Dvorana slavnih

Lepota ni naključje foto: fotofabio

. ... danes ... vračanje ... v smeri Romunija - Srbija ... najprej dokončni spust iz Transalpine ... preko še enega zadnjih Romunskih turističnih krajev ob Donavi na naši poti ... še pred mejo ... Orsova, nato preko Bele Crkve, do Užic ... prevoženih 570 km ... sicer pa ... za dobro voljo poskrbela današnja super namestitev

Po obrokih se bom potrudil in upam, da tudi speljal do konca mojo letošnjo reportažo iz tripa. Malo več spodbude, kot samo lajk pa tudi ne bo škodilo, da bom motiviran v celoti spisat do konca, ker se utapljam v delu in mi kronično zmanjkuje časa. Po drugi strani pa, če imam občutek da nekoga dejansko to zanima, je veliko prijetneje nadaljevati z pisanjem. Kot del ekipe TET www.transeurotrail.org sem preko zime prebedel ogromno noči in pregledoval satelitske slike ter tudi strasiral dolgo tlečo idejo sprva imenovano transalkanska offroad tranzverzala. Idejo sem imel narediti offroad traso oz. kolikor veliko je možno izven asvalta tranzverzalo iz Slovenije do Grčije preko nacionalnih parkov, jezer, planin... skratka čimveč naravnih lepot. Glede na to da juga še nima strogih regulativ glede vožnje v naravi, lahko rečem da sem si pri izbiri poti dal duška in dobesedno preseraval ker se pač lahko voziš skoraj povsod. Za predstavo npr si vzemimo da bi lahko naredil trek podolgem in počez po Triglavskem narodnem parku. Za nameček bi se pa še peljal mimo sedmerih jezer, malo pomalical, okopal in se naprej odpeljal še malo na Veliko Planino in tako naprej čez preko Savinjskih alp... Skupaj se je nabralo 2300 km dolžine treka, ki po oceni vsebuje nekje 85% poti izven asvalta kvalitet in zahtevnosti vseh vrst.... Ta trek je tudi postal uradni del balkanske TET tranzverzale. Zato sem se odločil, da jo kot prvi prevozim ter prečistim morebitne napake.. Po dolgem času sem si spet zaželel tripa v solo. Vzel sem si 11 dni časa za potvključno z trajektom iz Igoumenitse do do Benetk in potem transfer do doma. Upal sem da bo to dovolj časa, ker trajekt vozi samo 2x tedensko v petek in soboto. In če zamudim sobotnega se mrzel in mi ne bi ostalo drugega kot da vozim po cesti še domov. V najboljšem primeru pa sem upal, da ne bo težav in da morda pridem do Igoumenitse na trajekt že v petek, kar je bilo nekoliko optimistično za pričakovat. Motor spakiran za trip: Četrek: Dan odhoda. Ob zori sem štartal po asvaltu do Delnic kjer se začne TET Hrvaška. Nekako se mi ni zdelo začet s Slovenskim trekom, ker je pač blizu in to lahko počnem tudi kak vikend med letom posebej. Torej trek se je začel v Delnicah z makadamom, sprva bolj gozdne poti, nato se je počasi začelo odpirat. Prvi občutki solo in malo bolj po odročnih krajih so mešani, ampak po kakih 20 minutah že padem v ritem. Dokaj hitro se privadim otovorjenega motorja in prav lepo ampak ne prehitro peljem. Severni del velebitskega treka ima po mojem okusu malenkost preveč zaprtih poti, kar se razgleda tiče...to se bo v sklopu TET-a uredilo v prihodnje. Sedaj ima že vsaka država na Balkanu svojega enduro guruja oz. "Linesmana", ki bo v bodoče skrbel za treke v svoji ddržavi, jih razvijal in nadgrajeval...Južneje se že začnejo odpirat razgledi... Pičim mimo Alana in naprej proti vetrnicam, kjer sem splaniral en makadamski odsek. Ko trasiraš si preko satelitskih slik vse ogledaš, splaniraš vsak ovinek in poklikaš vsako križišče, tako da nekako večino že v naprej dobiš predstavo in kak odsek odpelješ, kot da si se tam že vozil, kot da si domačin in da poznaš vsako stezico na katero je treba zavit, da te pripelje do cilja. Velik del dobre kontinuirane vožnje je tudi natančna sestava treka, ki pelje brez napak, ko postane vožnja tekoča brez upočasnjevanja in cincanja v križiščih, zadeva šele postane zanimiva in ko ujameš ritem, lahko traja ure neprekinjenega tempa, ki se stopnjuje. Dobro sem napredoval, težav ni bilo in sem v rekordnem času prišel malo nad Karlobag, kjer se odpirajo lepe zadeve. Tu sem zakrožil kar dvakrat gor in dol, posnel par filmov in slik ter zaužil momente in naravo. Bližam se gorovju Paklenice, kjer so tereni neprehodni ali pa še vedno polni pehotnih in drugih min, zato treka tu ni pametno/oz ni mogoče speljat. Prvi pogled na morje malo nad Karlobagom. Pred