Dvorana slavnih

Danes pa še malo nižje proti jugu

Onlajn

Ker me Jadranka danes ne mara, smo šli pa do njene sestre. Plominka je padla ko ata na mamo... V Trgetu smo mal zamezili Potem pa še mal okoli, v Tunarico , pa v Kotle... šončka gledu

Petek. Čas in odlične vreme, pa tudi želja, sta me po napotila na Raceland, kjer tokrat nisem pojedel pice, temveč sem cel popoldan lizal gume in tačke, proti koncu pa še malo kolena.

Dans po plominki in proti Puli Vmes pa... Iz Pule v Poreč in čez Umag v Slovenijo ... sem bil že fuuuul lačn pa iskal ebo gostilno v Koperskem okolišu in se malo izgubil ... dobr ajd, razgled sm pa mel ... ampak jst sm biuuu lačnnnn no po hribih pridem do Oljke ampak pooolno, nikjer placa za motor parkirat, tko da sm si reku jbg vikibruhek bo dobr... Luštnih samosvojih 460... jutri daljeeeeee

Morm pokazat še eno slikco, k sm jo očitno preskoču, ko sm nalagal ...

Malo naokoli

. ... jah, jebi ga ... ... sej ni vse v "Jadranki" ... neki je tud v okusni solatki s piščančkom v Trgetu in malo paše po zame še čist novih krajih po Istri

My little sugar Beno. ♥

Pogledat sem šel ceste 5017 od Rupe do križišča s 5016, pa 5016 (obe čista perfekcija), 5012 (zelo lepo tekoča gozdna asfaltna cesta brez prometa). 5011 sem pa že prevozil. Vse to so najbolj severne ceste v Hrvaški Istri, med Jelšanami in Buzetom oz. Lupoglavom. Nadaljevanje do slapov Mirne in mlinov na Mirni v Kotlih. Za konec pa še cerkev v Kazljah. Zelo vetrovnih (ma kaj vetrovnih, pihalo je ku prasica ...) 300 km. Useglih sm užival ku majhni otroci v blatu

Đeee si Jadranko...

Citat kolega @sohen ... " Okol poldne so uradno odprli.pihalo pa tudi prej ni skiraj nic.motorjev danes dol zelo veliko.noben ni uposteval znakov in policajev tm tudi ni bilo nikjer." jutri je nov dan in ga bomo izkoristil!

