Dvorana slavnih

Žena me je poslala v Zreče, češ si v penzionu, pojdi in uredi zadevo. Po 10 uri se je pri nas le pokazalo sonce, pa sem se odpeljal po stari cesti čez Trojane. Na Štajerskem tudi ponujajo kalamare, a sem raje izbral telečjo obaro za malico. Za nazaj sem se odločil za pot mimo Dobrne po danes zelo vetrovni Savinjski dolini, odpeljal Logarsko dolino (po 16. uri septembra in oktobra ni več vstopnine). Čez Pavličevo sedlo nisem srečal prav nikogar, slikal Obir na eni strani in venec gora K - S planin z Lesnikovo domačijo na drugi strani (na vrhovih je že sneg, zgodaj). Po vseh omejitvah hitrosti, delih na cesti z obveznim čakanjem pred semaforji, je bil vzpon po ridah do mejnega prelaza pravi balzam za mojo dušo, tako, da sem se vrnil še enkrat v dolino in vzpon ponovil. Na naši strani me je presenetilo prazno jezero na Jezerskem. Mogoče ga bodo uredili, očistili, poglobili, Bog ve. Ne spomnim se pa, da bi srečal Scarabea.

v živo iz Jadranke

vroče postaja

... če sploh kej vidiš zjutraj....

... premeči malo iz desnega v levi kufer....

Hčerka nekaj potrebuje v Ljubljani, a bi.... Niiiiii problema. Z veseljem . Torej Stara cesta do Ljubljane. V ljubljani je bila gužva. Preverim, če študentarija pridno dela, eni žurirajo. Kje domov? Ride, na Jezersko in po Avstriji. Motoristov je bilo le za vzorec. Scarabeo

Zihr od auspuha

Cerknica-Dvor-Novo mesto-Trebnje-Bogenšperk-Ig-Rakitna-Cerknica Super poslužbena furca

Sem si zamislu večerjo, k sem povabu eno hudo bejbo, pa rabim nasvet: ... a ima kdo izkušnje, kako spečt tole kračo... ... ker surova pomoje nau dobra...

Kosilo boooooooooo ...

Nasi nc be spijo, Ker ga skoz sam ulivajo....

Tako pa carice

Tako spijo carji

..... sej guma je ok, sam on jo vidi vijolo

če čelada nima DD zapenjanja, mi kr mau čudno, ko jo nase natikam ... samo DD mi omogoća da se zadrgnem samo DD zapinanje lubim

Včeraj je v Cerknici poplavilo kolovoz

po d1 sem šel, dovolj za danes

To sem glede LiPo akumulatorjev skopiral na modelarskem forumu, ker sem LiPo akumulatorje tudi jaz uporabljal v modelarstvu, predvsem v tekmovalnih F5J jadralnih modelih, s pomožnim motorjem za dosegovanje željene štartne višine, za kar sta bila vsak mV in mAh pomembna : Polne akumulatorje (4.2 V/člen) nikoli ne hranim dlje kot 24 ur. Večinoma jih napolnim nekaj ur prej. Daljše hranjenje v polnem stanju povečuje notranjo upornost (impendanco) akumulatorjev. Večinoma pa polnim na terenu in jih takoj uporabim ter dobim najboljše zmogljivosti. - Polnim vedno s polnilnikom in balanserjem . Poceni polnilniki imajo izredno slabe elektronske komponente, in ne merijo točne napetosti - preizkusite svoj polnilnik z dobrim multimetrom, morda boste presenečeni (recimo polnilnik kaže 4.15V - ampak je dejanska napetost na akumulatorju že preko 4.2 V oziroma lahko rečemo, da je balansiranje prej razbalansiranje....) - Nikoli ne praznim več kot 80 % realne kapacitete akumulatorja oziroma minimalno (!) okoli 3.65 V/člen pri mirovanju, raje vidim minimalno napetost 3.7V (problem pri slabših akumulatorjih so neenakosti členov v paketu!!) Roberto na F5j tekmi v Moravskih Toplicah, nekoč pred letom 2009 ...