vzponom se mi strga zajla sklopke. Presneti bumbar. Motor sem stručno pripravljal celo zimo, zamenjal vse kar je treba plus še kup stvari preventivno, ker nisem želel, da mi motor odpove po nepotrebnem. Zajlo sem doma pregledal in je bila videti ok. Spregledal pa sem poškodbo ker se je natrgala čisto v netu na ročki in ni bilo nobenih znakov ošibitve ali popuščanja dokler se ni naekrat dovolj natrgala, da je popustila v sekundi v celoti. To mi je udarilo na ego...ker sem res mislil, da je motor pripravljen 100%, potem pa na šolskem primeru padem. V sekundi sem odmislil, obračat nisem hotel, zato nadaljujem do vrha Tulovih gred. Gre za del odseka treka iz Bendura pred leti. Lep odsek, vsa pohvala fantom, ker so mi olajšali in pomagali da je vožnja prek teh krajev še lepša. Vse lepo in prav, nadaljujem z furo, ampak poskusite vozit brez sklopke. Cela umetnost je že speljat. S tem da me je čakal en hujših in daljših filtrov na odseku in to brez sklopke. Nekako sem se prebil skozi brez padca... Slik pač ni, ker kadar sem ustavil je bla ccela jeba spet spravit motor v prvo in speljat. To mi je uspelo ali tako da sem rinil motor in ko se je že dovolj hitro premikal butnil v prvo prestavo, ali pa tako da sem motor zapeljal z zadnjim kolesom v kak razsut zrahljan peščen materijal, navil dovolj gasa, da motor ni crknil ko sem na silo butnil v prvo in je skopal iz mesta. Prestavljanje med prestavami med vožnjo brez sklopke pa je šlo kot po putru. Sem šele tako ugotovil, kako malo rabi sklopko med vožnjo. Vglavnem vsa čast manjalniku tenerejke. Je bullet proof in mislim, da nisem nobene škode povzročil menjalniku, čeprav me je bolelo, ampak druge opcije ni blo. Nadaljujem naprej in pred asvaltom nad Obrovcem še skuham eno juhco. Namreč 2 dni pred odhodom na trip sem bil še na urgenci, tako da sme precej oslabljen štartal, želodec pa mi ni sprejemal drugega kot kako juhico, kefir, prepečenec in še to vse v malih količinah. Čeprav je telo potrebovalo veliko več kalorij kot jih je dobival. Nekako sem si pred odhodom od doma zadal za cilj da poskusim odvozit TET Balkans v celoti 100%, se pravi, ne izpustim nobenega odseka. Deloma zato, ker sem se pač odločil, da pregledam in prečistim trek morebitnih napak, deloma kot osebni izziv. Tako sem nadaljeval po treku brez sklopke, dokler za cesto ne vidim parkiranega motorja. ustavim. Izkaže se da je lastnik mehanik, ki ima za hišo delavnico in jasno je spreten z rokami in ni da ni... Ogledava si škodo, in kaj hitro izdela komad, potreben za sanacijo poškodbe v katero sva verjela da bo zdržala cel trip. Po meri izdelan zatezni vijak. To je šlo po sreči, spijeva vsak pol pira, ker želodček ni stabilen. Ampak sem videl da ga pivo ni motilo. To mi je všeč si mislim. Predebatirava razne moto scene po HR in SLO, mekaničar precej pozna, bil je na legendarnih motozborih v Trbovljah še v časih Satanov itd... Kasneje pičim naprej, trek je vseboval nekaj hudih in dinamičnih odsekov, proti Kninu, podlaga je enakomerna, motor lepo slajda po ovinkih. Malo bolj sem spoznal gumo D606, ki zelo odnaša počez vendar nadzorovano. Vmes še nekaj malih lepot ujamem... Okopam se v zgornjem toku Zrmanje in malo čiliram v poznem popoldnevu. Dan zaključim v Kninu ob reki Krki. Prijetna osvežitev v poletni pripeki. Prvič sprobam tudi svoj doma izdelan šotor, ki sem ga naredil po svoji zamisli čez zimo iz par cerad in role duct tapa, za vsega skupaj 10€. Ideja je bila naredit uporaben šotor brez podpornih stebričkov, opora je motor sam. Tako sem zreduciral volumen in težo na minimum. Šotor tehta 1.3 kg, in vzame manj volumna kot šotori za 200€ plus, s tem da je primeren za luksuz 3 osebe brez problema. Naredim to zimo še nega manjšega, za solo tripe, verjeetno bo tehtal okoli 850 gramov in bo zavzel okoli 2 litra prostora, kar bo odličen dosežek. Za finiš dneva ga v pozne ure še zažuram s Srečkotom, tamkajšnjim upraviteljem EKO kafiča ob reki Krki. Spoznal sem, da še vedno ne morem zaužit normalne hrane v omembe vrednih količinah, vendar pir je telo sprejemalo odlično in to v neomejenih količinah. Ok, tudi tako se da nahraniti telo s kalorijami. Ta dan sem nacepal skupno nekaj čez 500 kilometrov in napredek je bil precej večji od pričakovanega. 20170615_162803.mp4