TET Balkans 6. dan, Fushe Lure, rudnik kroma... Zbudim se že pred zoro. Uhh nič me ne bi motilo, če bi še malo spal.... Delno utrujen, delno vzhičen odprem zapah vrat, ki me je varoval pred orso-m in odpre se pogled na dolino... rudarji imajo svoje delovno mesto na lepi razgledni točki. Tukaj se v resnici nisem tako bal medveda, ker verjamem da medo nerad lomasti tam kjer mu je jasno, da živijo ljudje in imajo orožje... Poberem kar je mojega v kontejnerju, se pripravljam nekaj da bi pospravil za sabo... in pogledujem po kantah, ceveh, nekemu plehu, ki je očitno pokrov motorja na bagru, zadaj še nek rezervoar za gorivo...pa sem videl da nima smisla in ni kaj pospravit....mislim da je že bolj urejeno kot ob prihodu. Zunaj je prijetno, planinsko toda poletno sveže, pogledam proti rudniku pod sabo, kjer je še vse mirno. Rudarji še spijo. Odločim se za raziskovanje rudnika...ampak ne pregloboko. Asim je povedal prejšnji večer, da voda teče nonstop iz rudnika, kot posledica miniranja vsak drug dan. Ob detonaciji se vse tako strese da voda večinoma pride na površje iz tal, potem pa v obliki lepega potočka priteče iz rudnika. Povedal je tudi, da je voda čista in pitna, tako da jutranje umivanje opravim kar v potočku pri vhodu v rudnik. Vhod v rudnik na levi.... človek bi si predstavljal kaj več kot en skromen vhod ampak v resnici je tako. Koliko enega materiala je treba preložit, da takole znucaš lopato... nobeden izmed nas ne bo tega storil v svojem celem življenju. Skupni prostor kjer smo se prejšnjo noč družili, klopce na vsaki strani, kavč, kjer sedim jaz. Vse zelo osnovno vendar zelo čisto in urejeno. Soba za TV-jem pa je kuhinja, ki je tudi po vojaško pospravljena. Za zajtrk si zakuham instant juhico in malo prepečenca za zraven. Medtem že vstane Asim(desno) , sonce pa je še vedno iza horizonta... Malo pokletava. Vesela sva, da sva se srečala. Odnos je bil zelo vzajemen. Jaz njim hrano, oni meni zavetje. Eden drugemu pa smo zelo popestrili svoj skupni čas, tako da smo bili vsi zelo zadovoljni. Nisem imel občutka, da bi jim moral ponuditi denar, ker so me sprejeli. Bolj se mi je zdelo, da bi s tem vse pokvaril. Ko sem povsem pripravljen za odhod, prihajajo rudarji iz svojih opravil naokoli po dvorišču in se vljudno in iskreno poslovijo od mene. Še preden me sonce poboža imam motor osedlan in se že odpravim novim dogodivščinam naproti. Prav sedlo je da se spet peljem. Dan je bil zelo lep, kot nalašč za enduriranje. Počasi sledim cesti proti dolini in medtem razmišljam koliko poti mi je še ostalo. Najbrž rabim še kaka dva dni... če ne bo kakih enduraških problemov ala gumidefekti ali strojelomi ipd... Do kam moram pravzaprav priti, da si bom lahko pritrdil, da sem na cilju, da sem odvozil TET balkans v celoti. Odločim, da bi za cilj smatral obmorsko mesto Sarande. Do tam je še offroad, nato ga do trajekta v Igoumenitsi ni več. Tudi če motor v Sarandi počepne, ga naložim na neko prikolico ali tovornjak in pripeljem do trajekta. Samo da zdržim do Sarande, dokler je trek in offroad. Odločim se da je moj končni TET balkans cilj plaža v Sarandi! Medtem se že fino ogrejem in padem v ritem. Poskusim voziti kako uro brez postanka... Toda prevečkrat pridem na tako lepa mesta, da se ne bi ustavil in naredil par slik Takega počasi kotalečega tovornjaka nočeš srečat iza ovinka na tej ozki cesti, medtem ko se sam pelješ hitro... Tule je blo bp. Je pa bilo parkrat na celi poti bolj na tesno... Dobro napredujem preko Selishte za Shupenze, kjer se je odvijal vaški sejem... Peljem bolj počasi in si ogledujem zanimivosti v smislu kaj vse prodajajo... tudi stare zvite žeblje najdeš.. Ker je moja prtljaga zelo na minimumu, si mimogrede kupim nove nogavice, stare bom zvečer zavrgel. Običajno se na teh 10-14 dnevnih tripih spakiram v smislu en par nogavic za čez dan, drug par za zvečer oz. čez noč. Enako je z majicami... ko iztrošim zavržem in kupim drugo nekje na poti. Ta dva sta blizu sklenitve nekega posla zgleda TET projekt se mi zdi koristen, ker tudi prinaša denar na podeželje, v manj razvite in bolj odročne kraje. To je zagotovo dobro za te ljudi. Postanek za zaloge živeža... Od kraja Shupenze naprej, vodi TET trek bolj na vzhod in nekaj časa vodi tik ob