Dvorana slavnih

Včerajšnji izlet na obalo: Mb - Golica - Vrbsko jezero - Baško jezero - Trbiž - Mangartsko sedlo - Tolmin - Nova Gorica - Vipava - Sežana - Divača - Kozina - Črni Kal - Sočerga - Buzet - Novigrad. Krasnih 522 kilometrov, kljub najvišji temperaturi 37 stopinj. Na Mangartskem sedlu pa je bila temperatura 20 stopinj.

Danes pozno zjutraj za 2h na siht, potem se dobim s kolegom, pa direkt v Brezje po hlace, ki so me ze 2 tedna cakale narejene: Morem rect, da so hudo udobne, konkretne, debele, izredno lepo detajlno narejene in zracne (goretexa nimajo not) - vse pohvale. Okrog pol enih je ze zacelo kapljat, beziva pred dezjem celo pot proti Litiji, en pas dezja je sel po sirini direkt za nama. Klinc, motorja sta itak usrana ze od prej, pustiva vremenu, da naju prehiti in jih opere, ker je bila tudi malica ze zelo nujna in kasna, tako da je bilo treba kr dvojno: Po malci, ko je vreme ze bolje kazalo pa se cez hribe v druge hribe do Polzevega in vsak sebi dam No ker ni nobene slike motorjev pa ena Paska, sej je vseen...

...ok... se te bom jest usmilu. ... sem zdele naredu selfija... ...a motor je u redu tam zadi?

Smo opazili, ja. Jaz imam črn motor, pa malo kroma je zraven. Brade nimam, sem pa kosmat po hrbtu. Ti je to ok?

Briga inkasanta za drkače .

Le v vednost - ograja je popravljena, ampak ne je prav takoj zopet razbiti, da ne bodo na CPK jezni . Hvala tudi @Borutt, ki je pomagal pospešiti odločitev o takojšnjem popravilu

. ... ne laži ... ta fotka je od enga dosti mlajšega modela od tebe ...

Ekola, to bi bilo to od TRIO ČELOS The end Še epilog: 3050km, en MSC error, ena zgubljena tablica, nič kazni, predvsem pa vsi celi...zdravi mal manj

Moji dnevni vtisi so že skoraj tri tedne enaki................. Zato lepo prosim vse motoristke in motoriste, da se že nehajo voziti mimo moje bajte .....to je čista provokacija!!! A nimate doma svojih cest? Hvala za razumevanje! P.S. Ali se abstinenčna moto kriza tudi šteje kot olajševalna okolica?

Eto včeraj prišla domov po cca. 2000km. Vozila sva po Švici, Italiji, Avstriji in po pomoti Lihtenštajnu Za spanje sva porabila denarja cca 20€ na enega. Kako je pa to mogoče? Ja spala sva na divje v gozdovih Še sreča, da ni bilo kakšnih medvedov Gužva na bolj poznanih prelazih je bila kr velika (stelvio, grossglockner itd...). Pila sva najdražjo kavo v St. Moritzu 5,5€. Švicarji betonirajo, kar s helikopterji. Najlepše je pa to, da v Livigno tankaš za 0,97€/l

Sam ne obupat! Upanje umre zadnje Tudi moje upanje je umiralo.... pa mam najboljšo ženo na svetu!.... in NOV motor

... zadnjič ...na kleklarskem tečaju sem slišal, da sta se dva pogovarjala, da iščeta punci.... pa sem ujel v pogovoru, da ma en tut motor..

Tudi za to je poskrbu. Svak,da mu ga ni para Lp, notranc

. Današnja ruta ... Užice - Foča - Mostar - Tjentište - Imotski - Paklenica ... 580 faking jebenih kilometrov ... ... najbolj se mi je vtisnil v spomin pogled na armaturko v Mostarju ... 39 stopinj ... ... neprecenljivo ... .... tud do fotkanja mi ni bilo ... ps. ... mim grede ... rit mi bo stran padla ...

