,pelje mimo kakega jezera, znamenitosti... in menite da je zadeva legalna, prosim, da mi posredujete trek, morda pa bo primeren, da ga vključimo v TET SLO track. Skrb da bo kdo oskrunil vašo lokalno stezo je odveč, v kolikor je odsek legalen. Trek se začne v Posočju in nadaljuje preko Banjške planote, in preko Trnovskega gozda južno na Kras. To je tudi odsek kjer bi najbolj potrebovali dodatne treke ali kako lokalno pomoč. Vse ostalo je manj zakomplicirano in že precej bolj raziskano...vendar noben trek ne bo odveč. Predvidoma bi nov trek TET SLO lansirali na spletni strani transeurotrail.org na začetku naslednje sezone, oz. ko bo pripravljen res dober trek. Mislim, da je tale tema na forumu najbolj dopolnjena skupina istomislečih endurašev, ki vozi najraje točno to in na takih motorjih, kot je najbolj zaželeno za TET - middleweight, zato sem prepričan da skupaj lahko sestavimo nekaj kvalitetnega. Prosim ne pošiljat vse mogoče dolge shranjene treke ki jih kdo poseduje, rabimo prečiščene odseke, kjer je točno jasno kaka je pot tudi po kvaliteti. Treke pošiljajte samo na PM.

Danes čista poezija. Col du Telegraph, col du Galibier ala Roglic, col du Lautaret, col d'Izoard, col d Agnel (2748), col de Vars. Agnel ni bil v nacrtu, tja zalutala bolj slucajno. Je pa NORO dober. Ma vsa dolina do njega je nepozabna. Nastanjena blizu Barcelonette. Nacrtujeva, da bo tu baza, od koder bova naslednje tri dni krozila na Col de la Bonette, kanjon Verdona, jezero Lac de Serre-Poncon pa na cel kup prelazov tu okoli. Kaksno sliko dodam zvecer.

Dve slikce iz preteklega vikenda. Sem se peljal v Laibach (po naše Ljubljana) kjer smo imeli redno letno srečanje bajkerjev firme EBMPAPST. Ker ima Laibach cca le trideset hiš je mal manjši od našga Laibacha

Pa še res je... Dan, katerega se je Einstein najbolj bal - imel je prav.... Dan na plaži.... Na tekmi.... Na kosilu s prijatelji.. Na večerji s fantom / punco.. Na kavici z najboljšo prijateljico..... Obisk muzeja.. Uživanje v vožnji. "Bojim se dne, ko bo tehnologija prerasla medčloveške odnose. Svet bo dobil generacijo idiotov. Žal je ta dan že realnost....

... trenutno razmišljam, da bi bilo pametno spremeniti naslov teme v: "Kaj bi trenutno najraje počeli."

