Dvorana slavnih

Zgleda, da kura ni nič mislila ali pa gledala. Lipstik se mi je oglasil. Je živ, cel ne toliko, kolk, sum na medenico. Več bo pa sam povedal, če bo hotel. Ampak živ je, to je bistvo, za vse ki vas skrbi.

Še nekaj včerajšnjih nočnih posnetkov Budimpešte. Bila je hrana presenečenja. Kaj je bilo in iz česa, bi težko rekel. Nekaj je bilo mesa. Ma nima veze, lačna kot volka nama je bilo zelo dobro. Bilo je super.

Ena dopoldanska kratka a sladka vožnja pred južno Cerknica-Ribnica-Kočevska reka-Osilnica-Petrina-Stari trg ob Kolpi-Kočevje-Kočevska reka-Ribnica-Cerknica

Po drva z 'novim' mopedom Lj-Strahomer-od tam nekako do Rakitne-Rakov Škocjan-kavica OMV Postojna-Logatec-Rovte-se mal po gozdu okoli Medvedjega Brda-nazaj v Lj. 200km, pasalo k šamar budali.

Če povzamem besede mojega frenda, citiram: " En krog lahkih nog naokrog v najboljši družbi VeSna VeSna,Tatjana Bajec in Miško Damijan Bajec-Dami. Nič se ni zgodilo razen ,smeh,papica in olje premešal v edinem motorju,ki je še v garaži." konec citata. Blo je fajn, razn tega, da sva bila z mojo oprana, ni pa nč odpadlo

@DAMI34 - tiste dni, ko je šla fronta čez je bilo za slikanje kar nekaj zanimivih motivov

Po Javornikih.. Najprej pogledat, kje smo se včasih učili leteti z zmajem nato pa še do smučišča Javornik oz Lome potem pa na ride, kjer sem bil v policijskem in Mausovem varstvu. Vendar neglede na vse, ima Cartman prav, čuden dan je danes, kr dve Xsari sta s stranske ceste prežali name in šele zadnji moment zavirali, ena se je celo spravila na @Beara, ampak se ni pustil.

Po okoliških gričih Najprej namakanje Poziranje Nagrada za najbolj usran moped Če bi mel izpravno gumo bi mi zihr ratal Še ena krasna nedelja v dobri družbi. Happy

Danes sem pa drago peljal v prečudovito Logarsko dolino na kosilo. 400km se je nabralo, v drugi polovici poti pa je bilo že malo vroče. Pa do slapa sva tudi stopila v moto opremi.

Motor spucan . Še nikoli ga nisem čistil z zobno ščetko , za po....t. Piknik mim. Kuham kavo . Pozdrav vsem, ki so na cesti. Scarabeo

Prijetnih 420km in čof v slano vodo... Sem naju našel na tejle sliki .

Še pred vikendom sem se zaklel, da pa ta vikend pa ne premaknem motorja...hmh...moj kurac. Glih do 17h popoldan sem vzdržal. Ker ni bilo časa za kaj daljšega, sem pa zvlekel na plano kobilico in hajdi v hribe. Hoče-Areh-Šumik-Klopni Vrh-pesek-Osankarica-Areh-domov. Sem si privoščil malo makadama danes...lepo je šlo...par krat me je v ovinkih malo streslo, ampak sem tudi pogruntal zakaj sem v Bolgariji položil tenerejko....definitivno seveda neizkušenost in pa ciclanje in premalo gasa....kobilico sem danes veliko bolj poganjal in kljub relativno neustreznim gumam sva lepo špure risala.... ....prijetna popoldanska osvežitev...zdaj bom lažje ajal....

Danes kr relativno dolga turca z mojim nakedom in klopco, ki jo ponuja. V glavnem...Brežice - Samobor - Karlovac - Josipdol - Senj (kosilo in pavza) - Crikvenica - pod Krkški most (pavza) - nazaj proti Delnicam (čez Fužine) - v Delnicah ravno za Zagreb do Bosancev - Vinica - Črnomelj - Dolenjske toplice - Novo Mesto - Brežice. Vse skupaj je naneslo 455km. Ceste tam, kjer sem se danes peljal, krpane sto in enkrat, Jadranka je super. Prometa po celini skorajda ni, na Jadranki gužva za popizdit. V Senju tud polno ljudi...ne veš kam bi se dal. Folk ma dnar, vsi so na morju. Se vidi da je krize konc. V glavnem...na koncu sem bil kr zmučen. Rit boli za popizdit. Hvala bogu sem zadnjič naročil comfort zic, ki bo pri meni upam da drug teden.