Lepota ni naključje foto: fotofabio

Jaz sem imel večkrat izhodišče v Meranu. Manjše staro mesto, ko ga zvečer raziskuješ - neverjetno lepo. Ne moreš vsega v mestu videti v enem večeru. Sem moral tja priti 3 krat, da sem odkril večino lepot tega mesta. Spal pa sem v http://merano.jugendherberge.it/cs.asp?st=111 Zelo lepo in urejeno. Priporočam. Scarabeo

Splitčani, oz. GS-ovci iz Brača so nama pokazali najkrajšo pot iz Transalpine na Transfaragašan. Oni so se tam okrog vozili dva dneva in čakali na lepo vreme, midva sva jo imela v prvo. Naravne lepote ovire na cesti toplo morje lačni psi na počivališčih in črpalkah ...samo nekaj značilnosti na poti ob pregledovanju slik.

...kdo bi razumel ženske. Nekje vidiš najstnice, ko se igrajo s svojimi otroki, drugje priletnice sanjajo o princu na belem konju, ob katerem bi doživele nekaj nadnaravnega....življenje pa gre svojo pot.

Izrezan Opie

popolnoma homogeni in istomisleči...identični..

Če je to privrelo na podlagi podpovprečne ameriške serije potem me zanima kaj boš temu decu povedala čez približno 2 meseca, ko te bo prijela nova, še bol patetična obsesija

Se pridružujem mnenju. Sem začel 30 let starga Castrol TTX olje za mešanco snifat, da se pomirim.

malo strnjenih slik iz potovanja se v albumih http://motosvet.com/albums/view/62378-svilena-cesta-kyrgizistan-tajikistan-2017

. ... danes ... vračanje ... v smeri Romunija - Srbija ... najprej dokončni spust iz Transalpine ... preko še enega zadnjih Romunskih turističnih krajev ob Donavi na naši poti ... še pred mejo ... Orsova, nato preko Bele Crkve, do Užic ... prevoženih 570 km ... sicer pa ... za dobro voljo poskrbela današnja super namestitev

Na eni strani je Livigno, na drugi strani je Samnaum vmes pa Stelvijo in potem zaključiš, da si Štifljoh pocen prevozil.

itak

Izogibanja za BC ne izklapljat polkrožnega obračanja in pustiti vse plačljive ceste, isto se ne igrati z zavitimi cestami ipd. Enako potem tudi na napravi. Če želiš izogibanja, si naredi vmesne točke ipd. Dejstvo je, da tile zemljevidi niso prilagojeni na vse te parametre in je potem čudno vodenje in jamranje.

Well, če ti poganjajo dlake na hrbtu, ti ziher poganjajo tudi po bradi, soooo, brada naj bo. Poglej to iz dobre plati - vsakodnevno britje je itak boring, frustrating n exhausting. Pa tudi...........kaj naj z nekom, ki je ure in ure v kopalnici. I want a man, not a metroseksualec. Btw..I touch beards on the first date. A wise man once said: Grew a beard. Bitches love beards.

Ajoj, tako specifično pa tudi nisem napisala, da mora biti no pa tudi ne da mora, pač.. misel, fantazija,.. vsak jih ima ane, ta je le ena izmed mnogih mojih. Glede srečanj... v naših koncih ste iz cele Slovenije motoristi le 1-2x na leto, še to sem šla samo 1x ko sem bila mlajša in ko še ni bilo premeščeno drugam, in kar je smešno, še bolj blizu mene ampaaaak, ker sem bolj sramežljive in čudne sorte in ker nimam neke družbe, je to bolj težko izvedljivo zame. Drugače bi z veseljem šla. Sem oboževalka tudi rockerjev, pa na koncert meni ljubih Gunsov, ki je bil nedavno nazaj na Dunaju, nisem šla. Metalci so mi kul, pa nisem bila v Tolminu. Eden izmed mojih fetišev je vojaška uniforma, pa se ne podim za vojaki po vsej Sloveniji. Pa toliko enih stvari še, ki jih jaz uboga reva zamujam in raje skrivajoč iz svojega kotička pisarim in sanjarim. Nauk zgodbe bi se verjetno glasil nekako tako: Spravi se ven pa četudi sama, ali se še naprej smili sama sebi in doživljenjsko masturbiraj na like iz filmov. Sem pa vesela, da ste se odzvali mojemu hudomušnemu ''oglasu'' pa napisali par besed. Tudi zgolj poklepetati je luštno, ne glede kako dolgo brado nekdo ima in kakšen motor vozi. Hvala.

