Dvorana slavnih

Iz Sarajeva smo startali pred osmo zjutraj, saj smo morali priti najprej do Zeljave pri Bihacu, nato pa se do Ljubljane. Vreme je bilo OK in brez tezav smo se pripeljali do Jajca, kjer smo zajtrkovali. V nadaljevanju poti pa se je vreme spet malce usralo.. sicer ni dezevalo, je pa rosilo, vmes pa smo padli se v neko izjemno meglo, tako da smo nekaj km napredovali kar pocasi.. Vseeno smo ob pol treh popoldne prispeli do Zeljave. Ko smo iskali pravo lokacijo (nikoli se nismo bili tukaj) smo naleteli na ekipo ljudi ki so razminirali podrocje in nam odsvetovali obisk, vseeno smo prispeli tja kamor smo zeleli. Prvi foto postanek je bil pri starem DC-3. Potem pa smo kmalu prispeli tudi do vhoda v podzemno bazo. Dejansko je bilo vreme vrhunsko za obisk - meglice, srhljivo vzdusje, temnozeleni listi... super! Pogled proti pisti.. Seveda smo morali tudi malo v notanjost.. Zal pa nismo imeli prevec casa za raziskovanje, ker nas je ze lovila noc in slabo vreme.. tako da smo zapustili Zeljavo z namenom, da jo se kdaj obiscemo.. Sledilo je se nekaksnih 250km do doma, preko plitvic, Metlike in po AC od Nm do Ljubljane. Ko sem ugasnil motor je ura odbila 19:30, ravno se je zvecerilo, stevec pa je obrnil 2050km od starta. Pot je minila brez incidentov, polna zabave, fotografij, raziskovanja, dobre hrane in super prijateljev. Skoda da vreme ni bilo bolj soncno, vendar tudi to je car tega! Aja, pa se video porocilo iz potovanja:

Prejsnji teden smo se z dvema prijateljema skocili na hitri krogec po balkanu,... casa smo imeli na zalost samo 5 dni, ampak vseeno je bilo vrhunsko! Start je bil predviden v soboto ob 6h zjutraj, plan je bil priti nekje v blizino Crne gore, kar je nekje 600km. Od stirih noci smo planirali, da dvakrat kampiramo na crno, dvakrat pa najdemo kaksen poceni apartma. Moj motor sem nalozil kar se da malo, ker se mi ni dalo vlect odvecnih stvari s sabo. Ampak ker sem edini od ekipe s kovcki, sem moral vzeti pac malo vec. Sicer pa, foto/video oprema, nekaj orodja, par sendvicev, 3 majce, 3 gate, se ene rokavice, dezni kombinezon, sotor, spalka, lezalke,.. skratka, prevec Jaz sem sel z KTM 990 Adventurjem, kolega pa s Husqvarno Nuda 900R. Svojo robo je kar zagurtnal na zadnji sedez. Do postojne smo picili po AC, tam se je pridruzil tretji kompanjon z BMW F800 GS.. Koncno morje... Novi Vinodolski... cas za hrano, mal soncka, stran zmetat odvecne obleke in podobno.. Motorji pred obalo... Po Paklenici smo zavili v notranjost, do Gracaca, potem pa proti Kninu, kjer naj bi bila zapora ceste.. ampak smo vseeno tvegali in sli.. ubistvu je blo samo par km makadama.. V Senju je biu cas za drugo pavzo. Ura je bila ze nekaj cez 14, tako da je drugi sendvic kar pasal Pocasi se je ze zacelo vecerit.. in poleg bolj tople hrane je bilo treba poiskati tudi prostor za prespat.. V Stolacu v Bosni smo koncno nasli odprto pekarno in si omislili burek + jogurt.. Za spat pa je blo odlicno malo naprej... po krajsem vzponu smo nasli makadamsko pot, ki nas je pripelala do neke manjse jase na pobocju hriba s super razgledom.. sotori, bluzenje, spanje.. ni slabo

