Dvorana slavnih

. ... 7.30 ... on line ... ... za zdrkat ... že navsezgodi ...

Ekola, to bi bilo to od TRIO ČELOS The end Še epilog: 3050km, en MSC error, ena zgubljena tablica, nič kazni, predvsem pa vsi celi...zdravi mal manj

. Današnja ruta ... Užice - Foča - Mostar - Tjentište - Imotski - Paklenica ... 580 faking jebenih kilometrov ... ... najbolj se mi je vtisnil v spomin pogled na armaturko v Mostarju ... 39 stopinj ... ... neprecenljivo ... .... tud do fotkanja mi ni bilo ... ps. ... mim grede ... rit mi bo stran padla ...

Včeraj sem po polmesečnem premoru zajahal konja in šel malo na sever se osvežit. Namen....ponavljam namen je bil it malo po severnih dolomitih in nato pri Valdaora it v Austrijo preko passo Stalle in nato po dolinah do Greifenburga, Hermagorja in preko Podkorna v SLO. Tako da pot me je vodila po AC do Gemone. Tu pa po lokalki mimo jezera "Carnico" do Tolmezza. Tu pa za Sappado. Forni Avoltri s ptičje perspektive V Sappadi je sledil kofi in brioštajm. Nato pa nadaljevanje proti zahodu. Vzpon čez prelaz Monte Croce Comelico Na vrhu sem začel spust, samo sem se kmalu ustavil in videl, da brezveze rinit v nesrečo. Takoj po spustu je bilo nebo temnomodro do viola in ponekod zelenkasto. Nekje so že švigale strele. Ahhh....sem si rekel, ne da se mi oblečt goldona. Tako sem se odločil za plan "žnj" in se vrnil do naselja Padola in šel do Auronza čez prelaz San Antonio. Auronzo di Cadore "pri jezu" Nato pa čez sedla Ciampigiotto in Razzo v dolino. Končno so odprli cesto za Pesariis. mislim da je v nasleju Pesariis...."the zvit turn" Nato pa presekal čez Ravascleto, da sem prišel na cesto za Avstrijo in nadaljeval preko prelaza Monte Croce Carnico. V Kotschach-Mauthen sem tankal, ker italijani imajo malo zasoljene cene. Po tankiranju pa šel po cesti št. 110 do Oberdraburga, kjer sem zavil za Greifenburg. Hvala dvema motoristoma, ki sta me opozorila na radar, ker bi ga nabasal na polno. Od Greifenburga proti Hermagorju na koncu naselja je ravnina dolga skoraj 1 km in omejitev 50. Tu je samo ena benzpumpa in ena firma. In na koncu te ravnine, točneje 100m pred koncem naselja sta Fritza čakala v zasedi v senci, avto pa sta mela skrit za smrekami. Bem, šlo je lišo skuzi in sem nato lepo naskočil vse ovinke do Hermagorja. Tu pa do Arnoldsteina in Podkoren v Slovenijo. Glede tega, da Vršič še popravljajo nisem mel voje gledat to revšno in sem šel rajši nazaj v Italijo in Cave del Predil, kjer sem naredil eno gelatipavzo pri jezeru "Raibl". Nato pa čez Predel domov. Nabralo se je 612 "suhih" km.