Moj PC je sestavljen v Sloveniji oz. konkretno pri meni doma Čipovje je Intel in made in USA. Matična ploščaje Tajvanska, diski so Intel made in USA ... Kakšen kondenzator, miška, tipkovnica, konektorji pa so kitajski. Ampak to nima veze z tem kaj sem hotel sporočiti. Če kupim brand name izdelek, npr. motorno kolo visokega cenovnega razreda in Evropskega porekla v njem komponente iz Kitajske nimajo kaj iskati. Ker, če že z raznimi Euro 3,4,5,6 in bog ve kateri še pridejo standardi poceni konkurenco držijo v zaostanku pri razvoju in posledično moped potem stane zaradi vse te tehnologije 20.000 EUR namesto 10.000 potem pričakujem, da se sami ne bodo polaščali poceni izdelanih komponent iz teh držav, da bodo pospravili še več profita v žep. Ne meči pa si pesek v oči, da so zato cenejši. Če npr Bosch preseli proizvodnjo na Kitajsko jo naj zaradi oskrbovanja tamkajšnjega trga, ne pa da se potem to vgrajuje v vozila made in EU. Ker Bosch ne bo znižal cene ker pač ni made in EU. Ok, jeklo, aluminij, predelavo plastičnih mas in ostalo umazano ter energetsko intenzivno proizvodnjo naj imajo tam, izdelava izdelkov iz teh surovin pa naj bo pri nas. Mene ne bo nihče prepričal, da je Kitajski delavec kar čez noč postal isto dosleden in vesten kot Nemški delavec. Zato pravim, če bi želel cenen izdelek z težavami bi kupil Kitajca izdelanega na Kitajskem, ker pa si lahko privoščim in nočem težav, pa kupim izdelek made in EU ali japan in hočem, da je tudi vse kar je tehnološko zahtevno tudi tam izdelano. Če ne pa se naj lepo jeb... in jaz takšnega izdelka preprosto pač ne kupim. PS motorji so se v zadnjih desetih leti podražili za vsaj 40 % če ne celo 50 %. Če se vgrajujejo Kitajske komponente, ker to niža proizvodne stroške, zakaj se potem cene bizarno višajo? Zaradi več vgrajenih komponent že nekaj ampak ne za 50%. V avtomobilski industriji se prav tako vgrajuje vedno več komponent pa cene ne rastejo tako vrtoglavo. Posel teče lepo tako, da proizvajalec profit iz naslova cenejših uvoženih komponent vtakne v svoj žep, težave pa kasira lastnik preplačanega vozila.

Vi pa ste za hece fantje in pravilno je tako. Tudi to se išče, tudi to se ceni.

Ooo kako lepo ❤ Vesela zate Bikes n' Love n' Rock n' Roll

Ne morem verjeti, kako se pa slovenski v nič dajete. Toliko sem fantazirala o badass čoperistu iz filma, da sem od zblojenosti upajoč, hitro izbrskajoč, sem se vpisajoč, natipkala ''oglas'' ki to ni.. eee ta moja sanjavost me bo nekega lepega dne pokopala... pa hvala za prijaznost, info.

... HALO! .... ti iščeš kao normalnega motorista ....in to na MOTO forumu?!?.. ...ne rečem, da bi ga iskala na kakem vrtičkarskem forumu...al pa gradbenem... ...ampak tuki pa res ni nobenga ...

Čez dobra 2 tedna imaš pri naših severnih sosedih največji tozadevni event. Tam bo tovrstne robe v izobilju http://events.harley-davidson.com/european-bike-week Pa saj to verjetno že veš. Imam občutek, da nisi ravno od včeraj...