Flintstonse poglej, boš hit dobu idejo.

ostajam optimist, na gtju mam še ene gume za ubit do konca

Ni blo krize, so kar počistili . Peljel sem se do INA pumpe v Staremgradu. Na ta pogrizenem asfaltu je bilo nekaj ostankov zemlje (že čiščeno) in tule (tik pred Starimgradom) je bila voda od pumpanja po vsej širini asfalta https://www.google.si/maps/@44.3222881,15.3967927,3a,75y,118.12h,74.78t/data=!3m6!1e1!3m4!1s5siyuODcy5mtzG4i48Rh3w!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e4?hl=sl

A nas hočeš ti potegnt na svoj nivo oz. preparirat z garaškim garanjem? Ne bo ti uspelo. To je Jelovica .

ko bo cel bok mavrično vijoličen, potem jo slikaj, takrat bo šele na pravi delovni temperaturi, da lima.:P ps. najlepše se vidi naslednji dan zjutraj (najraje pa to gledam v Pakli)

to moraš znat ... čist počas izustiš "skleca" ... če začneš prehitr, je lahko hitr konc in poč kita in/ali tetiva .. torej ... začneš s S in potem naslednjo črko in naslednjo ... vsakih 10-15 sekund po eno ... ko končaš z besedo ... se usedeš za 20 minut .. če se počutiš pa pri močeh, vajo ponoviš ... vendar ni priporočljivo to počet več kot 3 x na dan. Več kot 3 x na dan naj počnejo ornk trenirani in izkušeni ljudi .. upam, da si zaštekala

Glede dvojnega D obročka ti lahko rečem, da je bil to pogoj pri mojem nakupu čelade. Zakaj? - Ker mi je všeč in je čelada dobro pritrjena. Trak ne moti, saj se dovolj raztegne in ni treba vedno sestavljati sistema. - Ker sem imel pri zelo hudi prometni nezgodi čelado z DD obročkom zapenjanja in je čelada ostala tam, kjer mora biti. Opravila je svoje delo, na kompozitni čeladi je ostala 45 dolga razpoka, glava pa je še živa in nekako deluje. Tudi čelada je ostala doma in je ne bom zavrgel. Spomini pač.

Racunalniski guruji iz fotelja, treba je peljat in ne filozofirat....