Makedonski meji. Če bi prečkal potok, bi bil v Makedoniji. Na tem delu poti proti Librazd-u tudi kmetujejo še po nekdaj našem sistemu ( socialistični časi pred razvojem kmetijstva), ko je bilo že pred zoro 5 koscev na travniku in so imeli do 9 ih dopoldan, preden pritisne vročina, z ročno koso pokošen že zajeten kos travnika. Marsikje po AL ne kmetujejo na ta način, pogosto se gredo bolj ekstenzivno pašno rejo živali, kjer nič ne kosijo ali pa zelo malo. Pot nadaljujem naprej po neskončnih makadamih. Pokrajina in ceste v Albaniji so drugačne kot po CRO, BiH ali MNE. MNE ima glavno prednost neverjetno lepe planine, medtem pa se AL pohvali z bolj odročnimi, manj razvitimi kraji, ki so med sabo povezani z enormnimi kilometri neasfaltiranih cest, s tem da si lahko še izmišljuješ kako zahtevna naj bo pot. Albanija brez težav servira 100-150 ali še veliko več km neprekinjenega odseka izven asfalta! Niceee! THE bike! Librazd je prvo mestece od kar sem prejšnji dan peljal preko mesta Rreshen. Od Rreshen-a do Librazda pa je zajetnih 210 km. Ne spomnim se da je bilo vmes kaj asvalta, če pa je bil, ga je bilo očitno tako malo, da ni omembe vredno. V Librazdu se namestim v senci v prijetnem kafiču na vogalu ob zelo živahni ulici. Čez cesto je zelo prometna burekdžinica. Lokalci že vedo kaj je dobro, tako da grem tja dvakrat na toplo sirnico, katero pojem v lokalu ob ledenem čaju in wifi-ju. Občasno ogledujem ljudi po ulici in tako počivam kako uro. Od Librazda naprej vodi TET trek preko Elbasana, kar je v celoti asvalt in po pravici povedano mi je sedel počitek tistih cca 20 kilometrov. Elbasanu se izognem po obvoznici, tam ni nič kar bi potreboval, poleg tega, pa smo tam že bili z GES ekipo pred par leti, tako da sem si mesto že imel priložnost ogledati. Pot vodi južno po obronkih nižjih planin po stranskih poteh. Vendar je pot cca 30-40 % asvaltirana, kar se mi za TET zdi preveč asfalta, tako da bo treba v bodoče malo pregledat druge opcije.... Proti jugu (slika treka iz zgornje slike) sem vedel da se bom približal nekemu kanjonu... morda odlično mesto za chill in kopanje.... Z malo truda najdem kje je kanjon in se uspem prebiti do mostička... Ampak tole ne zgleda, da se je kdo že z motorjem čez peljal...po pravici tudi peš ne bi šel preko... Se po planu udobno namestim, poiščem pir, ki sem ga zjutraj kupil prav za ta namen in na tej lokaciji, saj je bila ta destinacija nekako prelomna točka na poti v smislu-odvozil sem najzahtevnejše in odročne odseke, ki so tudi najbolj nevarni. Sedaj bo vse bolj v izi. Ravno odprem pir, lepo zašumi... ....ko zaslišim neko histerično vreščanje. Zvok je prihajal iz kanjona. Ne razumem popolnoma nič, toda ne zdi se mi vse v redu. Grem povsem do vode in vidim nekje 50-70 metrov globoko v kanjon kjer sta na skali dve mali punčki okoli cca 4 in 10 let stari. Okoli njiju je voda, skale so v previsu, zgleda nevarno...neko ime znova in znova histerično kličeta in gledata naokoli v vodo. Zagotovo rabita pomoč, toda popolnoma nič ne razumem.. Tu sem prvič, ni mi jasno kaj se dogaja, ne poznam kanjona, ne poznam globine vode, ker je voda motna od padavin, ne vem ali so tu kaki sifoni, požiralniki. Nič nisem vedel o trenutnem položaju in kake so nevarnosti in marsikoga je že potegnilo pod vodo zaradi nepoznavanja situacije, pogosto tudi tistega ki rešuje. Šit zadeva je resna, vržem pir po tleh in zajaham motor, ker sem se spomnil da sem kakih 500 metrov nazaj videl enega stričkota, ki je posedal v senci pred hišo. On je domačin, razume albansko in zagotovo pozna morebitne nevarnosti kanjona. K sreči je bil še vedno na dvorišču. Toda kako naj ta zbezlan tujec na motorju pojasni njemu kaj hudiča bi rad od njega. Skoraj sem ga odvlekel s sabo, ker se mu ni nekaj mudilo iz svoje udobne sence. Tudi njega je postalo malo strah, čeprav ni razumel točno kaj hočem od njega. Vseeno ga prepričam in skupaj šibava nazaj do vhoda v kanjon. Ni hotel sam naprej v kanjon, kaže da moram z njim. Meni se je to zdelo samoumevno, bil sem pripravljen pomagat, vendar v polni moto opremi v globoko vodo rinit ni pametno, ker bi me teža mokre opreme lahko potopila. Rabil sem le 20 sekund, da zmečem opremo in škornje iz sebe in sem bil takoj za njim....