Naslednja postojanka je bila Mokra Gora v Srbiji, zelo blizu z mejo BiH. Tukaj je znana ozkotirna zeleznica imenovana Sarganska Osmica.. kot ljubitelj zeleznic seveda tega nisem smel zamuditi Imajo tudi parno lokomotivo... Vendar je tokratni vlak vlekla dizelska lokomotiva.. Hitro smo picili naprej, za nekaj trenutkov smo se ustavili v Visegradu.. Na poti proti Sarajevu pa smo zavili malo na stranske poti. Koncno so moje TKC80 gume prisle na svoj racun, saj je bilo nekaj makadama, stez,... pa tudi kompanjona se nista prevec sekirala zaradi druge podlage Smo bili pa na vrhu nagrajeni s super razgledom.. Po prihodu v Sarajevo je bil obvezen sprehod bo Bascarsiji, katera je polna turistov Itak pa ni slo brez cevapov s kajmakom, lepinjo in kislim mlekom v Mrkvi Se nekaj utrinkov z uličic... Za zakljucek vecera pa se zasluzeno pivo...

Jutro je bilo kar ok. Ne prevec hladno, nekje okoli osem stopinj.. mimo so prisle se ene ovce, ceu zur Pogled na taborisce se cez dan... Pot nas je vodila naprej v Ljubinje, ki so se kopale v jutranjih meglicah (no, 8:20) Okoli enih pa smo koncno prispeli v Budvo... cas za kopanje! Se je kr pasalo malo ofrišat.. Tut kaksna turistka se je se nasla Pa tudi na promenadi je se kar zivahno... Se ena pozerka In pa se vecerna panorama.. Potem smo picili v en apartma ki smo ga zabukirali na AirBnb.. celih 30€ za 3 osebe, odlicno... pa tudi pasalo se je malo naspati, saj smo naslednji dan planirali kampiranje nekje nad kanjonom reke Tare.. Jutranji start, pogled proti Budvi in okolici Ekipca v akciji.. Tankanje mislim da v niksicu Pocasi smo se blizali Zabljaku, ampak dohitevali smo tudi dezne oblake V Zabljaku pa smo dez kocno dohiteli.. je bilo treba skoct v dezne kombinezone...smo pa izkoristili gostilno se za kosilo Ko smo prisli do mosta cez reko Taro se je dejansko malce razjasnilo.. So ble pa kul meglice Ker smo videli, da z nasim kampiranjem na mokri podlagi okoliskih hribov ne bo nic, smo se odlocili, da se v dezju prebijemo do Zlatibora v Srbiji, kjer smo ponovno nasli neko poceni prenocisce.. Zlatibor je sicer lepo mestece, ampak tokrat malo bolj kislo zaradi vremena. No, roze pri nasem apartmaju so bile vseeno precej fotogenicne

Vsega se ne da prebrati in ne dogaja se vse samo pri 200+... Mene je baburina na jadranki spregledala, ko sem se peljal 50km/h, motor dokaj velik in opazen, luči na RTju kar močne....jaz sem že bral, samo če je kokoš za volanom nepismena, ni spasa! Je pa res, boli veliko manj pri 30km/h, kolikor jih je bilo morda ob mojem trku, kot pa pri 130km/h! Pa še nekaj: ne bom dejal, da se bom po tem dogodku vozil striktno po pravilih! A po tem dogodku sem prepričan, da sem svojo najhitrejšo jadranko že odpeljal! Četudi bo morda naslednji motorin močnejši, si na koncu poti vseeno želim vrniti varno nazaj v objem svojega enoletnega sinčka! In ne pozabite....dokler se lahko tukaj "prepucavamo", pomeni, da smo še vsi živi. Naj tako tudi ostane

Bijesna Violeta i sva sila starog željeza i obojenih metala Nije me otpuhala vjetrušina iza Tuhobića i nisam se zagubio u magluštini preko Gorskog Kotara. Do mora se nisam niti spuštao ... teško da na obali imade nešto zanimljivije od viđenih grobničkih sadržaja ... Fešta se zove Grab the Flag ... okupljanje i utrkivanje klasičnih motocikala od 20-tih do 70-tih godina 20. stoljeća. Organizatori su iz Njemačke, sve je fino i precizno podijeljeno u razne klase i skupine ... od Vintage (motocikli do 1930.) pa do Classic Open (4.cilindraši preko 600 ccm, do 1982. godišta). ... ...