... no, za zaključek naše "trio čelos" ture po Romuniji smo morali zadnjo noč prespati, kje drugje, kot v Paklenici ... in če je bil še včerajšnji dan zaradi vročine in dokaj slabih cest res jeba od jebe , pa je bil zato današnji takšen, kot si ga tud najbolj razvajen in zahteven mopedist tud narisat ne more lepšga. Vstal sem malo bolj zgodaj ... drugi del "Romunske odprave" Sergej Kosman in Damijan Bajec-Dami sta se namreč še bogato zvirala po pojstlcah ko sem jest mojga Wermachtexpresa že zalaufal. Štart sem imel nekaj pred sedmo zjutraj ... cesta popolnoma prazna ... Med Paklo in Karlobagom in tudi naprej do Senja sem srečal gladko samo tri avtomobile ... temperatura idealka ... 24 stopinj ... malo moteč je bil samo nek velik požar, ki me je nekaj časa "zasledoval" ... Kakorkoli že, z današnjimi 290 kilometri sem končal sedemdnevni "Romunski giro" ... s prevoženimi nekaj čez 3k kilometri ... vtisi lepi ... dnarja je pa tud glih sam še za vzorček ostal ... tko da ... zdej imam pa za kakšen dan dost mopediranja lp, en čelos ps. ... aja, zdej pa še vi mal uživajte prevroče razgrete sedeže

Dve, tri od včeraj...

Moji dnevni vtisi so že skoraj tri tedne enaki................. Zato lepo prosim vse motoristke in motoriste, da se že nehajo voziti mimo moje bajte .....to je čista provokacija!!! A nimate doma svojih cest? Hvala za razumevanje! P.S. Ali se abstinenčna moto kriza tudi šteje kot olajševalna okolica?

Še Kmetov del, namreč jaz in Pik sva s Transalpine krenila do Užic, Kmet pa udaril še nočno direkt do Pakle. Mi2 pa naslednji dan, ampak nisem prepričan, kdo je manj trpel mi2 po vročini al Kmet ponoči. Še nekaj njegovih slik:

. ... mala deklica iz Paklenice .... ... pravi cukr ...

Glih kar sem prišel k svaku na pivo Lp,n

. ... žuljam žuljeve ... po Jadranki .... ... Maus, tud jest sem garawc ... ... in tud jest bom dons garow verjetn sam do ene dveh ... tko kt ti ...

Pa naš domači cukr

O ti fina rit Men je dost sam pujsk brez vegi dodatkov

Ma ne da se mi kuhat v tej vročini, malo razvajanja pa tudi ne škodi ob dobrem filmu

Če odmislm tiste okrogle stvari je Danes Žusterna

Se pridružujem mnenju. Sem začel 30 let starga Castrol TTX olje za mešanco snifat, da se pomirim.

12.07 kod tri mornara direkt iz pakle...vročeeeeee

....prej gurmanska, kot fina... ....pujska pa pri tebi še nisem vidla...prej več vegi dodatkov ....

Samo što nije, eni se vozimo cel dan, en pa še celo noč. Lp iz Pakle

... jaz bi poleg še paradižnik z baziiko in mozzarello...ter par kapljic olivnega olja....