Včeraj sem po polmesečnem premoru zajahal konja in šel malo na sever se osvežit. Namen....ponavljam namen je bil it malo po severnih dolomitih in nato pri Valdaora it v Austrijo preko passo Stalle in nato po dolinah do Greifenburga, Hermagorja in preko Podkorna v SLO. Tako da pot me je vodila po AC do Gemone. Tu pa po lokalki mimo jezera "Carnico" do Tolmezza. Tu pa za Sappado. Forni Avoltri s ptičje perspektive V Sappadi je sledil kofi in brioštajm. Nato pa nadaljevanje proti zahodu. Vzpon čez prelaz Monte Croce Comelico Na vrhu sem začel spust, samo sem se kmalu ustavil in videl, da brezveze rinit v nesrečo. Takoj po spustu je bilo nebo temnomodro do viola in ponekod zelenkasto. Nekje so že švigale strele. Ahhh....sem si rekel, ne da se mi oblečt goldona. Tako sem se odločil za plan "žnj" in se vrnil do naselja Padola in šel do Auronza čez prelaz San Antonio. Auronzo di Cadore "pri jezu" Nato pa čez sedla Ciampigiotto in Razzo v dolino. Končno so odprli cesto za Pesariis. mislim da je v nasleju Pesariis...."the zvit turn" Nato pa presekal čez Ravascleto, da sem prišel na cesto za Avstrijo in nadaljeval preko prelaza Monte Croce Carnico. V Kotschach-Mauthen sem tankal, ker italijani imajo malo zasoljene cene. Po tankiranju pa šel po cesti št. 110 do Oberdraburga, kjer sem zavil za Greifenburg. Hvala dvema motoristoma, ki sta me opozorila na radar, ker bi ga nabasal na polno. Od Greifenburga proti Hermagorju na koncu naselja je ravnina dolga skoraj 1 km in omejitev 50. Tu je samo ena benzpumpa in ena firma. In na koncu te ravnine, točneje 100m pred koncem naselja sta Fritza čakala v zasedi v senci, avto pa sta mela skrit za smrekami. Bem, šlo je lišo skuzi in sem nato lepo naskočil vse ovinke do Hermagorja. Tu pa do Arnoldsteina in Podkoren v Slovenijo. Glede tega, da Vršič še popravljajo nisem mel voje gledat to revšno in sem šel rajši nazaj v Italijo in Cave del Predil, kjer sem naredil eno gelatipavzo pri jezeru "Raibl". Nato pa čez Predel domov. Nabralo se je 612 "suhih" km.