Hvala fantje! Dan 4. TET Balkans Enduraši prejšnjega večera so še spali, ta dan so se odpravljali vsak proti svojem domu. Prvo in edino jutro na tem tripu, da sem dejansko moral pripraviti budilko za zjutraj. Z enduraši smo prejšnji večer bili pokonci dolgo in je spanca ostalo samo 5 ur. Vreme je bilo kislo, malo oblačno, preden sva štartala pa je sem in tja padla kaka kaplja dežja, ravno toliko da se ne odločiva nataknit dežjakov. Z Jankotom pa imava plan za ta dan, da se lotiva TET MNE. TET MNE je precej drugačen od TET BiH ali TET CRO, tam je več odprtih in hitrih makadamov, kjer je lažje napredovati in se kilometri kar vrtijo. TET MNE pa je druga zgodba. Teren je precej bolj razsut, debelo, zrahljano kamenje in se vse izmika po neutrjeni podlagi, skrite skale po kolovozih te lahko grdo in nevarno presenetijo, precej je ozkih in strmih serpentin, kjer sprednje kolo otovorjenega motorja kar odriva namesto da bi šel v ovinek. Veliko več je terena z hujšimi vzponi, kjer rabiš inercijo, da spraviš otovorjen 200kg enovaljnik do vrha ipd... V osnovi sem imel na tem tripu odvozit Trans Balkans track v celoti, 100%. Da ga preverim in prečistim, ter šele nato uporabimo za dejanski TET Balkans. Ker sem prejšnji večer zapustil TET trek na drugi strani Durmitorja in prišel k fantom na Žabljak, sva se zjutraj z Jankotom najprej vrnila 25 km nazaj v smeri Trse, na mesto kjer sem včeraj zapustil TET trek in nadaljevala od tam. Okoli 8 ih odrineva iz Žabljaka. 25 km asvalta do prihoda na trek je bilo mokrega in spolzkega, preko Durmitorja, preko Sedla. Vozila sva se kot po jajcih do tja. Rosilo je čedalje bolj, vendar sva še vedno odločna, da ne uporabiva dežjakov, saj bova sicer na offroadu zakuhala . Janko je vozil za mano, nekje vmes ga malo počakam, da me dohiti in se ustavi poleg mene in izjavi: Nikada ne vjeruj ženama koje su opite i nikada ne vjeruj Mitasu u kiši! Vrže v brzino in z enako previdnim tempom odpelje naprej. Kmalu sva ponovno na TET tracku, kjer sem ga zapustil prejšnji dan in v istem momentu posije sonce kot naročeno. Mitaske bolje držijo izven asvalta, mah celo bolje v blatu kot po asvaltu. Takoj spremeniva tempo vožnje v izredno dinamičnega po pol kamniti, vendar utrjeni kolovozni poti mimo katuna z ovcami in par pastirji. Spust proti Nevidiu s krajšim asvaltnim odsekom vmes Postanek v kafani Nevidio. Prijetno vzdušje z lastnikom kafane. Že iz voženj iz preteklih let z Jankotom po MNE, pa mi je povsem znano, da Janko tako ali tako pozna vsakega, pa ni važno kje v MNE se ustaviva. Dan je bil kar hladen in vetroven. Čeprav zunaj ni videti žive duše, je kafana notri čisto polna ljudi in je vse živahno. V Nevidiu natankava polno, kar je pogoj, če hočeš odvozit TET MNE po treku, brez da zgubljaš ure v kolikor ti vmes primanjkuje goriva. Nato nadaljujeva po čusovitih planinah naprej... Lokacija te cerkvice je impresivna, voziš se ure in ure preko planin in potem se kar naenkrat pojavi ta cerkev sedi ničesar. No kamenja zanjo vem da niso iz doline vozil... Kot sem omenil Janko je stroj, vozil pa je z Hondo Xr650, ki se po tem terenu znajde precej bolje kot tenerejka. Bilo je že sredi dneva, ko sem v enem ovinku zaružil.. že drugič na tem tripu in obakrat v MNE ta dan. Tempo je bil malo prehud, teren pa malo preslab, pa se je zgodilo... padec je bil kar neroden, sem precej prbil v tla, tko da sem kar mal počakal na tleh, da sem prišel k sebi od udarca in bolečin v rami in boku. Janko je spregledal da sem na tleh, obrne šele čez par ovinkov in se na poti nazaj dol še on zloži po tleh tja med skale. Sem se prav nasmejal, ker ko se je pobiral je najprej pogledal proti meni ali sem ga videl Medtem si ogledujem motor in vidim da so mi vibracije v 4 dneh vzele vse vijake na šusplati... par vezic in začasno rešiva problem, ko je motor ravno na tleh in je vse pri roki. Nato pobereva motor in se pokaže še več škode...