Lika: prljave igre, dva izvora i most broj jedan Zamazao sam felge ... do ruba! Ganjao sam mitrej po ličkim poljima, eto kako. Znao sam da je negdje iza aerodroma kod Otočca, ima uz cestu čak i putokaz ... kasnije se u poljima pojavi još jedan ali se baš i ne ubija od preciznosti. Nije bitno, austrijanac je na prtenjaku kao doma. Sav pjevuši od radosti kad ga se utjera u prašinu i šoder. A još jutros mislio sam kako ću se samo malo provozati do Karlobaga, eventualno i do Starigrada Paklenice. Odlična ideja, koja je trajala do Senja ... vruće je bilo. Netko će se bućnuti u more, netko će skrenuti na pivo ... netko će iza Sv. Jurja skrenuti u brdo (cestom ŽC5126), proći kroz Oltare i Krasno, nastaviti istom cestom kroz šumetinu ... ... u mjestu Klanac ostaviti ŽC5126 koja odlazi do Gospića i skrenuti lijevo na ŽC5154, prijeći preko Like (rijeke Like) ... ... te ovom maloprije spomenutom cestom osvanuti u Perušiću. Vozeći se po ŽC5126 uočio sam dva detalja, bolje rečeno dvije lokacije, koje su kod austrijanca pobudile dodatni interes ... naime, radi se o makadamima. Prvi je ona cesta koja počinje/nastavlja kod planinarske kuće Alan, ima oko 8 km makadama i izlazi na ovu uzdužnu velebitsku cestu malo prije Štirovače. Drugi je makadam koji se od ŽC5126 odvaja nedugo iza Štirovače i vodi prema Karlobagu, i usput prolazi nekim lijepim predjelima NP Sjeverni Velebit. Sve to nekom drugom prilikom ... sada iz Perušića pičim na sjever, cestom D50. Prije Ličkog Lešća svraćam do izvora Gacke ... koliko sam skužio ima ih dva, jedan do drugoga ... ... iza Ličkog Lešća opet silazim sa D50, ovaj puta do "Mosta br. 1" na Gacki. Gacka, gledana s ovog mosta. doista izgleda kao iz bajke. Nepunih deset minuta kasnije stojim kraj ulaza na aerodrom i gledam kroz koja ću polja do mitreja. Prolazim kroz Otočac ... ... skrećem se nakratko na umjetno jezero Gusić ... ... obilazim Žutu Lokvu, prolazim kroz Brinje ... ... i u Križpolju izlazim na autoban. Do garažice čas posla.

Nekaj utrinkov iz Rige. Scarabeo

Danes je bil dan, ko vse za nazaj pozabis. Transafgarasan prevozen, malo zemlje je hudournik nanesel, pa par skal je padlo po cesti a so ze vceraj popoldne spucali. Zjutraj soncek a prijetnih 25 stopinj. Tam mimo akumulacijskega jezera sem si dal posteno duska, malo gume ausgleihal, da ne bodo ratale ploscate Visje pa je tako lepo, da sem mel cel cajt usta odprta, bo filmcek. Asfalt je sicer cuden a drzi. Na splloh moram reci, da @kmet je Pireli Scorpio Trail II zadetek v polno. Drzi na suhem, mokrem, celo na konjskem dreku Ta guma sploh ne mrdne iz spure. Tudi zdrzala bo vsaj 7500, ce ne se vec. Bo se na mojem mopedu. Na vrhu sem base, sir in kruh kupil in se okrepcal. Potem po DN1 do Brasova. Malo prometa, lep asfalt, cesta 1A. Vozim 95 na tempomat kaksnih 300 m za avti, prehiteva nobeden Booking sem obesil na klin, uporabim Garmin in do prvega hotela. To sem napravil ze v Turdi. Hoteli so v Brasovu drazji a so tudi na visjem nivoju. Mesto da dober vtis. Lepo, zrihtano, cisto. Stare zgradbe obnovljene, lepi parki, ogromno cvetja. Tu so vsi psi na vrvical z lastniki, potepuskih ni. Avtomobilisti pa pescu na prehodu dajo prednost. Celo po dezju ne smrdi po kloaki kot npr v Craiovi ali Turdi. Pa zbiralcev kovin tudi ni in ni nic posrano od konjev. Sem sel pes v center in pofotkal. Res je lepo mesto, vsaj za Romunske razmere. Kot, da je v drugi drzavi. Zdaj pa pir ali dva z znancem in jutri Moldavija here i come.