@BIF hvala, sem planiral tule cez z spanjem v tem eko selu. Lani sem prevozil Zabljak a je cel dan scalo. Bemti je stari del Odesse lep, pa fantasticne plaze majo. Sem memoriral in grem enkrat sem z letalom na pravi dopust, ker ce bi hotel sedaj koliko toliko spoznat mesto bi potreboval vsaj teden dni.. Cene so ugodne in ljudje zelo prijazni. Spet mi je zagodel Garmin. Grem do obale in parkiram na nekem parkiriscu. Ko se odpravim nazaj, mi Garmin pokaze drug izvoz iz parkinga, kot sem prispel. Izvoz se kmalu konca z ozko zavito spuscajoco asfaltirano potjo. Nato sledi nekaj plitvih stopnic. Sem ze vedel, da sem v piz.. Obrnit nisem mogel, prvic strmo visi, drugic gre pot skozi gozdnat del. Po teh stopnicah je se slo, potem pa prispem na trim stezo za tekace in kolesarje. Nikjer nobenega izvoza, nazaj tudi ni slo. Bemti, cela dva ali tri kilometre sem bluzil po tej stezi, mahal z rokami ces nisem kriv, kazal na Garmin... Bruka na kvadrat. Danes sem odrinil ob 8:30 po lokalnem casu in prispel v Brailo v Romuniji ob 19:30. Za celih 340 km sem potreboval 11 ur. Najprej smer voznje - krenil sem ob obali Ukraine in v smeri Romunije. Ampak se ne da direktno v Romunijo, ke ni mosta na delti Donave. Moras cez del Moldavije, kakih 50 km vsega skupaj. Cesta po Ukrajini je, mesanice popolnoma novega asfalta, zdelanega asfalta z izboklinami in vzdolznimi grbinami ter udarnimi jamamai ter delno astanki asfaltnih flik. Na teh mestih je tezje vozit po cesti kot po vzporedni poti, ki so jo vozniki sami ustvarili in tece po goli zemlji. Mam posneto in ko boste videli ne boste verjeli. Skratka, vozis med 30 in70, odvisno od dela ceste. Potem so te meje, kjer imajo poseben rezim. Najprej prides do zapornice, vojak ti da nek listek. Potem skupino pet avtov spustijo na plato. Vojak z psom obide vozila. Vsi ti psi so bili alergicni na moj izpuh Potem sledi kontrola dokumentov in po presoji pregled prtljage. Dokumenti od vozila so obvezni kot potni list in voznisko dovoljenje. Za eno skupino porabijo 20 do 30 min. Ko vsi koncajo, kahko odpeljes do izvoza z zapornico, kjer vojak vzame listek in preveri, ce so na njem vsi heroglifi. Potem lahko gres. So pa korektni in prijazni, nic nimas obcutka tiste uradnosti. Za preckanje meje Ukrajina / Moldavija in Moldavija / Romunija sem porabil 4 ure. Bo nekdo rekel, pa zakaj ne gres naprej? Ni to isto kot pri nas, ko vidis te stare avte, od Moskvicev do Lad in Volg vidis, da smo vsi na istem, nobeden nima klime. Enostavno bi bilo nesramno. En Bolgar je s svojim Mercedesom probal. Vojak ga ni nagnal, listka pa tudi ni dobil ga je enostavno ignoriral. Pol pa jebi se... No se nadaljuje, ce ravno se blizam krajem, kjer sem kot doma in ni vec nic avanturisticnega za pricakovat. Lp Iztok

Razmišljam, kako bi jo kdaj tudi z motorjem odpeljal s seboj ..