Lepota ni naključje foto: fotofabio

Kmet piše: "TRIO CHELLOS" Včeraj zvečer se dobimo s prijatelji motoristi iz naše kure v našem hotelu,saj ima odprt šank celo noč. Nismo pretiravali ,edino mal pozno smo šli spat in posledica je bila prespan zajtrk enega Chellosa .. Zjutraj naredimo še eno skupinsko fotko in jo mahnemo proti Transalpini,drugi del pa na Transfaragasan . Danes je bil bolj "kulturni dan" ,cerkvice,trdnjave in kar je najpomembnejše ,brez dežja,prvi dan odkar smo na poti jujuhuhu.. Damijan Bajec-Dami se je trudil kolikor se je lahko s tistimi plužnami ,ki delujejo v varnem režimu in prehitevanje šleperjev je kar tvegano ,saj motor sredi prehitevanja ,če nisi nežen z plinom počepne ,a je majstr ,kar dobro vozil. Res pa,da sva z Zmago Hribar potrpežljiva....to me je naučila mama,saj mi je vedno trobila ,da je potrpežljivost božja mast,a fotr je takoj pripomnil ,da bogi tisti ,ki se z njo maže . Dan je šel kljub vsemu gladko ,crknila je edino meglenka na bmfu.....nisem smel slikat,evo sm pa zatožu,pa če me takoj ubije .. Že leta 2012 me je Romunija fascinirala z naravo ,predvsem pa energetska infrastruktura(jebiga,poklicNa deformacija). Povsod akomulacijska jezera in hidroelektrarne,sončne elektrarne in vetrne......na tem področju smo 100let za njimi,saj pri nas je važen avtohtoni metuljček in golobi.Sredi Šoštanja pa nova Termoelektrarna,ki bo na dolgi rok pokopala metuljčke,golobe in res upam ,da poleg še kakšnega iz parlamenta,ki je to dovolil..... No dost moraliziranja Na Transalpini sem hepan spet rinil s cestnimi gumami na vrh smučišča po razdrapanem makedamu,dobr,da nisem naredil pezdarije,je blo pa kar bliz,sam sem trmast prplezu gor in dol v enem kosu in men stroj še vedno deluje, kot iz puške. Cenejši je motor,bolj je zanesljiv ,osebna opažanja in resno razmišljam ,da bi si omislil staro AT ,saj imam namen še nekaj časa tlačit zemljo in obiskat še nekaj držav ,ki niso ravno zaželjene turistične destinacije. Imeli smo se fajn ,to je važno in najdli prenočišče z vinsko kletjo uf ,zna bit zanimivo danes ..... Ravno zdaj se z Damijem odpravljava šraufat pomarančo. Snela bova izpuh in probala ročno rešit loputo,zgubit nimamo kaj ,edino ,če je crknil servo,potem smo zaključili. Sam motorček se sliši ob kontaktu......še je upanje,drugače bomo zadevo reševali v Srbiji na Ktm servisu. Včeraj sem napisal ,da bi bil vsaj danes dež......evo sonce ,danes napišem ,da nikoli ne bom dobil milion evrov...

Tudi za to je poskrbu. Svak,da mu ga ni para Lp, notranc

...imam problem ..nikakor ne spravim prasca v kamin. ... se upira z vsemi štirimi...

O ne prjatu... retrogradni Merkur nas po malem... in to do 5.9. Ampak vsaj mamo izgovor Da ne bom off topic... kuham

ćiknfajt

Slabo vidiš

Kurji uč treniram,dab mi pomežiknu...

Ghorica - Rebrnice - Ride - Borovnica - Rakitna - Pivka - Vremska dolina - stara cesta - Štjak - Škrbina - nova Kraška hitra cesta - Ghorica. 300 km je ratalo, pa noben mi ni tko mahal, da bi zastopu, da če it na kafe Jst k sm kukr una devojka, sa sela, itak da ne vem, kje se v Borovnici zavije za Rakitno. Garmin me je peljal u božju ramu gor čez hribe po prašni cesti. Tisti k veste, se boste vrjetno smejali, drugi si boste mogoče zapomnili ...

Najvažnejši kos orodja je skrajno desni kos od kompleta viličastih ključev

ja valda dost mam .. ugašam in grem domol

Mogoče sem malo nerodno zapisal. V resnici vedno prestavljam na ta način, vendar podzavestno. Kar se hotel v postu reči je da sem šele sedaj brez sklopke opazil kako redko sklopko med vožnjo sploh rabim. Zares pomembna je res kot praviš pri speljevanju, nižji obrati, počasna vožnja, ko mašina bremza ipd. NAredil sem v celem dvevu okoli 500 km, vendar to je vključno s tranzitom do treka 100 km in kar je vmes in do Knina izven asvalta je bilo prej okoli 300 km. @miklavc imaš prav glede varnosti in vedno pomislim na to. Si kar predstavljam kako mi med spanjem krmilo prebode med rebra. Auch mislim da se ne bi zbudil. Vendo motor nekoliko usidram s kakim kamnom kolesa, ter še dodatno položim tačko z večjo površino, da preprečim ugrez, kot pravi @THOMPSON.