Če je to res potem sedaj vemo, od kod vse te težavice pri oranžnih No šalo na stran, tudi famozni BMW skuša prodajati na evropskem trgu 350 kubični enduro, ki je v celoti izdelan na Kitajskem. Moje mnenje k temu - ali čistokrvnega Kitajca po kitajskih cenah in pač z vsemi težavami, ki jih kupiš zraven ali pa Evropejca ali še raje Japonca, ki pa je tudi izdelan v teh državah. To, da pa mi prodajajo motorje z cenami čez 20 kilo Euronov pa z kitajskimi komponentami pa bi rekel : nabijem jih na k...c Ampak kupci smo neumni in pokupimo vse kar se sveti. A ni to goljufija iz čistega pohlepa, če ti po mastni ceni prodajo renomirano znamko, ki jo kupiš ravno zaradi renomeja, notri pa kitajski deli?

To je nastalo. Rex in RedBone. Osnova MotoGuzzi V50c in V35II.

Sam še mesek pa si zmagal

Glih kar sem prišel k svaku na pivo Lp,n

Če odmislm tiste okrogle stvari je Danes Žusterna

Dons nobenga ker italjan je noben

Me toooooooooooo, motorista čoperista za kar je kriva moja obsesija s serijo SOA, natančneje likom Opie-ja, ahh, he is my big bearded prince Charming on black Harley . Nesrečna bom, če ga ne bom dobila vsaj v dobri slovenski različici.. oh, kaj mi je tega treba bilo..

. ... 7.30 ... on line ... ... za zdrkat ... že navsezgodi ...

Včeraj sem po polmesečnem premoru zajahal konja in šel malo na sever se osvežit. Namen....ponavljam namen je bil it malo po severnih dolomitih in nato pri Valdaora it v Austrijo preko passo Stalle in nato po dolinah do Greifenburga, Hermagorja in preko Podkorna v SLO. Tako da pot me je vodila po AC do Gemone. Tu pa po lokalki mimo jezera "Carnico" do Tolmezza. Tu pa za Sappado. Forni Avoltri s ptičje perspektive V Sappadi je sledil kofi in brioštajm. Nato pa nadaljevanje proti zahodu. Vzpon čez prelaz Monte Croce Comelico Na vrhu sem začel spust, samo sem se kmalu ustavil in videl, da brezveze rinit v nesrečo. Takoj po spustu je bilo nebo temnomodro do viola in ponekod zelenkasto. Nekje so že švigale strele. Ahhh....sem si rekel, ne da se mi oblečt goldona. Tako sem se odločil za plan "žnj" in se vrnil do naselja Padola in šel do Auronza čez prelaz San Antonio. Auronzo di Cadore "pri jezu" Nato pa čez sedla Ciampigiotto in Razzo v dolino. Končno so odprli cesto za Pesariis. mislim da je v nasleju Pesariis...."the zvit turn" Nato pa presekal čez Ravascleto, da sem prišel na cesto za Avstrijo in nadaljeval preko prelaza Monte Croce Carnico. V Kotschach-Mauthen sem tankal, ker italijani imajo malo zasoljene cene. Po tankiranju pa šel po cesti št. 110 do Oberdraburga, kjer sem zavil za Greifenburg. Hvala dvema motoristoma, ki sta me opozorila na radar, ker bi ga nabasal na polno. Od Greifenburga proti Hermagorju na koncu naselja je ravnina dolga skoraj 1 km in omejitev 50. Tu je samo ena benzpumpa in ena firma. In na koncu te ravnine, točneje 100m pred koncem naselja sta Fritza čakala v zasedi v senci, avto pa sta mela skrit za smrekami. Bem, šlo je lišo skuzi in sem nato lepo naskočil vse ovinke do Hermagorja. Tu pa do Arnoldsteina in Podkoren v Slovenijo. Glede tega, da Vršič še popravljajo nisem mel voje gledat to revšno in sem šel rajši nazaj v Italijo in Cave del Predil, kjer sem naredil eno gelatipavzo pri jezeru "Raibl". Nato pa čez Predel domov. Nabralo se je 612 "suhih" km.