Danes zapustla Routes des Grandes Alpes in zavila 60 km proti zahodu, da sva obkrozila kanjon Verduna. Po juzni strani veliko boljse. Sami razgledi, cesta, manj prometa. Potem pa proti Nici. Cesta Saint Julien du Verdon - Entrevaux - Villars sur Var do Levensa, je prava poezija. Iz kanjona v kanjon, siroka, odlicni ovinki, asfalt nikjer starejsi kot vlada Cmerarja.....bravo Francozi. Seveda se je zjutraj zacelo z dvatisocakom. PS. Na enem postanku pride k meni starejsi Italijan (parkiral je GSXa).....ogleda si mojega grdobca, ga poboza in "Versys mille..ma bellisima, bellisima....cmok". Jebiga...imaludihiposlerata.

Cez Zeleznike do Mosta na Soci, naprej proti Tolminu in Bovcu. Od Bovca gor pa katastrofa. Mim delovnih zapor se padem potem pa proti Predelu metalcem iz Tolmina crkovali avti. Na vsakih 300m je bil ksn. Potem sem sel malo obcudovat razgled na Mangart in cez Italijo do Kranjske gore, Mojstrane, Radovne in Krnice do Bleda in na ohladitev v Bohinj. Rozice za deklice.

Stari, praznik takoj ko sva prebrala, da si ok, moped bo pa nov jebiga, dobri motorji se vedno žrtvujejo za lastnika Prekleti izsiljevalci fuknjeni!!!! Lipstick, držim pesti da je vse ok.

Ni nam lahko...

Ker rad eksperimentiram, tudi pri hrani sem si v Albaniji naročil tole jed. V ovčje črevo zmešajo vse ostanke drobovine z začimbami nato skuhajo in nato še spečejo na žaru. Ni bilo slabo Lp, notranc

Gledam kako se barva suši.... Prej. Potem.

Prpravlam ozimnico. Prvo to ko se pa ohladi pa pridejo na vrsto base

Čudim se, kako nekateri proizvajalci še kar niso ugotovili, da vse ženske res nimamo želje po roza barvi. A ni lažje narediti vse v črni?

Ojla, se migam. Vceraj sem si napolnil akumulatorje in danes via Odessa. Tisti cudni Transnistriji sem se izognil po nasvetu receptorja v hotelu. Cesta po Moldaviji lepa, divja se tu ne. Policije je veliko in opravlja svoje delo Razen tega imajo podobno kot mi dobivamo na AC, kamere, ki merijo hitrost. Moldavija ni neka zahojena drzava, je cista in urejena, glavno mesto se lepo razvija. Meni je bilo vsec. Malo pred mejo me prehiti znanec, Ukrajinec z Hondo Gold Wing iz Brasova. Je tudi tam scalo in je precemel v hotelu. Zato se je raje obrnil domov, pussi Me povabi k sebi na kavo, je doma na nasprotni strani zaliva, ki meji na Odesso. Spijemo kavo, malo pomalcamo, gremo se pogledat ostanke lokalne trdnjave, kjer je danes bikers meeting. Preden zapustimo hiso me dobesedno pprisiki, da vzamem dva deci njegove domace vodke. Pravi, da je 60 %. Bemti, jaz zganice itak ne pijem, tega pa sploh ne bom. Ce zmanjka benza, v keslu bo prav prislo Menjava si elektronske naslove in tel. stevilke in povabim ga, da me obisce. Tip je pilot in ima tri Antonove AN2 za skropljenje polj. Baje mu posel dobro tece. Poleg Gold Winga ima se KTM 950. Pravi, da bo sel v Madzarsko in se bo oglasil pri meni. In tako jaz krenem in prijaham v lep hotelcek v Odessi. Dobesedno prijaham, ker tu so ceste njive. Lepo 65 do 75 kmh, stoje in najmanj 100 metrov za avtom. Oci pa na pecelj. Potem lepo vozis slalom v enduro drzi. Kako sem srecen, da nisem vzel FRJ1300, ki je tudi odlicen motor, a bi sigurno trpel na teh cestah. Vzmetenje Super Tenerejke pa poje vse. Poleg tega imajo vojaske check pointe na cestah. Dobis nek listek in ga na naslednjem zoped oddas. Preglejujejo pa ne, vsaj mene niso. Tudi na meji je vojska z avtomati. So pa bili Ukrajinsci hitrejsi od Moldavijcev, kjer delajo pompolzje. Hotelcic je lep, sedaj ze vem, da moram v teh krajih handlat. Ko vprasas za prosto sobo in cenik, napravis hudo skremzen in kisel ksiht, jamras, da je to res drago. Pol ti dajo 20% popusta, ce bi se mi dalo, bi bilo se vec. Dvomim, da jim posli res tako dobro laufajo. Pa naj jim bo, je lep hotel z bazenom in nekaj morjao tudi zasluzit za prezivetje. By the way, raje imajo Dollarje, vzamejo pa tudi Evre. Bankomat pa vam da najvec 500 Ukrajinskih Rubljev oz. 19 eur. Mejte zraven kes, ker meni ni uspelo placat hotela z Viso, blagajna je mlela in mlela in je vedno prekinilo. Pol je z nasmeskom vzela Eurone. Zdaj pa grem v mesto na frjuks. Pa ena slika, vec pa ko se vrnem. Lp Iztok