Iščem dnar po denarnici za kit verige in zadnje ploščice

Ta tedn se skos neki ane....tork jih je zjebu, dons misljo da je sreda polpa use narobe

....

njemu pogosto crkne

Tudi na Z1000 zelo zadovoljen z Mitas. Enakomerna obraba od leve do desne in drži kot je treba

S kolegom sva se ravno v vrnila iz 9 dnevnega potepanja po Romuniji, pa še Madžarska, Bolgarija, Srbija, Bosna, Hrvaška... Prvi dan Madžarska in kopanje v Blatnem jezeru. Drugi dan do Deve v Romuniji Tretji dan čez oba prelaza, Transalpina in Transfagarašan pa vmes še dvakrat čez Karpate po makadamski cesti, ker smo v prvo Transalpino falili... Četrti dan grad Drakula ali Bran in Vulcani Noroiosi Peti dan Črno morje in okolica Constante, kopanje v Črnem morju. Šesti dan, dan počitka, do Varne in spet kopanje v Črnem morju. Sedmi dan v Srbijo, Osmi v Bosno Deveti nazaj do doma. Meni je bila Romunija všeč...lepe ženske, polno vrveža ob cesti daje občutek življenja, polno kontrastov, raznolikosti...enostavno življenja. Kolega pravi, da jo ima dovolj. Smo imeli srečo z vremenom, vse dni sončno in temp. do 40 stopinj, edino včeraj zvečer naju je zmočilo v Sloveniji...

Šraufajo, dok niso ugotovili, da ni okvara, ampak lastnost

Laufam klimo.....

HUDO, racionalno spakirano, na pravih mestih dobro pripravljen trek je nuja za neizgubljanje časa sicer sledi "lutanje". Včeraj pod SV.Gero mi je vzelo uro in 15min, da sem se skopal stran od avta in v željeno smer in to po asfaltu (Garmin GPSMAP64S za malim ekrančkom). 64tka me je hotela peljati v precej daljšem loku in po drugi strani. Je reku policaj na meji, ko sem se z enduro, on si je predstavljal krosko, pripeljal na mejni prehod Krmačina (vzhodno od Metlika, nekdaj malo obmejc): "to pa še ne!". Nč pa mu ni blo več jasno, ker sem hotel na Sv.Gero (Trdinov vrh), ki pa mi je bila fizično za hrbtom (skorajda). Meja tam je precej cikcak.