6. dan - Brašov Že ko prispeš na obronke mesta in se pelješ mimo industrijskih con izgleda vse drugačno, urejeno. Število podjetij in njihov izgled dajejo vtis, da je tole precej razvita regija. Samo mesto je veliko a sem pozno popoldan in še drug dan dopoldan raziskal stari mestni del. Brašov je lep, urejen, čist in predvsem zelen. Ogromno je parkov, zelenja in cvetja. Imaš občutek, kot da si v drugi državi. Zelo priporočam obisk tega mesta. Blizu hotela je bila vinoteka in privoščil sem si zelo dobro buteljko Cabernet Suvignon-a z domačimi klobasami iz Krpatov. @BIF jaz sem tako strupen, da me tisti paraziti ne marajo preveč Fotke povejo vse

Po obrokih se bom potrudil in upam, da tudi speljal do konca mojo letošnjo reportažo iz tripa. Malo več spodbude, kot samo lajk pa tudi ne bo škodilo, da bom motiviran v celoti spisat do konca, ker se utapljam v delu in mi kronično zmanjkuje časa. Po drugi strani pa, če imam občutek da nekoga dejansko to zanima, je veliko prijetneje nadaljevati z pisanjem. Kot del ekipe TET www.transeurotrail.org sem preko zime prebedel ogromno noči in pregledoval satelitske slike ter tudi strasiral dolgo tlečo idejo sprva imenovano transalkanska offroad tranzverzala. Idejo sem imel narediti offroad traso oz. kolikor veliko je možno izven asvalta tranzverzalo iz Slovenije do Grčije preko nacionalnih parkov, jezer, planin... skratka čimveč naravnih lepot. Glede na to da juga še nima strogih regulativ glede vožnje v naravi, lahko rečem da sem si pri izbiri poti dal duška in dobesedno preseraval ker se pač lahko voziš skoraj povsod. Za predstavo npr si vzemimo da bi lahko naredil trek podolgem in počez po Triglavskem narodnem parku. Za nameček bi se pa še peljal mimo sedmerih jezer, malo pomalical, okopal in se naprej odpeljal še malo na Veliko Planino in tako naprej čez preko Savinjskih alp... Skupaj se je nabralo 2300 km dolžine treka, ki po oceni vsebuje nekje 85% poti izven asvalta kvalitet in zahtevnosti vseh vrst.... Ta trek je tudi postal uradni del balkanske TET tranzverzale. Zato sem se odločil, da jo kot prvi prevozim ter prečistim morebitne napake.. Po dolgem času sem si spet zaželel tripa v solo. Vzel sem si 11 dni časa za potvključno z trajektom iz Igoumenitse do do Benetk in potem transfer do doma. Upal sem da bo to dovolj časa, ker trajekt vozi samo 2x tedensko v petek in soboto. In če zamudim sobotnega se mrzel in mi ne bi ostalo drugega kot da vozim po cesti še domov. V najboljšem primeru pa sem upal, da ne bo težav in da morda pridem do Igoumenitse na trajekt že v petek, kar je bilo nekoliko optimistično za pričakovat. Motor spakiran za trip: Četrek: Dan odhoda. Ob zori sem štartal po asvaltu do Delnic kjer se začne TET Hrvaška. Nekako se mi ni zdelo začet s Slovenskim trekom, ker je pač blizu in to lahko počnem tudi kak vikend med letom posebej. Torej trek se je začel v Delnicah z makadamom, sprva bolj gozdne poti, nato se je počasi začelo odpirat. Prvi občutki solo in malo bolj po odročnih krajih so mešani, ampak po kakih 20 minutah že padem v ritem. Dokaj hitro se privadim otovorjenega motorja in prav lepo ampak ne prehitro peljem. Severni del velebitskega treka ima po mojem okusu malenkost preveč zaprtih poti, kar se razgleda tiče...to se bo v sklopu TET-a uredilo v prihodnje. Sedaj ima že vsaka država na Balkanu svojega enduro guruja oz. "Linesmana", ki bo v bodoče skrbel za treke v svoji ddržavi, jih razvijal in nadgrajeval...Južneje se že začnejo odpirat razgledi... Pičim mimo Alana in naprej proti vetrnicam, kjer sem splaniral en makadamski odsek. Ko trasiraš si preko satelitskih slik vse ogledaš, splaniraš vsak ovinek in poklikaš vsako križišče, tako da nekako večino že v naprej dobiš predstavo in kak odsek odpelješ, kot da si se tam že vozil, kot da si domačin in da poznaš vsako stezico na katero je treba zavit, da te pripelje do cilja. Velik del dobre kontinuirane vožnje je tudi natančna sestava treka, ki pelje brez napak, ko postane vožnja tekoča brez upočasnjevanja in cincanja v križiščih, zadeva šele postane zanimiva in ko ujameš ritem, lahko traja ure neprekinjenega tempa, ki se stopnjuje. Dobro sem napredoval, težav ni bilo in sem v rekordnem času prišel malo nad Karlobag, kjer se odpirajo lepe zadeve. Tu sem zakrožil kar dvakrat gor in dol, posnel par filmov in slik ter zaužil momente in naravo. Bližam se gorovju Paklenice, kjer so tereni neprehodni