Moje hruške niso še čist zrele. Ampak zame bodo, ker prezrele mi ne grejo u rit

Start 15.7. ob 5h zjutraj iz Kamnika, torej na jadranki ze zgodnje dopoldanske ure, super je blo, sam veter je malo nagajal (sem se ze ustrasil, da bo zaprta), guzve nobene. Odvozil sem jo do Maslenickega mosta, potem pa direktiva do Splita, ker se je ze kr fajn mudilo na trajekt za Šolto. Po enem tednu odkrivanja otoka pa nazaj, do Senja čisto brez guzve. Res je lepo doli ni kaj

Ker je poleti vroče sva šla v hribe in sicer v Kyrgizistan in Tajikistan. Kaj se mora zaplesti in se je vreme v Istambulu tako da je zamual avion iz ljubljane in nato zamudis let za Biskek. Dodelijo ti lux hotel odlično hrano vrhunsko in obljubo da letimo naslednji dan ob 19. Seveda ta avion zamuja je prebukiran in sledi ponudba za 600 euro in zopet hotel za en dan vendar z stend by kar pa ni vredu in po konstruktivnem pogovoru z turki pristaneva v prvem razredu buissnis class v angl. Je bolje slisat ampak je res bolje. Pa le pridemo z 3 urno zamudo v Biskek ker so imeli tudi teh. Tezave z tesnilom na vratih aviona. Ko si pa tu so pa vse tezave del avanture. Če še ni vse ok ni konec avanture sej se bo šele začela. Upamo na papirje jutri in gremo IN ŠALAH...

Uceri zjutraj videl enga majhnega v belem kombinezonu na crni mindzi k se je glih od doma odpravu,ze pri 30 na uro je bil videti kot divjak,ziher je bil Maus.

Haha tud jest

"klin se s klinom zbija" ...

Včeraj sem nisem najprej vedel kam, nato pa sem šel en giro na idrijsko. Po nizanju owiwnkou wd Vrhpolja do Idrije, sem zavil čez Govejk do Žiri. Tu pa do Trebije, kjer sem se ustavu na merendi. ...marenda... Po obilnem okrepčilu sem nadaljeval preko prelaza Kladje in po spustu v dolino šel do smučišča Cerkno. Cerkno s ptičje perspektive smučišče Cerkno Nato sem nadaljeval za Davčo in Sorico. Ko sem prišel na vrh je bilo označeno, da je cesta za Podbrdo zaprta zaradi ne vem čega, obvoz je preko Petrovega brda. Tako sem naredil polkrog na levo in se vrnil do odcepa za Petrovo brdo. Vse ok, prispel do Bače pri Modreju in v naselju Postaja nadaljeval za Čepovan Nato pa v dolino in po dolnjem Krasu domov. Naredil luštnih in prešvicanih 257 km.