TI bi lahko se uću za teste .. pa mau brsku kje prodajajo 125-ke .... pa gledu kok butnejo oziroma sunejo .. ne pa se name spraulat k ti nism nć storu lahko greš pa v galerijo pa vidiš, s ćim se tapravi fantki vozjo

js sm meu tut v torek vtise ... full vtisov: LJ - Litija - Hrastnik - Rimske Toplice - Krško - Kostanjevica na Krki - Nm - Dvor - Koćevje (po tok slabi cesti se tudi v Romuniji nism vozu) - Ribnica - Sodražica - Cerknica - Rakitna - LJ ... cca 300 km ... fajn smo se mel

HUDO, racionalno spakirano, na pravih mestih dobro pripravljen trek je nuja za neizgubljanje časa sicer sledi "lutanje". Včeraj pod SV.Gero mi je vzelo uro in 15min, da sem se skopal stran od avta in v željeno smer in to po asfaltu (Garmin GPSMAP64S za malim ekrančkom). 64tka me je hotela peljati v precej daljšem loku in po drugi strani. Je reku policaj na meji, ko sem se z enduro, on si je predstavljal krosko, pripeljal na mejni prehod Krmačina (vzhodno od Metlika, nekdaj malo obmejc): "to pa še ne!". Nč pa mu ni blo več jasno, ker sem hotel na Sv.Gero (Trdinov vrh), ki pa mi je bila fizično za hrbtom (skorajda). Meja tam je precej cikcak.

Kmet piše: "TRIO CHELLOS" Včeraj zvečer se dobimo s prijatelji motoristi iz naše kure v našem hotelu,saj ima odprt šank celo noč. Nismo pretiravali ,edino mal pozno smo šli spat in posledica je bila prespan zajtrk enega Chellosa .. Zjutraj naredimo še eno skupinsko fotko in jo mahnemo proti Transalpini,drugi del pa na Transfaragasan . Danes je bil bolj "kulturni dan" ,cerkvice,trdnjave in kar je najpomembnejše ,brez dežja,prvi dan odkar smo na poti jujuhuhu.. Damijan Bajec-Dami se je trudil kolikor se je lahko s tistimi plužnami ,ki delujejo v varnem režimu in prehitevanje šleperjev je kar tvegano ,saj motor sredi prehitevanja ,če nisi nežen z plinom počepne ,a je majstr ,kar dobro vozil. Res pa,da sva z Zmago Hribar potrpežljiva....to me je naučila mama,saj mi je vedno trobila ,da je potrpežljivost božja mast,a fotr je takoj pripomnil ,da bogi tisti ,ki se z njo maže . Dan je šel kljub vsemu gladko ,crknila je edino meglenka na bmfu.....nisem smel slikat,evo sm pa zatožu,pa če me takoj ubije .. Že leta 2012 me je Romunija fascinirala z naravo ,predvsem pa energetska infrastruktura(jebiga,poklicNa deformacija). Povsod akomulacijska jezera in hidroelektrarne,sončne elektrarne in vetrne......na tem področju smo 100let za njimi,saj pri nas je važen avtohtoni metuljček in golobi.Sredi Šoštanja pa nova Termoelektrarna,ki bo na dolgi rok pokopala metuljčke,golobe in res upam ,da poleg še kakšnega iz parlamenta,ki je to dovolil..... No dost moraliziranja Na Transalpini sem hepan spet rinil s cestnimi gumami na vrh smučišča po razdrapanem makedamu,dobr,da nisem naredil pezdarije,je blo pa kar bliz,sam sem trmast prplezu gor in dol v enem kosu in men stroj še vedno deluje, kot iz puške. Cenejši je motor,bolj je zanesljiv ,osebna opažanja in resno razmišljam ,da bi si omislil staro AT ,saj imam namen še nekaj časa tlačit zemljo in obiskat še nekaj držav ,ki niso ravno zaželjene turistične destinacije. Imeli smo se fajn ,to je važno in najdli prenočišče z vinsko kletjo uf ,zna bit zanimivo danes ..... Ravno zdaj se z Damijem odpravljava šraufat pomarančo. Snela bova izpuh in probala ročno rešit loputo,zgubit nimamo kaj ,edino ,če je crknil servo,potem smo zaključili. Sam motorček se sliši ob kontaktu......še je upanje,drugače bomo zadevo reševali v Srbiji na Ktm servisu. Včeraj sem napisal ,da bi bil vsaj danes dež......evo sonce ,danes napišem ,da nikoli ne bom dobil milion evrov...