če dobro užgeš ob skalo, tut snake wire ne pomaga... Dobro da je Janko kot en Hulk in je s kombinirkam poravnal bremz tačko v par potezah Sem samo gledal, ker jaz rabim šraufštuk, macolo in metrske vodovodarske papagajke, da lahko tako debel kos železa poravnam nazaj na svoje mesto. Pivot Pegz tačka jo je odnesla brez posledic, če odštejemo praske... kvaliteta ni kaj. Hitro vse sanirava in že letiva naprej čez kakih 10 minut... MNE je čudovita, trek pelje iz ene planine na drugo, asvalta ni skoraj nič. Tereni pa kar zahtevni, odročni in trajajo in trajajo,... možnosti obvozov tudi ni veliko, ali greš preko ali pa v celoti izpustiš neko sekcijo planin in greš na asvalt. Prečkava tako še par planin, nekatere z lepo mehko travniško podlago In končava na Kapetanovem jezeru... videt je lepo, ampak je bilo mrzlo kot pozimi, čeprav smo sredi junija. Pihala je mrzla, da je kar pilo toploto iz rok in obraza... Sledila so vzdrževalna dela vsak na svojem motorju... nataknit nazaj pogubljene šraufe, poravnat vse ipd... Dunlop 606 pa zgleda da bo zdržala dobro celotno tranzverzalo... Kot sem že omenil Janko vse pozna, ne glede na to kam prideva. Tako so naju zopet povabili v hišo na čaj, da se malo pogrejeva... Možakar v telovniku je gostitelj... Po dobri uri postanka in malo prigrizka sredi dneva počasi osedlava kobilce natakneva čelade ter odpeljeva / nameniva se proti dolini, ko se mimo pripelje gruča 100 kilskih KTM-ov... takoj pomislim, da ni to slučajno Ivan iz Nikšiča. Vodi organizirane enduro fure po MNE. Malo postojim ob poti in jih opazujem... vidim da sta 2 prav nerodna, najbrž prvič na motorju... Ha to je zagotovo Ivanova skupina, ki neke začetnike po planini sprehaja. Nikoli ne bi bil enduro vodič... take tolovaje gledat in nonstop čakat... nimam živcev za to. Raje se vozim za gušt. Janko je medtem tudi ugotovil, da gre za Ivana, zato jo mahneva za njimi in jih dohitiva. Ivan (desno) je tudi TET Linesman za MNE. Prijetno presenečenje in vsi veseli da se srečamo, se še slikamo in eno rečemo. Spust iz Kapetanovega proti dolini gre tule... si misliš pa tam je ja prepad ne pa pot dol... Spodnja slika je narejena kako uro kasneje, po spustu v dolino, prečkanju doline in slikano nazaj iz naslednje planine proti smeri od kjer je slikana zgornja slika. (huh zakomplicirano ampak je tako) Vse izven asvalta, terena da se ti zmeša... Ko takole vmes pogledam na zemljevid/gps in ocenjujem koliko sem že prevozil v zadnjih dneh in koliko terena me še čaka, se malo zaveš enormnih kilometrov, ki še sledijo.. Bolano. Pri teh endurance projektih človek ne sme gledat zadeve kot celoto, treba si je vzet vsak dan posebej, kot ločen cilj, ker če začneš razmišljat na veliko, te lahko mal stisne...razdalje so vseeno enormne, teren zahteven, napredek ne pretirano velik in zahteva veliko vztrajnosti in psihične kondicije, da te žene naprej in da ob tem tudi uživaš! In nekje vmes v dolini iz slike zgoraj... Počasi se je vreme spet začelo kisat... natakneva le vetrovke, da ne zebe in da vsaj malo zadrži vlago stran od jakne... Janko pozna kje so placi s studenčnico. Kot običajno narediva ekspresen 5 minutni postanek, kjer se osveživa in napolniva camelbacke in že pičiva dalje. Sledi vzpon v smeri Prokletij... pot v slabem stanju, vreme kislo... precej vztrajnosti je bilo potrebno tukaj... se mi zdi da je trajalo celo večnost da sva od "zadaj" po offroadu prišla do Rikavačkog jezera. Preden sva prispela je cel kup dolgih vzponov in spustov iz planine na planino, da sva prispela, večinoma brez razgledov, delno po gozdu.. Vreme je še vedno malo nagajalo, zato zopet vedriva ob jezeru pod neko streho piknik prostora s klopcami in mizo... in čas izkoristiva, da zakuhava juho in še eno pašto da se segrejeva in okrepčava. Po pavzi, debati nadaljujeva v smeri Podgorice proti krajem Korita in Poprat. Večkrat sva ponovno nagrajena z lepotami narave Črne gore, ki je naravnost izjemna. Pri Popra-u se najine poti ločijo. Janko gre domov v Podgorico, jaz pa se odločim, da jo mahnem kar naprej proti Albaniji proti Teth-u