Sej verjeten njo maś(dušo) sam včasih je mal poredna

Tudi jaz se skoraj izkljucno v Avstriji vozim. Poleg odlicnih cest, tudi kolesarjev skoraj ni... So na kolesarskih poteh

Zdaj tak nima časa, se z mehaniki dobiva.

maš prav, jaz sem ga včeraj na ridah vidu, še tam ne zna sedet pri miru

Danes mi je pa nekaj uspelo, kar mi letos se ni ...... ne vem ce tud lani . Zjutraj se ze oblecen v kolesarske cote, nakar hocem nalit vodo v bidon, in slisim kako zacne dez udarjat po stresnem oknu .... hvala bogu se mi ni treba it gonit . No in dobro uro kasneje so bli odlicni pogoji, tako da napadem zacetno planiran cilj Graska gora ..... bi reku, da je to en prelaz med Velenjem/Šoštanjem in Slovenj Gradcem ..... bemu asa ni konca ne kraja strmim klancem u pm . Z tezkim mukam mi je le ratal ...... vesel ko koroski radio/radio velenkovac

Današnji vtisi iz Jadranke... Ena baba me je izsilila direkt v naselju Ribarice! Dobra novica: šel po omejitvah in je skalaprava preživel brez praske Slaba novica: BMW se je žrtvoval namesto mene in jo je malo slabše odnesel P.S. Policaj mi je dejal, da so pred mano obravnavali še enega slovenca, ki je zletel iz ceste....Aprilia Touno factory in možakar s prepoznavnimi rogovi na čeladi. Mislim da vsi vemo za koga gre. Upam da je z njim tudi vse ok. Lp.

En mali sneak peak pokrova zadnjega sedeža. Kupljen je bil preko ebay-a, v srebrni barvi, tako da sem ga morala zbrusiti in na novo pobarvati. Zdaj je še v fazi testiranja - promo fotografije končnega izdelka pridejo na vrsto na koncu. Beri: nimam časa, ker se skos vozim.

Je še v garanciji??? Probaj reklamirati. Jaz bi menjal takoj.

Pod mostom za Krk... https://www.google.si/maps/@45.2493223,14.5828414,18z?hl=en

Preživel , izognil sem se Blatnemu jezeru in avtocesti. Naravo na podeželju imajo ponekod zelo lepo. Polno sončnic, na trenutke sem se počutil kot v Toskani. Bandura se že pere, motor pa jutri. Naporno bo, pa še piknik.

. ... tud jest imam en "klin" za zbit ...

V Beli krajini jih tudi imajo ....

I ja isto...samo je treba fujter prej olupit....