valda, če pa za vsako besedo brskaš po slovarju, da sploh veš kaj pomeni še mau se morm ohladit, da naum potn domou skaklau

Menjalniku pri menjanju brez sklopke ni absolutno nič hudega. Edino kar sklopka z odklopom pogona naredi je da popusti pritisk oz silo na zobnike in s tem omogoči menjalniku, da prestavi. Not se še vedno vse vrti ko zmešano. Za normalno prestavljanje med vožnjo je treba samo gas na hitro popustit in z nekaj odločnosti ruknit prestavo višje/nižje. Tako vozim EXC-ja, 690, prej pa cestni motor. Sklopka pomaga pri nižjih obratih oz počasni vožnji (lepše prestavi) pa pri spustih, ko tišči motor naprej, mašina pa zavira... in je vedno pristone preveč sile na zobnike. V večini primerov pa komot prestavljaš brez sklopke. Pa še zajla bo dlje zdržala Šotor je super ideja. Če bi ga dal nekam zavarit po spojih pa sploh. Bo treba kako cerado žrtvovat bogovom endura, karkoli sem do zdaj gledal po štacunah je preveliko/prenerodno/predrago. > 500 km offroada v enem dnevu. Z zjebanim želodcem. Norc.

Ma ne da se mi kuhat v tej vročini, malo razvajanja pa tudi ne škodi ob dobrem filmu

A bi rad po buči dobu? Boš res domou skaklau

... skrajno nelogično: Bila je velika veselica v mali veselički ...v bistvu je ta globoka.. ... misel... mislm... ne veselička... .... trenutno poliram dol špeh s smučk...

a vi to resno, da gledate na porabo goriva men je važna poraba edino, da pridem od pumpe do pumpe ... ko mene vprašajo kok kuri zmeri samo debeu pogledam in vprašam ali je res to tok pomemben podatek, da ga bo kupu al kaj če vas pa že zanima mi kur med 5,7 in 6,3 ... vem slučajno, ker na 200 km tankam med 11,5 in 12,5 litrou 100-tke pri kokr tok normalni vožnji na poti mi je žru okol 5,2 litra ... tok da boste vedl .. pa nism šparu .. sam za drugimi sem se vozu

Dve, tri od včeraj...

Ghorica - Rebrnice - Ride - Borovnica - Rakitna - Pivka - Vremska dolina - stara cesta - Štjak - Škrbina - nova Kraška hitra cesta - Ghorica. 300 km je ratalo, pa noben mi ni tko mahal, da bi zastopu, da če it na kafe Jst k sm kukr una devojka, sa sela, itak da ne vem, kje se v Borovnici zavije za Rakitno. Garmin me je peljal u božju ramu gor čez hribe po prašni cesti. Tisti k veste, se boste vrjetno smejali, drugi si boste mogoče zapomnili ...

...ekola... ...samo še za razelektritveni kabl se primem... ....pa grem lohka domu....da se nau iskril preveč za mano...

ja valda ... zdj pa že morš met kmau izpitno že zdj sm žejen in laćn k boš tok častiu kaneda

Ne ves kaj je to puša? To še jest vem.... pa sem punčka....