po TET treku. Prejšnji večer z enuraši v Žabljaku klepetamo in povejo, da so pred leti že bili v dolini Teth. Asvalt so potegnili že do vrha prelaza, naprej pravijo da je "kao ko asvalt". Ok si mislim, tole bo lepo prevozno in bom hitro tam, zato naredim pressing in poskusim potegnit do Tetha in tam nekje prespat... Vendar od Poprat-a do meje z AL je skoraj v celoti offroad, teren ne ravno enostaven, zato kar traja vse skupaj še nekaj časa da se sploh spustim v dolino Skadarskega jezera. Po cca 10 km asvalta pridem na Albansko mejo, takoj drug svet... Sledi še nekaj magistralke, prazna cesta široka... in policaj me uhvati, ravno ko čez polno črto prehitim eno počasnelo z avtom...ahhh šit in komaj zbremzam do policaja. Scena je bila kot v filmu, Bad Cop/Good Cop. En me je verbalno masiral, se drl name v albaniščini, js nisem razumel ama ništa.. vsake toliko je mahal z enim listom odtrganim iz zvezka, kjer je imel na roke napisano 10€, 30€ in 50€. Itak da je kazal skos tistih 50€, vsake toliko ga je spet prijel v roke, pokazal in žugal z njim, ter ga spet jezno zabrisal v prtljažnik... Naredil sem se še bolj neumnega, ko da ne vem, da hoče 50€ od mene oz. to je pa meni nepredstavljiva in nedosegljiva vsota s katero zagotovo ne prideva skupaj. Bolj brezizraznega se nisem delal še nikoli v življenju. Skrbelo me je samo to da zgubljam čas in da pred mrakom ne bom prišel v dolino Teth, nekje ob poti na asvaltu pa res ne bi rad spal... Potem pristopi kao Good Cop, z mirnim glasom, začne pisat listek na polički prtljažnika in na tistem odtrganem listu pokaže 10€. Jaz pokimam, on spiše dokonca in plačam. Takoj zatem ko zrihtava, pristopi zopet Bad Cop nazaj in popolnoma obrne kaseto, sedaj je tudi on prijazen, vljuden, miren glas... vse ok, malo ogleduje motor in opremo, občuduje vse ščitnike na body armorju in odobravajoče kima... Si mislim lej glumce albanske... Jebiga sam sem kriv da sta mi vzela 20 minut in 10 evrov, ampak zdej pa gasa naprej... Sledi še nekaj makadamski odsekov, kot bližnjica da se izognem asvaltu. Posrečen terenček in lep vložek, ampak dan gre proti koncu. Na prelaz za Teth pridem ravno ko zaide sonce... malo še dobim pogledov na drugo stran po visokogorju... nato pa sledi makadam v dolino. Nekje vmes ustavim in pogledam GPS... cilj je oddaljen 1.8 km po zračni liniji, vse skupaj pa kakih 20 km poti cik cak... kakšen kilometer globje na dnu doline Teth. Do dol sem rabil skoraj eno uro. Strmine tukaj so srhljive... vrh 20 metrske smreke, ki raste par metrov stran od poti je na isti višini kot pot sama... Na tem odseku me je prvič na vsej vsej turi postalo malo strah. Sam v odročnih krajih, tule se res ne bi rad zvalil čez rob poti... za povrhu je kmalu začel padat dež, vidljivost je bila še slabša, pot pa je postajala vse bolj razsuta in sprana od nalivov, kar se mi je zdelo daleč od tega kar si jaz predstavljam "kao ko asvalt", kot so to opisali enuraški kolegi prejšnji dan. Danes se mi zdi smešno, vendar ko si sam, ponoči, bogu za hrbtom se možgani poigrajo s tabo...pogledujem na armaturo... vozim se kakih 25-30 km/h, po serpentinah še manj... prvič me je bilo zares strah medvedov, ker medved menda lahko teče 50 km/h..torej zaradi tega, ker se mi je zdela serpentinasta pot v temi in dežju prezahtevna za hitro vožnjo in sem vedel, da če bi me lovil medved, bi me zlahka "potrepljal" po hrbtu, da malo počakam, ker po taki poti preprosto nisem mogel peljati tako hitro, kot lahko teče medved. Ufff. Do spusta v Teth me je pošteno opralo...Kampiranje v dežju z mokrimi oblačili, ni bila pametna izbira, zato se nastanim pri Francescotu, v enem izmed gueshousov, ki rastejo kot gobe po dežju v tej dolini. Privoščim si obilno toplo večerjo, da pridem malo k sebi, nato pa direkt spat. Dan je bil kar dolg in naporen, predvsem zaradi zahtevnih poti, ki jih ni bilo konca, ter slabih vremenskih razmer, ki tudi vplivajo na počutje. Ta dan sem skupno odvozil cca 340 večinoma težkih kilometrov.