Več pa, ko bom doma

Tiramisu pa gora sladoleda zraven njami

Velebit: preko velike planine do jadranske hobotnice Prvi pogled prema moru uputio sam s Vratnika, sa starog parkinga na vrhu ispred davno napuštenog hotela ... ili šta je već bilo tamo. Vrijeme je bilo odlično, cesta je bila odlična, a i ja sam se odlično osjećao. Četiri je dana prošlo otkako sam prolazio ovim krajem, jugoistočnijim dijelom doduše, no u svakom slučaju u obje vizite zajednički nazivnik je isti - Velebit. Naime, prolazeći prije par dana uzdužnom velebitskom cestom, ugledao sam dva detalja, dvije ceste ... zapravo dvije mogućnosti da opet zamažem felge skroz do ruba. Prva je cesta od planinarske kuće Alan do mjesta Mrkvište na uzdužnoj velebitskoj cesti, oko 8 km makadama, kako su mi još prošle godine rekli. Druga je cesta također makadam, odvaja se od uzdužne velebitske malo ispod Štirovače i ide preko Dabarskih kukova do onih krivina iznad Karlobaga. Na mjestu gdje makadam počinje stoji oveći putokaz na kojem piše da je do Karlobaga 42 km ... OK, meni paše. Alzo, ja sam na Vratniku i trebam doći do planinarske kuće Alan ... kako to budem riješio? Vrlo jednostavno ... tako da se najprije spustim u Senj ... ... zaobiđem Nehaj/Trbušnjak i dokopam se obale. Ubacim se na magistralu i lagano se i sa 6 očiju otvorenih (mađari i poljaci su svuda okolo) odvezem na jug, skroz do Balinske drage i još pola kilometra iza nje ... do jednog prilično neupadljivog skretanja ... kao da silazim na gradilište, ili zapušteni vinograd. Cesta je truljava, isto kao i sljedeća 2-3 km blagom ili nešto manje blagom nizbrdicom. U trenutku kada nizbrdica postane ozbiljnija, e tada se i pejzaž promijeni ... polako se otvori vidik na ono što se nalazi na kraju ove odrtine od ceste. Starigrad kod Senja, tako se zove civilizacija u koju se spuštam ... prekrasno malo mjesto,na prekrasnom komadu obale, genijalno skriveno. Toliko je maleno da se ne mogu pošteno niti polukružno okrenuti ... mic naprijed, mic nazad, malo oko čamca, malo iza prikolice ... i već sam na uzbrdici, natrag prema magistrali. Ovaj silazak u Starigrad kod Senja baš i nije esencijalan za dolazak do planinarske kuća Alan ... no toliko sam puta - čak i ove godine - prošao pored tog putokazića da sam jednostavno morao skrenuti i pogledati šta tamo ima. Morao sam, i to baš sada. Dokle dalje? Ne još jako daleko ... do Stinice. To je ono križanje na kojem se desno dolazi do trajekta za Rab, a na lijevoj strani iza križanja je stara plava benzinjara. Ima tu i još nešto, obično se previdi ... jedan cestuljak koji se naglo i dosta strmo odvaja u brdo. Cestuljak je inače upisan kao LC59148 i ima sve atribute atraktivne i vožnje vrijedne ceste ... uzak je, neosiguran, ima serpentina i opako dobar pogled na more. Osamnaest kilometara zabave do planinarske kuće Alan prođe prilično brzo ... nije to ni tako malo, ako ćemo pravo ... mnoge poznatije ceste su kraće i s puno manje zabave. Nije to kraj ... ima dalje, samo je makadam. Osam km nelošeg (osim mjestimično s povremenim) makadama završava u Mrkvištu, gdje izlazim na uzdužnu velebitsku cestu (ŽC5126). Od Mrvišta nastavljam asfaltom uzdužne velebitske - kao i prije 4 dana - skroz do putokaza za Gospić i Kuginu kuću, jedino što sada ne pratim asfalt (koji se odvaja naglo lijevo) već pičim ravno ... opet na makadam. Na prvom sljedećem putokazu spominju se 42 km do Karlobaga, a do Ravnog Dabra 24 km ... što znači da me čeka barem 25 km prašine, pijeska, rahlog šodera, nekoliko finih nizbrdica i uzbrdica ... fun, fun, fun. Austrijanac se povampirio, zubi mu narasli ... morao sam ga nekoliko puta ozbiljnije pritegnuti da ne odleti kam ne treba. Iza tunela i table na kojoj piše "Dabarski kukovi" nije daleko do ponovnog susreta s asfaltom ... možda 2-3 km. Odmah s početkom asfalta je i proširenje koje uglavnom služi kao parking za izletnike koji idu na Premužićevu stazu. S ovog proširenja opet se - nakon šume, stijena, pijeska i prašine - ugleda more na jugu, a cesta koja je upravo u postupku proširenja započinje svoj prilično strmi spust do priključka na D25. Bilo je nešto iza 3 sata popodne kad sam se spustio u Karlobag. Da idem odmah doma ... nema smisla. OK, stigao bih, čak i bez ikakve žurbe ... ali zašto? Polako, nigdje ne gori. Smjestio sam se u hotelčić na obali (sva tri hotela za koje znam u Karlobagu, na obali su ... nije bitno) i najprije se malo osvježio. Velebitsko je krasno pivce, jedino mi ponekad smeta što nemaju svi i uvijek Velebitsko tamno. Još me jedna stvar živcira, no za nju sam si sam kriv ... prije četiri dana, spuštajući se s Velebita, prošao sam uz punionicu Velebitskog piva ... a nisam se skrenuo i pitao bih li mogao turiti nos unutra. A bio sam i polukružno okrenuo, vratio se stotinjak metara nazad ... još i danas me ovo ždere. No, nije to ništa što se ne može ponovo odraditi. Priču o lignjama i njihovoj ponudi na obali također ne bih načimao ... držeći se maksime da tko pita ne skita, ja sam pitao i zahvaljujući iskrenom savjetu naručio domaću hobotnicu. Sutradan ujutro doručak i pakiranje, opuštena vožnja prema sjeveru dok kolone turista nimalo opušteno jure prema jugu. Zaustavljanje jedno, u Senju, tek da iz blizine pogledam hordu talijanskih Scramblera. Doma sam stigao prije nego je počeo popodnevni prometni krkljanac (PPK). Od planinarskog doma Alan do izlaza na cestu D25: https://goo.gl/maps/439nsYerUZM2