:slap.... veselička pomeni točno to v pravilnem slovničnem slovenskem jeziku. To je sestavljenka iz dveh besed: Vesel, kot ptička .... torej: vesel + ptička = veselička ampak, ko si pri dejanju, si tko al tko vesel, pa pozabiš na vse ptičke, veseličke, veselice...itd.... in je preprosto nastala skrajšana beseda pi*ka... @VS800 ... trenutno rišem tesnilno pušo osi odklonskega kolesa iznašalnika žlindre kotla 3. .... eto... to delam zdele. .... pa še tole neumnost zravn, ko bereš zdele..

Ni3ous respect Prosim nadaljuj ...

. Današnja ruta ... Užice - Foča - Mostar - Tjentište - Imotski - Paklenica ... 580 faking jebenih kilometrov ... ... najbolj se mi je vtisnil v spomin pogled na armaturko v Mostarju ... 39 stopinj ... ... neprecenljivo ... .... tud do fotkanja mi ni bilo ... ps. ... mim grede ... rit mi bo stran padla ...

S kolegom sva se ravno v vrnila iz 9 dnevnega potepanja po Romuniji, pa še Madžarska, Bolgarija, Srbija, Bosna, Hrvaška... Prvi dan Madžarska in kopanje v Blatnem jezeru. Drugi dan do Deve v Romuniji Tretji dan čez oba prelaza, Transalpina in Transfagarašan pa vmes še dvakrat čez Karpate po makadamski cesti, ker smo v prvo Transalpino falili... Četrti dan grad Drakula ali Bran in Vulcani Noroiosi Peti dan Črno morje in okolica Constante, kopanje v Črnem morju. Šesti dan, dan počitka, do Varne in spet kopanje v Črnem morju. Sedmi dan v Srbijo, Osmi v Bosno Deveti nazaj do doma. Meni je bila Romunija všeč...lepe ženske, polno vrveža ob cesti daje občutek življenja, polno kontrastov, raznolikosti...enostavno življenja. Kolega pravi, da jo ima dovolj. Smo imeli srečo z vremenom, vse dni sončno in temp. do 40 stopinj, edino včeraj zvečer naju je zmočilo v Sloveniji...

... jaz bi poleg še paradižnik z baziiko in mozzarello...ter par kapljic olivnega olja....

6. dan - Brašov Že ko prispeš na obronke mesta in se pelješ mimo industrijskih con izgleda vse drugačno, urejeno. Število podjetij in njihov izgled dajejo vtis, da je tole precej razvita regija. Samo mesto je veliko a sem pozno popoldan in še drug dan dopoldan raziskal stari mestni del. Brašov je lep, urejen, čist in predvsem zelen. Ogromno je parkov, zelenja in cvetja. Imaš občutek, kot da si v drugi državi. Zelo priporočam obisk tega mesta. Blizu hotela je bila vinoteka in privoščil sem si zelo dobro buteljko Cabernet Suvignon-a z domačimi klobasami iz Krpatov. @BIF jaz sem tako strupen, da me tisti paraziti ne marajo preveč Fotke povejo vse

Staviš ? Pregori varovalna žica in vn vrze zadnji del, ki je označen z barvo ! Barva je odvisna od moči varovalke.

Prvo serješ, zaj bi pa lizu... če boš pridn, bo mogoče kej

Teste sem opravil, furam 600tko, butnem pa js mojo če je treba...če se kdo na koga spravlja, se ti name Ti fantek, rajši se spravi delat

Trenutno se čudim temu, kako ste zasral temo ....in grem brat druge teme

... če punci puša puša, jo je treba zamašit.. ... da puša več ne puša... ... to bi trenutno še @dr.looney vedla...

pušala si trenutno sem .... razvrvano razvrvan

Sem našel vzrok včerajšnjih težav z Garminovo navigacijsko opremo: Na Garminovih kartah (Adria topo PRO 2.41, ADRIATOPO PRO v3, ADRIA Route 4.10) mejni prehod Krmačina ni povezan s hrvaškim cestnim omrežjem. Prej obmejni mejni prehod je šel v mejni prehod že daljnega leta 2003. Hm! mesto zločina: (Metlika in 9km proti vzhodu) https://www.google.si/maps/@45.6674199,15.3895555,15.29z/data=!5m1!1e4 enako velja za 4,2 km proti severosevero zahodu mejni prehod Radovica https://www.google.si/maps/@45.695831,15.3561291,14.54z/data=!5m1!1e4 ki je prešel v mejni prehod leta 2006.

neki za not utaknt

Pušami ne dela problemou...če pa citeram norca: odklonskega kolesa iznašalnika žlindre kotla 3 ..mi je pa manj jasn No pa še to bi se dal razvozlat pomoje...ane

da lahko komu rečeš ... veselićka ti materina štekaš

Razvrvan vem kuga je...ampak da veselička pomen žensko spolovilo, pa nebi vedu...kaj si pa hotu z veseličko povedat?