Naj dodam še jaz svoj "piskerček" k Mitas gumam. Lani sem kupil nov motor na katerem so bile kot prvovgradnja Metzeler Tourance (enak profil kot Mitas E-08). Že od samega začetka mi guma ni delovala ravno...hmmm....zaupanja vredna. Nekaj manjših zdrsov zadnjega kolesa pri nežni vožnji.... Vse skupaj sem sicer pripisal moji neizkušenosti, hladni podlagi itd. Čez čas se je sicer občutek izboljšal...a "črvek" v glavi je ostal. Ves čas sem imel občutek, da gume nekako plavajo...bolje rečeno....nisem imel občutka stika s podlago....vse je bilo tako lahkotno...kar preveč. No preden sem se odpravil na Balkan sem se odločil, da gumem menjam....že zaradi kilometrine, ker so Metzelerke pri 7.000km, že kazale znake lepe obrabe in drugič, ker sem vedel, da me čaka nekaj makedamov v spreminjajočih se razmerah.Po daljšem razmisleku sem se odločil za Mitas E-07. Zdaj imam z njimi za seboj dobrih 5.000km in sem prezadovoljen. Guma je sicer bolj..."delovna" bi rekel. Od voznika zahteva konkretnejše ukaze, vendar je občutek stika s podlago fantastičen. Zelo suverena v vseh režimih vožnje...oprijem res dober...tudi v ovinkih, čeprav z grobim profilom zelo suverena. Na mastnih iz špegl-zglajzanih balkanskih cestah je služila odlično...kljub manjšim zdrsom, zaradi mojega pretiravanja je dovolj predvidljiva in ti lepo nežno pove, kdaj je dovolj. Na makadamu, delno blatni podlagi ter kamnitih cetah...z mojo neizkušenostjo...top. Sposobnejši voznik, bi iz te gume izvlekel gotovo še veliko več. Kljub temu da sem bil zmerno otovorjen in z mojimi 100kg....se mi obraba ne zdi nič pretirana, glede na profil, prevožene podlage in način vožnje. Nekaj dni nazaj je naneslo, da sem jo imel možnost preizkusiti tudi v konkretnem nalivu...od Sl.Bistrice do mene je kakšnih 22km....voda je ceste dobesedno zalivala...res je, da sem že zaradi previdnosti peljel nekaj počasneje (bolj zaradi vidljivosti kot kaj drugega) in se izogibal belih označb...vendar guma ni niti v enem trenutku pokazala "ranljivost" v oprijemu zaradi dežja. Torej...Mitas-E07...iz moje strani pohvale in če dodam še faktor cene (čeprav ta niti slučajno ni bil merodajen pri izbiri)...toplo priporočam.

On a lajn

Slike. Vse imam pomesano. Nekaj na mojem telefonu, nekaj na njenem in nekaj na tablici. V glavnem.. zadnje tri so iz Col d Agnel. Danasnja voznja...EN SAM U.Ž.I.T.E.K.

Tet so končno zagnal. http://www.transeurotrail.org/ Navali narode

na sceno prihajamo mlajše generacije

Ne vem za ostale, sam meni tole ne zgleda najbolj ziher

Prvi del moto fure...ostalo sledi. Ignoriraj bedno muziko prvi 2 minuti, kasneje je vse boljše. Malo Srbije, res malo in Transalpina, ter nekaj posnetkov s službenega obiska na HE Đerdap mimogrede. LP

enim je všeč bolj na grobo M Do another one! Do another one!

Črnogorske koze in peso so pravi pozerji ...

Z benzom sem na knap

Zajemam vtise, ker bi drugače tak pozabil.

Ah za test očetovstva...itak vem, da sm posvojen, k sm tok sitn. Za svoje otroke pa tud nima veze, kdo jih je naredu, važn je kdo jih živi.. Šefica me pošlje na odvzem, prav da sm zoprn, pa se me za en dan pol znebi.

po 15,30 .. a ti ni jasn okol 13,30 se začnem počas ohlajat, štekaš

A si ti usebno zgubu, da ne morš nazaj čez mejo

če si želiš mopeda, ki je odličen športni (bolj športni kot potovalnik)potovalnik, za dve ne preveč visokorasli osebi, s fantastičnim agregatom (mala poraba, neskončni navor) in široko uporabnostjo,visoko aktivno varnostjo in res malo problemi (nizkimi stroški vzdrževanja), potem je to SX. Vsekakor predlagam nakup serije 2, če je pa moč se stegni do 3.

@giro ... s čim pa ti futraš te konje?

Evo ti zabave...........

Uboscek.... a ves da se mi v dno duse smiliš......