Spet težila v restavraciji, ker samo meso pa riž pa res ne bi jedla Ampak so se pol potrudli, nč ne rečem

Danasnja jutranjka...

Če bi danes imel celo cesto suho bi jo še bolj ubil!

Tudi to meni ni všeč, ampak je vseeno prevagalo, ker x-lite so težje in HJC lepše stoji na glavi.

Za pod tuš pa imam posebno lepo, z roza rožicami, ampak tam imam microlock zapenjanje

ko bo udarec tako močan, da bo vprašljivost vzdržljivosti zapenjala na testu, verjamem, da te samo še največja sreča tega sveta reši, sploh pa na preklopni čeladi microlock in preklopno čelado Suomy, raje uporabljam, kot vrhunsko Shoeiko, z DD zapenjanjem, si ne belim glave s tem, kaj se mi lahko zgodi, ker se potem ne bi vsedel na motor, hodil po pločniku, šel pod tuš,...

Glede na frizuro, indijansko poletje ni več daleč .

Čakam, da nastopi indijansko poletje, pol pa gassss

... Maribor - šampion....

...ekola, @Snecer ... da ti naredim malo veselja.. Včeraj sem stestiral kamero na mopedu. Prednja je o.k., pri zadnji pa se pri visokih obratih motorja zaradi vibracij mašine, ki se prenaša na okvir, popači slika z "valovanjem". Pri normalni vožnji po CPP predpisih, do tega fenomena ne prihaja... Lahko bi se poigral z odpravo teh vibracij s silikonskimi vložki in "antivib" ploščo, samo se mi ne da... oz. nimam potrebe po tem, ker sem že napisal, kaj je namen teh kamer. Tko.

pregreva mi jo na desni strani

ogrevalno ogrevalne vaje za ogrevanje so zato, da se ogreješ in s tem preprećiš poškodbe kit in tetiv pri naprezanju garaškega garanja ... ampak .. škoda to teb govort, ker pojma nimaš kaj je garaško garanje

ćetrkoooooo uuuuuuuuuuuuuu

..taprave čelade imajo DD zapenjanje.

Eh brez veze...ne vem zakaj bi morala imet dvojno D zapiranje je pa ja brez veze....čelado si ja kupiš,da bo nesreči odleti stran in se po možnosti ne poškoduje..

Ne bit tolk globoki, da ne bojo Španci še predčasno potonil

Live

. ... včerajšnji ogled tekme v "hribih" ... pred in po tekmi ... ... še dobr, da sem imel včeraj "off obrok" ker smo po tekmi itak vse popil

Je blo treba sprobat kak gre Pele cez BP in nagradi z razgledom Zdek pa do Pakle na kosilo in koča. Overandout!