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D84152 p.s. spet vse 3 x .. ker si me razvrvu http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D64790

... pa še s špehom sem jih namazu..

prav imaš .. to je absorber .. ampak ko vpije, ga je potrebno pomesti in primerno uničiti... no ja .. vsaj včasih smo tako delali ...

Je tolk odjuga, da ne rabiš se matrat

Ni mi treba ni mi treba ni mi treba

Jst grem zdej tko. Če me vidiš, maši ručicama

..... študiram kk bo na razgovoru za nov šiht

Če je časa mi veliko - je cesta na Areh - dobra izbira... V mestu 31 stopinj, na Arehu 20. Sredina ceste je v ovinkih posipana s peskom.

Če že ni več časa, je treba vsaj na hitro nekam skočit.

... danes popoldne ... najprej obisk v lokalni cerkvici ... kjer sem zmolil en očenaš za današnje čimbolj mirno in vsebinsko globoko večerno druženje ... kajti kletni prostori naše današnje namestitve res "obetajo"

. ... danes pa še skok čez "Transalpino" ... z višino 2145 metrov ... in trenutno temperaturo med 17 in 20 stopinj ... od začetka vzpona in do konca cca 150 kilometrov .. res, prečudovite zavite ceste, ob vznožju najprej večinoma med gostim smrekovim gozdom ... proti vrhu pa jasno tudi z serpentinami ... ... sicer pa ... skoraj celotna dolžina v zadnjih letih na novo asfalitirana ... ... top, top ... za tiščat ... ... čeprav, imeli možnost tudi v živo videt ... da ni ravno najbolj pametno se tam kje skipat ... ker je odvoz iz kraja nesreče očitno cel projekt ... ... uglavnem ... moja ocena je ... da je Transalpina v primerjavi z sicer zelo "opevanim" Transfagarasan-om neprimerno bolj huda zgodba ... prevozit pa je itak obvezno oba ... mogoče celo dvakrat gor in dol ...

Stari, to moraš z svetle strani gledat .. od petih možnih failure vrstic maš samo eno, ostalo je all-good! Uživajte pa po pameti!

no pa da povzamem vcerajsnjo furco odpravu se od 5 zjutru iz wajdusne, blo prijetnih 20°c, sm studiral da bi uzel kej toplega s sabo za vsak slucaj, ma napoved je bla lepa... pridem do postojne, 8°c, jebi ga, sam cajt bi mi uzelo se obracat... okol ljubljane se je dvignilo do 11°c, tuneli so bili prava milost, sploh tisti mal daljsi, pol cez podljubel spet pod 10 in tako naprej, vse do spielberga, tud tam je sprva zgledalo da bo se kaksen dez padal ob 9 bil ze skoraj na tribuni, glih moto2 warm up se je lotu vreme pa se je izboljsevalo iz ure v uro na koncu sem se lepo pekel pri 30°c+ med moto 2 in moto gp spet sov z letali, isto kot lani, tud predstava se mi zdi da je bila lani ista, res pa je da letos so reaktivci krozili okoli mene na ktm tribuni, lani sem jih lahko samo na dalec opazoval s travnika pol se je blo pa treba odpravt domov, sam se bikova jajca prej pogledam se tankat, en selfi na pumpi in proti slapu, k je glih mal s poti pol pa pici kuci spavajuci domov prsu spet po temi gogle pravi nek cez 8 ur in priblizno 600km me je pa vozil bolj turisticno, tko da je tud po nekih vukojebinah slo, ma na cilj sva se zmiri prsla prehitevanje marqueza, norci so 20170813_143121.mp4