žuljam žuljave žulje pa vsem dopustarjem sem ornk fesjt fouš pa sam seb se smilm, najbolj pa sebi

Na Vespi sem imel rezervno gumo pa je nisem nikoli rabil. Z ostalimi motorji že 30 let vozim "na srečo". Letos prvič kasiral žebelj, ampak po tem, ko sem ga opazil , prevozil še 50 km do vulkanizerja in zamenjal gumo. Prej v 1 mio km nisem imel nobenih težav, potem pa sem v enem mesecu pokasiral šrauf ali žebelj na mojem avtu, na službenem avtu, na motorju, pa še sin na "na pol" mojem avtu. Kad krene , krene.

Evo da dodam še par vrstic na temo mojega 690 Enduro R. Moped je letnik 2014, kupil sem ga lani oktobra, na števcu je bilo švoh 43k kilometrov. Začetni problemčki so opisani na forumu, potreben je bil servis sprednjih teleskopov in menjava zadnjih kolesnih ležajev. Par sto kilometrov kasneje sem gor zmontiral zadaj Mitas E-09 in spredaj Mitas C-21. Zadnja guma se za neko 80 off 20 asfalt obnese zelo dobro, čeprav jo LC4 neusmiljeno pretepa, sprednja C-21 pa je dobra po terenu pa nekoliko strašljiva po mokrem asfaltu. Naslednja sprednja guma bo malo bolj 'univerzalna' (TKC-80 al pa E-10?). C-21 ob nekaj prtljage pri 120 km/h+ grdo trese balanco na asfaltu. ABS je 50/50. OK za drajsanje po asfaltnih transferjih. Pa direkt v maline na terenu. Tečno je, da se po vsakem zagonu motorja resetira na vključeno in ga je na teremu po vsakem postanku treba izklapljati. Mogoče nabavim en dodatek s katerim se da preklopit na ABS samo na sprednjem kolesu in potem si zapomni zadnjo nastavitev. Pogonski agregat je kr nora zadeva. Na standard nastavitvi se do 5k RPM pelje zelo lepo in mehko, nad 5k RPM pa precej znori. Na terenu to pomeni da gre motor počez ne glede na hitrost, na asfaltu pa pospeši precej bolj, kot bi pričakoval za nekaj s pod 70HP. Tu ni kaj za pripomnit, LC4 ga fino trga. Ko se ga malo navadiš se motor iz ovinka pelja na gasu.... pa kr sam smer drži. S tem da zanesljivo klepa od 2.5k RPM gor in kr noče obupat tud pri nizkih obratih in konkretnem klancu. Rad popije nekaj olja, tako da je potrebno redno kontrolirati. Pa sam bom začel uporabljati Bel-Ray Thumper 10w-60 namesto Motorexa. Če je dober za nove Huske, bo tudi za tega. Vozne lastnosti. Zadaj ima rezervoar namesto pomožnega okvirja. Kar pomeni da je zadnji del težek in zahteva nekaj privajanja. Bolj agresivna vožnja po terenu zahteva stanje na motorju in prenašanje teže nazaj. Če sediš in prebremzaš v ovinek - da začne zadnji del bežati na zaviranju - rata pod čelado kr konkretno vroče. Je že šlo kdaj po malinah, na srečo brez kakih posledic. Težek zadnji del pomeni tudi da gre motor zelo hitro spredaj v zrak, pa skokov še nisem dobro naštudiral. Ponavadi gre preko kakih ovir po zadnjem, v zrak kr noče (al pa se prepočasi vozim naokoli, kar je tudi zelo možno ). Sprednji del je precej lahek in spet zahteva nekaj dela. Pri agresivnejši vožnji rad podkrmari in/ali gre v zrak. Pa zelo dobro požre marsikaj v tovarniški obliki. Nekih ostalih pripomb nimam. Edino odklon na stran je bil tovarniško nastavljen s konkretno rezervo, pa sem ga malo poštelal. Zdaj se teleskop na obeh straneh rahlo nasloni na plastično zaščito hladilnika. Pa ima še vedno precej velik obračalni krog. To je zaenkrat nekaj splošnega na temo mopeda. Čez kak dan ali dva pa dodam še nadgradnje, ki se jih je tudi ene par nabralo.