ali pa še vedno polni pehotnih in drugih min, zato treka tu ni pametno/oz ni mogoče speljat. Prvi pogled na morje malo nad Karlobagom. Pred vzponom se mi strga zajla sklopke. Presneti bumbar. Motor sem stručno pripravljal celo zimo, zamenjal vse kar je treba plus še kup stvari preventivno, ker nisem želel, da mi motor odpove po nepotrebnem. Zajlo sem doma pregledal in je bila videti ok. Spregledal pa sem poškodbo ker se je natrgala čisto v netu na ročki in ni bilo nobenih znakov ošibitve ali popuščanja dokler se ni naekrat dovolj natrgala, da je popustila v sekundi v celoti. To mi je udarilo na ego...ker sem res mislil, da je motor pripravljen 100%, potem pa na šolskem primeru padem. V sekundi sem odmislil, obračat nisem hotel, zato nadaljujem do vrha Tulovih gred. Gre za del odseka treka iz Bendura pred leti. Lep odsek, vsa pohvala fantom, ker so mi olajšali in pomagali da je vožnja prek teh krajev še lepša. Vse lepo in prav, nadaljujem z furo, ampak poskusite vozit brez sklopke. Cela umetnost je že speljat. S tem da me je čakal en hujših in daljših filtrov na odseku in to brez sklopke. Nekako sem se prebil skozi brez padca... Slik pač ni, ker kadar sem ustavil je bla ccela jeba spet spravit motor v prvo in speljat. To mi je uspelo ali tako da sem rinil motor in ko se je že dovolj hitro premikal butnil v prvo prestavo, ali pa tako da sem motor zapeljal z zadnjim kolesom v kak razsut zrahljan peščen materijal, navil dovolj gasa, da motor ni crknil ko sem na silo butnil v prvo in je skopal iz mesta. Prestavljanje med prestavami med vožnjo brez sklopke pa je šlo kot po putru. Sem šele tako ugotovil, kako malo rabi sklopko med vožnjo. Vglavnem vsa čast manjalniku tenerejke. Je bullet proof in mislim, da nisem nobene škode povzročil menjalniku, čeprav me je bolelo, ampak druge opcije ni blo. Nadaljujem naprej in pred asvaltom nad Obrovcem še skuham eno juhco. Namreč 2 dni pred odhodom na trip sem bil še na urgenci, tako da sme precej oslabljen štartal, želodec pa mi ni sprejemal drugega kot kako juhico, kefir, prepečenec in še to vse v malih količinah. Čeprav je telo potrebovalo veliko več kalorij kot jih je dobival. Nekako sem si pred odhodom od doma zadal za cilj da poskusim odvozit TET Balkans v celoti 100%, se pravi, ne izpustim nobenega odseka. Deloma zato, ker sem se pač odločil, da pregledam in prečistim trek morebitnih napak, deloma kot osebni izziv. Tako sem nadaljeval po treku brez sklopke, dokler za cesto ne vidim parkiranega motorja. ustavim. Izkaže se da je lastnik mehanik, ki ima za hišo delavnico in jasno je spreten z rokami in ni da ni... Ogledava si škodo, in kaj hitro izdela komad, potreben za sanacijo poškodbe v katero sva verjela da bo zdržala cel trip. Po meri izdelan zatezni vijak. To je šlo po sreči, spijeva vsak pol pira, ker želodček ni stabilen. Ampak sem videl da ga pivo ni motilo. To mi je všeč si mislim. Predebatirava razne moto scene po HR in SLO, mekaničar precej pozna, bil je na legendarnih motozborih v Trbovljah še v časih Satanov itd... Kasneje pičim naprej, trek je vseboval nekaj hudih in dinamičnih odsekov, proti Kninu, podlaga je enakomerna, motor lepo slajda po ovinkih. Malo bolj sem spoznal gumo D606, ki zelo odnaša počez vendar nadzorovano. Vmes še nekaj malih lepot ujamem... Okopam se v zgornjem toku Zrmanje in malo čiliram v poznem popoldnevu. Dan zaključim v Kninu ob reki Krki. Prijetna osvežitev v poletni pripeki. Prvič sprobam tudi svoj doma izdelan šotor, ki sem ga naredil po svoji zamisli čez zimo iz par cerad in role duct tapa, za vsega skupaj 10€. Ideja je bila naredit uporaben šotor brez podpornih stebričkov, opora je motor sam. Tako sem zreduciral volumen in težo na minimum. Šotor tehta 1.3 kg, in vzame manj volumna kot šotori za 200€ plus, s tem da je primeren za luksuz 3 osebe brez problema. Naredim to zimo še nega manjšega, za solo tripe, verjeetno bo tehtal okoli 850 gramov in bo zavzel okoli 2 litra prostora, kar bo odličen dosežek. Za finiš dneva ga v pozne ure še zažuram s Srečkotom, tamkajšnjim upraviteljem EKO kafiča ob reki Krki. Spoznal sem, da še vedno ne morem zaužit normalne hrane v omembe vrednih količinah, vendar pir je telo sprejemalo odlično in to v neomejenih količinah. Ok, tudi tako se da nahraniti telo s kalorijami. Ta dan sem nacepal skupno nekaj čez 500 kilometrov in napredek je bil precej večji od pričakovanega. 20170615_162803.mp4