Po obrokih se bom potrudil in upam, da tudi speljal do konca mojo letošnjo reportažo iz tripa. Malo več spodbude, kot samo lajk pa tudi ne bo škodilo, da bom motiviran v celoti spisat do konca, ker se utapljam v delu in mi kronično zmanjkuje časa. Po drugi strani pa, če imam občutek da nekoga dejansko to zanima, je veliko prijetneje nadaljevati z pisanjem. Kot del ekipe TET www.transeurotrail.org sem preko zime prebedel ogromno noči in pregledoval satelitske slike ter tudi strasiral dolgo tlečo idejo sprva imenovano transalkanska offroad tranzverzala. Idejo sem imel narediti offroad traso oz. kolikor veliko je možno izven asvalta tranzverzalo iz Slovenije do Grčije preko nacionalnih parkov, jezer, planin... skratka čimveč naravnih lepot. Glede na to da juga še nima strogih regulativ glede vožnje v naravi, lahko rečem da sem si pri izbiri poti dal duška in dobesedno preseraval ker se pač lahko voziš skoraj povsod. Za predstavo npr si vzemimo da bi lahko naredil trek podolgem in počez po Triglavskem narodnem parku. Za nameček bi se pa še peljal mimo sedmerih jezer, malo pomalical, okopal in se naprej odpeljal še malo na Veliko Planino in tako naprej čez preko Savinjskih alp... Skupaj se je nabralo 2300 km dolžine treka, ki po oceni vsebuje nekje 85% poti izven asvalta kvalitet in zahtevnosti vseh vrst.... Ta trek je tudi postal uradni del balkanske TET tranzverzale. Zato sem se odločil, da jo kot prvi prevozim ter prečistim morebitne napake.. Po dolgem času sem si spet zaželel tripa v solo. Vzel sem si 11 dni časa za potvključno z trajektom iz Igoumenitse do do Benetk in potem transfer do doma. Upal sem da bo to dovolj časa, ker trajekt vozi samo 2x tedensko v petek in soboto. In če zamudim sobotnega se mrzel in mi ne bi ostalo drugega kot da vozim po cesti še domov. V najboljšem primeru pa sem upal, da ne bo težav in da morda pridem do Igoumenitse na trajekt že v petek, kar je bilo nekoliko optimistično za pričakovat. Motor spakiran za trip: Četrek: Dan odhoda. Ob zori sem štartal po asvaltu do Delnic kjer se začne TET Hrvaška. Nekako se mi ni zdelo začet s Slovenskim trekom, ker je pač blizu in to lahko počnem tudi kak vikend med letom posebej. Torej trek se je začel v Delnicah z makadamom, sprva bolj gozdne poti, nato se je počasi začelo odpirat. Prvi občutki solo in malo bolj po odročnih krajih so mešani, ampak po kakih 20 minutah že padem v ritem. Dokaj hitro se privadim otovorjenega motorja in prav lepo ampak ne prehitro peljem. Severni del velebitskega treka ima po mojem okusu malenkost preveč zaprtih poti, kar se razgleda tiče...to se bo v sklopu TET-a uredilo v prihodnje. Sedaj ima že vsaka država na Balkanu svojega enduro guruja oz. "Linesmana", ki bo v bodoče skrbel za treke v svoji ddržavi, jih razvijal in nadgrajeval...Južneje se že začnejo odpirat razgledi... Pičim mimo Alana in naprej proti vetrnicam, kjer sem splaniral en makadamski odsek. Ko trasiraš si preko satelitskih slik vse ogledaš, splaniraš vsak ovinek in poklikaš vsako križišče, tako da nekako večino že v naprej dobiš predstavo in kak odsek odpelješ, kot da si se tam že vozil, kot da si domačin in da poznaš vsako stezico na katero je treba zavit, da te pripelje do cilja. Velik del dobre kontinuirane vožnje je tudi natančna sestava treka, ki pelje brez napak, ko postane vožnja tekoča brez upočasnjevanja in cincanja v križiščih, zadeva šele postane zanimiva in ko ujameš ritem, lahko traja ure neprekinjenega tempa, ki se stopnjuje. Dobro sem napredoval, težav ni bilo in sem v rekordnem času prišel malo nad Karlobag, kjer se odpirajo lepe zadeve. Tu sem zakrožil kar dvakrat gor in dol, posnel par filmov in slik ter zaužil momente in naravo. Bližam se gorovju Paklenice, kjer so tereni neprehodni ali pa še vedno polni pehotnih in drugih min, zato treka tu ni pametno/oz ni mogoče speljat. Prvi pogled na morje malo nad Karlobagom. Pred vzponom se mi strga zajla sklopke. Presneti bumbar. Motor sem stručno pripravljal celo zimo, zamenjal vse kar je treba plus še kup stvari preventivno, ker nisem želel, da mi motor odpove