sej, k sm pil kavo v kafiču zravn sem prec zavzdihnil: fak spet sami naši

1 A fotka...skoraj ne moreš verjet ko pogledaš

Men se zdi da te že en mesec dol spremlam

tle sam zaglavio 14 dni na let si pa lahko privoščim mal miru od družabnih omrežij in službe

Čakam in se mirim da bo hitr konc...

....lahko das oglas. Zamenjam tasco za baterije. Sifra: Zmaj za zmaj.

če motor ne bi bil milijon procentno zrihtan, ga ne bi prodal prijatelju .. zakaj ga pa on prodaja, pa ne vem. lp Maus

What comes once in a minute, twice in a moment, and never in a thousand years?

Oky glede teh "luftpištol" Najprej poglej klko ma maksimalni moment. Kaj želiš z njo delat sinapisal. Jaz jo mam z 950 Nm in je zadeva ki pri mehanikariji že pride prav. Ker potem si ne rabiš naprej odtegovat na roko, ampak ta odtegne. Seveda za 30 € ne pričakuj ničesar konkretnega. Za privit odvit da je hitreje je to to, drugače pa karpozabi. Sam imam za teren mali kompresor 50l eno fazo, pač moraš počakat da napumpa, pa pol gre. Za kaj bolj konkretnega pač rabiš velik kompresor z 200 l. Pač moje delovne izkušnje in vem kaj potrebujem. Če rabiš za domačo uporabo lahko greš do Lincosa v LJ in si tam pogledaš kaj in kako. Po mojem mnenju zelo kvalitetno orodje za to ceno. Upam da smo ti kaj pomagal z nasveti. Lep pozdrav, D.

Današnje kosilo v Tirani. Bila naj bi njihova taprava kuhinja. Super okusno še lokal Lp,n

Danasnji dan v Franciji ni omembe vreden. Uspelo mi je le cez Col de la Madeleine. Zaradi dezja in temperatur, ki po dolinah ne presegajo 12 stopinj sva se bolj vozikala po vasicah okoli Modane. Na vrhu C.d.l. Madeleine ( kljub megli in dezju mi je bila cesta vsec) bi moral biti tak razgled: Ampak je bilo le tole:

Start 15.7. ob 5h zjutraj iz Kamnika, torej na jadranki ze zgodnje dopoldanske ure, super je blo, sam veter je malo nagajal (sem se ze ustrasil, da bo zaprta), guzve nobene. Odvozil sem jo do Maslenickega mosta, potem pa direktiva do Splita, ker se je ze kr fajn mudilo na trajekt za Šolto. Po enem tednu odkrivanja otoka pa nazaj, do Senja čisto brez guzve. Res je lepo doli ni kaj

Pa se slavospev policajem. Vcasih se malo jezimo na njih ampak v soboto so se mi za naslednjih deset let oddolzili. Ze v soboto zjutraj je bil na AC MB ZG zastoj pred odcepom za Ptuj. Tam je bil Policist motorist. Ga vprasam "Zdravo, a stoji vse so meje?" On pa " Pa menda ne bos stal v koloni? Idi po pameti mimo, saj znas. So trije nasi do tja, nobeden ti ne bo nic rekel. In sem sel po pameti lepo mimo. Potem meja na AC ZG BG. Zastoj sigurno 10 km, pa 38 stopinj. Grem mimo, kaj bo pa bo, drugace bi crknil. Mi nasproti pripelje policaj motirist, jaz se ustavime in gledam ce bom lahko kam v kolono nazaj zlezel a vse stoji. Mi pokaze pridi sem, se obrne in gre pred menoj. On zavije na odcep, mani pa pokaze naj grem naprej. Vsaka jim cast, nikoli pozabil.