To je vlečeno testo, ki se je danes tako vleklo, da je blo skoraj do tal. Bo pa to štrudelj iz domačih jabolk. Super njama

Onlajn

Končno malca Lp,n

Pleeeaseeeee, leet me sleeeeeep.. Samo še maaaalo..

evo...spet je pšanc padu...

Po dolgem casu sem spet mal kravico prošetau

. ... tuhtam, al nej kolono prehitim ali obvozim

Dobrote z Oktoberfesta...

Dohtarca živ! Zaradi splošne razgledanosti mi prosim povej, koliko tako remek delo košta in še po občutku oceni z 1 do 10 osebno zadovoljstvo z okusi. Vizualno je lepo, ampak sam sem se vsaj ene trikrat od ene petkrat, šestkrat znašel v položaju, ko sem se vprašal, kdo je tukaj bedak. Kuhar visoke kuhinje in njega pevci slavospevov ali jaz in moj občutek in okus za to, kaj naj bi bilo dobro. Ker tisto kar sem okušal je bilo pod nivojem česarkoli... in to na več različnih nivojih. Največja zmeda pri vsem skupaj pa je bila, ker je bilo to z okusi pri enem in istem mojstru -> popoln zadetek (glavna jed) in popolna katastrofa (hladna predjed in sladica). V bistvu je bilo podobna izkušnja pri vseh treh "mojstrih". Nekaj zelo dobro, nekaj pa... imate skrito kamero?!? mamicu vam jebem zafnanci nesposobni. Kaj je bilo že vprašanje? Aja, kako so se ti po pravici in kritično s strani normalnega človeka, zdeli okusi in njih miksanje? Ajd!

Fajn je dol

Danes praznujemo že drugi rojstni dan v tem mesecu 20. je pihnil 4 sveče, danes pa 1

A obstajajo hiše brez roštilja

dns spet spomeniki cez col in crn vrh do idrije in naprej do straze, tm zavijem prot cerknem in se ustavim prvo pri bolnici franja notr nism niti hodu k bi prevec cajta zgubu, ze tko sm prsu dmou mal kasnej kot sm mislu pol pici naprej do smucisca cerkno, niti nisem nameraval, ma malck za nostalgijo... se spustim do glavne ceste, tam grem po prednosti v smeri Zali Log, tako cesto lohk sam sanjas cisti uzitek, dokaj nov asfalt, brez ene same flike...lepse ceste pri nas se nisem vozil, skoda sam k jo je hitro konec na koncu ceste zavil desno, proti zeleznikom in v zeleznikoh levo, do danasnjega cilja, drazgose pogledat spomenik drazgoske bitke zelo lep spomenik, sploh ta mozaik se mi je po vracanju se bolj vtisnil v spomin, ko sem prebral potek dogodkov na vrhu spomenika pol pa pici kuci cez skofjo loko na AC do logatca, tm do planine da grem se cez ride in v razdrtem nazaj na AC do doline, se mi ni dalo se skakat po stari cesti dol << hladno, spet sploh k se sonce skrije, ni niti vec uzika k skoz govori v glavi "je mrzu asfalt, je mrzu asfalt,..."

da obrnem malo na voznjo v hard terenu

Pa z veliko cimeta ane. Kdaj lahko pridem na pokušnjo?

počk, zelena ninđa drgnila gori doli, a res nimaš doma

Počk...hvala @maus za kavico,zdej bi bil pa čas da klimo na RR-ju ugasneš

probi čez, zihr nou najdu člena

Tole stane 3.60 €. Okus je podoben kot pri originalu s tem, da je v sredini tortice malinova omaka, ki se lepo ujame z ostalimi okusi. Torej dam oceno 9.

Člowk je bil lačen, pa je imel velke oči

Konec današnje vožnje

..... polham Lp,n

Sva šla s prjatlom dans do Paklenice...pa je burja odnesla jadranko....pa sva se k sreči obrnila že v Petrini....pa sva rekla, da greva vsaj k Madroniču na ribe ko sva že v teh koncih....pa je bil listek na vratih...da majo letni dopust...no..pol pa sva v Ribnici pojedla kalamare. Vsaj nekaj morskega... ...tko. ..aja...pa še zdej po česnu rigam.

Čestitke... Sam pa bi si na levem robu stopnic dal desko in pač predtem šel z motorja in stal na njegovi levi in ga prižganega z lahkoto gor zapeljal lepo nagnjene ga nase... Delal nešterokrat!!!!

Mal smo zapekl ....

Portopiccolo. Glih tko, ku da se ne da kje bližje kafe spit ...

V spomin na divje čase s strastnim rockerjem. God, those were the days! Grateful for lovely memories.

Pol delaš pa hitre zastoje

mi je kr vroče, ker smo zmagal u WSKB POČK

če misliš stalno stanovati tule, potem bi jaz kar 1m ograje podrl, pa naredil lepo in lično potko.

danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan

Aja

Kamerad, dej mi prosim povej, kje dobiš taka rebrca za kupit. Jih iščem že leta ... Enkrat na let dobim domača ((pre)majhen kos), to je pa to. Vmes sem seveda že obupal in se "zdravim" s potrebuševino, sam to ni čist isto ... Daj povej, daj povej... pliz . Ajd!

Sm jo užgal čez celino, pa v biogradu nazaj na jadranko

Nč kej, na hitr sma na celsko skočla, tacajt se je pa že tamal zbudu