po nepotrebnem. Zajlo sem doma pregledal in je bila videti ok. Spregledal pa sem poškodbo ker se je natrgala čisto v netu na ročki in ni bilo nobenih znakov ošibitve ali popuščanja dokler se ni naekrat dovolj natrgala, da je popustila v sekundi v celoti. To mi je udarilo na ego...ker sem res mislil, da je motor pripravljen 100%, potem pa na šolskem primeru padem. V sekundi sem odmislil, obračat nisem hotel, zato nadaljujem do vrha Tulovih gred. Gre za del odseka treka iz Bendura pred leti. Lep odsek, vsa pohvala fantom, ker so mi olajšali in pomagali da je vožnja prek teh krajev še lepša. Vse lepo in prav, nadaljujem z furo, ampak poskusite vozit brez sklopke. Cela umetnost je že speljat. S tem da me je čakal en hujših in daljših filtrov na odseku in to brez sklopke. Nekako sem se prebil skozi brez padca... Slik pač ni, ker kadar sem ustavil je bla ccela jeba spet spravit motor v prvo in speljat. To mi je uspelo ali tako da sem rinil motor in ko se je že dovolj hitro premikal butnil v prvo prestavo, ali pa tako da sem motor zapeljal z zadnjim kolesom v kak razsut zrahljan peščen materijal, navil dovolj gasa, da motor ni crknil ko sem na silo butnil v prvo in je skopal iz mesta. Prestavljanje med prestavami med vožnjo brez sklopke pa je šlo kot po putru. Sem šele tako ugotovil, kako malo rabi sklopko med vožnjo. Vglavnem vsa čast manjalniku tenerejke. Je bullet proof in mislim, da nisem nobene škode povzročil menjalniku, čeprav me je bolelo, ampak druge opcije ni blo. Nadaljujem naprej in pred asvaltom nad Obrovcem še skuham eno juhco. Namreč 2 dni pred odhodom na trip sem bil še na urgenci, tako da sme precej oslabljen štartal, želodec pa mi ni sprejemal drugega kot kako juhico, kefir, prepečenec in še to vse v malih količinah. Čeprav je telo potrebovalo veliko več kalorij kot jih je dobival. Nekako sem si pred odhodom od doma zadal za cilj da poskusim odvozit TET Balkans v celoti 100%, se pravi, ne izpustim nobenega odseka. Deloma zato, ker sem se pač odločil, da pregledam in prečistim trek morebitnih napak, deloma kot osebni izziv. Tako sem nadaljeval po treku brez sklopke, dokler za cesto ne vidim parkiranega motorja. ustavim. Izkaže se da je lastnik mehanik, ki ima za hišo delavnico in jasno je spreten z rokami in ni da ni... Ogledava si škodo, in kaj hitro izdela komad, potreben za sanacijo poškodbe v katero sva verjela da bo zdržala cel trip. Po meri izdelan zatezni vijak. To je šlo po sreči, spijeva vsak pol pira, ker želodček ni stabilen. Ampak sem videl da ga pivo ni motilo. To mi je všeč si mislim. Predebatirava razne moto scene po HR in SLO, mekaničar precej pozna, bil je na legendarnih motozborih v Trbovljah še v časih Satanov itd... Kasneje pičim naprej, trek je vseboval nekaj hudih in dinamičnih odsekov, proti Kninu, podlaga je enakomerna, motor lepo slajda po ovinkih. Malo bolj sem spoznal gumo D606, ki zelo odnaša počez vendar nadzorovano. Vmes še nekaj malih lepot ujamem... Okopam se v zgornjem toku Zrmanje in malo čiliram v poznem popoldnevu. Dan zaključim v Kninu ob reki Krki. Prijetna osvežitev v poletni pripeki. Prvič sprobam tudi svoj doma izdelan šotor, ki sem ga naredil po svoji zamisli čez zimo iz par cerad in role duct tapa, za vsega skupaj 10€. Ideja je bila naredit uporaben šotor brez podpornih stebričkov, opora je motor sam. Tako sem zreduciral volumen in težo na minimum. Šotor tehta 1.3 kg, in vzame manj volumna kot šotori za 200€ plus, s tem da je primeren za luksuz 3 osebe brez problema. Naredim to zimo še nega manjšega, za solo tripe, verjeetno bo tehtal okoli 850 gramov in bo zavzel okoli 2 litra prostora, kar bo odličen dosežek. Za finiš dneva ga v pozne ure še zažuram s Srečkotom, tamkajšnjim upraviteljem EKO kafiča ob reki Krki. Spoznal sem, da še vedno ne morem zaužit normalne hrane v omembe vrednih količinah, vendar pir je telo sprejemalo odlično in to v neomejenih količinah. Ok, tudi tako se da nahraniti telo s kalorijami. Ta dan sem nacepal skupno nekaj čez 500 kilometrov in napredek je bil precej večji od pričakovanega. 20170615_162803.mp4