Tole je bilo danes planirano odpeljat: https://goo.gl/maps/Hpvtj7BYXeQ2 - glede na pozen start od doma kar optimisticno Tam do Diex-a in Haimburga je se slo bp, potem pa sem se kljub naviju malce izgubil - ker sem si pametno splaniral del rute po makadamu - ampak zaradi tega nasel eno super cesto ampak v napacno smer. No potem vseeno nekak nasel pot do Klippitztörla vendar potem samo odpeljal se Weinebene, ker sem vmes izgubil prevec casa z iskanjem prave smeri in uzivanjem po novo nasli cesti. Nabralo se je tocno 300 km - potek rute pa je bil MB-Dravograd-Haimburg-Diex-Brückl-malu lutanja okoli-Klippitztörl-Twimberg-Weinebene-Deutschlandsberg-Leutschach-Jurij-Zg. Kungota-MB. Nauk danasnje ture - ni vsaka lepa in ovinkasta cesta v Avstriji tudi asfaltirana . Video dokazi se sledijo

. ... danes pa še skok čez "Transalpino" ... z višino 2145 metrov ... in trenutno temperaturo med 17 in 20 stopinj ... od začetka vzpona in do konca cca 150 kilometrov .. res, prečudovite zavite ceste, ob vznožju najprej večinoma med gostim smrekovim gozdom ... proti vrhu pa jasno tudi z serpentinami ... ... sicer pa ... skoraj celotna dolžina v zadnjih letih na novo asfalitirana ... ... top, top ... za tiščat ... ... čeprav, imeli možnost tudi v živo videt ... da ni ravno najbolj pametno se tam kje skipat ... ker je odvoz iz kraja nesreče očitno cel projekt ... ... uglavnem ... moja ocena je ... da je Transalpina v primerjavi z sicer zelo "opevanim" Transfagarasan-om neprimerno bolj huda zgodba ... prevozit pa je itak obvezno oba ... mogoče celo dvakrat gor in dol ...