. ... danes ... vračanje ... v smeri Romunija - Srbija ... najprej dokončni spust iz Transalpine ... preko še enega zadnjih Romunskih turističnih krajev ob Donavi na naši poti ... še pred mejo ... Orsova, nato preko Bele Crkve, do Užic ... prevoženih 570 km ... sicer pa ... za dobro voljo poskrbela današnja super namestitev

Odin in Viktorija...no Odin je v bistvu Odina...

Usaj eden Boš dubu za kafe, k bo mal manj dela Tako se govori Nope, ena laščanka me je ugrabila

. ... pa še domači transalpinski svedri ps. .... mlajšim od 18 let ogled prepovedan

No potem smo pa še na KTM servis zavili...jebiga na Transalpini človek dobi kar dobi, dva Romuna, sam mojstra moram kljub temu pohvalit, najprej sta pokazala delavnico in orodje. Pohvalno, ni da ni... Sam potem k sta začela šraufat, sem bil kar mal razočaran. Naprej sta izvedla diagnostiko, varovalke check in jebenti ko jo izvleče tip na D mu med prsti zleti direkt zraven baterije čisto na dno. Faaaak, a zdej bom pa še baterijo vn metal pizdi mojster D. Pa ga mojster K miri in svetuje vzem rezervo. Tiktak in problem rešen, ostale varovalke sta na muč previdno sčekirala in vse BP. Nč diagnostika ne pokaže napake. Če to ne gre sta se odločila za napad na hardwere. Dva vijaka in ror je šel dol.. zaženeta moped, čekirata loputo..ona dela, no problem, v stilu a je to nadaljujeta... nema, napake ni, je ne najdeta in pol k sm že mal tečen pivem, da mam dovolj in naj spravita skupaj moped, ker nimam več časa. Mojstra začneta šraufat, a spet problem...ni vijaka od rora...iščeta in iščeta, v obratnrm postopku ponovita vse delo..men se počasi meša....ajooooj..ko končno najdeta vijak in zložita moped. V stilu A jeTo si podata roke in posu je narjen...no ni narjen ampak moped vsaj vžge

Danes je naš sine peljal svojega kačona Lukca na lepotno ocenjevanje kač (vem, vem... nekaterim je to klasični primer oksimorona ) v Mozirski gaj. V strašni konkurenci lepotcev je naš kačon dobil največ točk v kategoriji ameriških gožev (navadni in morfi) in tako postal najlepši ameriški gož daleč naokoli. Moj mali busanc in njegova kobra... ...isti sin in kobra origami ... Če bi kdo rad paril svojega psička ali mucka ali zajčka z našim državnim prvakom, bi edino prosil, če lahko prej pomerite svojo živalco, da ima vsaj ene 15, 20 cm obsega, da se ne bi ob želji po paritvi zgodila kakšna neljuba nesreča iz vica o zajcu, ki je šel v kurbenhaus in mu je kača naredila oralo - na celem njem. Vic ima sicer srečen konec ampak vseeno... Ajd!

Me toooooooooooo, motorista čoperista za kar je kriva moja obsesija s serijo SOA, natančneje likom Opie-ja, ahh, he is my big bearded prince Charming on black Harley . Nesrečna bom, če ga ne bom dobila vsaj v dobri slovenski različici.. oh, kaj mi je tega treba bilo..

Filing je bil vredi, drug tedn bi pa nej dobil vabilo za 2 urno štih probo, pol pa sledi ponudba iz njihove strani