Še nekaj slik od danes da se malo poslinite. Prehitevat ni bilo kaj, ker je bila skoraj prazna. Posebej "WSBK" odsek. Tule sva obrnila in ponovila v "boxih" se pa nisva ustavila ni bilo potrebe. V "hrib" in proti domu...

Sobota, četrt čez deveto zjutraj. Ni prav hude vročine pred domačo garažo, nekih 8 stopinj kaže termometer, zato čez jakno navlečem še dežjaka plus odsevni brezrokavnik. To bo pa ja moralo pomagat, se tolažim... S @C eagle-om se čez slabo uro dobiva v Postojni. Okvirni plan začrtan na papirnati garmin je bil tale Čez Lipico se spustiva v Trst. Moja ideja je bila, da po dooolgih letih preverim kakšen je dandanašnji sobotni utrip na Ponte Rosso. Jasno, že zdavnaj ni več ne duha ne sluha o tistih trgovinah in stojnicah, kamor so se pred desetletji zgrinjale nepregledne množice nakupovalcev "iza železne zavese". Ker pa so ravno potekale priprave na Barcolano, je bilo vseeno kar živahno. Spijeva kafe in parkirava mopede za foto šuting. Pozoren gledalec bo opazil, da sva imela dvojno varovanje. Z desne jih je pazil kamniti angelček, z leve pa naključni pasant... Sledi še portret navigatorja, ki naju je spretno prikrmaril skozi vse tiste ulice Mimo luke in industrijske cone nabirava milje v smeri Milje Lagano nadaljujeva ob obali, kjer naju prijetno greje sonček. V bistvu ta cesta izpade kot ena mikro kopija znamenite Jadranke. Blizu Lazareta pade še tale fotka Naslednji postanek je v Kopru, kje se sprehodiva po bolšjaku. Pretežno antikvitetna roba, ki bi najbolj pasala v kakšna meščanska stanovanja. No ja, tudi kaj drugega se najde. Po bolšjakih sem vedno rad šnofal, še ko sem z Interrailom bluzil po Evropi. Najbolj so mi ostali v spominu bolšji trgi v Amsterdamu, Parizu, Londonu, Berlinu, Budimpešti, Varšavi. Ni da ni... Ker naju kosilo že čaka se odpeljeva do orlove rezidence. Za ogrevanje želodčka je zelo lepo sedel štamperle domače viljamovke. . Po kosilu pa debata v njihovem prijetnem družinskem okolju. Pozno popoldne je že, bo treba počasi nazaj proti domu, ponoči mi ni ravno za vozit. V Senožečah ujamem tole senco Potem pa par kilometrov naprej, v bližini turistične kmetije Hudičevec, še tale hudičev dogodek Da malo popravim vtis te nesreče, pogled in pozdrav soncu na bližnjem nadvozu V Dilcah zavijem levo in čez Landol do legendarnega gradu Erazma Predjamskega Pa naprej čez Studeno do Planine. Tam zavijem čez planinsko polje do Unca, pa na ac in direkt domov. 290km je pokazal števec. Kvalitetnih, slikovitih in prijetnih kilometrov.

Pa se malo premikajocih slik od vikenda - tokrat odsek od Paklenice do Karlobaga. Med drugim tudi wsbk in motogp odseki ob moji na easy voznji.

Nedeljski trip v Goriska Brda, Japanese Twins style. Pa vsekakot bom moral cez leder zacet oblacit softshell, pa toplejse rokavice nataknit. Al pa sem pussy ratal ...

...času primerna...

Folk enostavno ni pismen. Pri brzini imamo dva problema. Kineticna energija narasca s kvadratom hitrosti. 70kg clovek pri 30km/h nosi v sebi 2411,15J energije 50km/h ze 6762,35J, energije 55km/h ze 8193,15J 60km/h ze 9644,6J 70km/h kar 13172,6J. Drugi problem pa je, da pri skromnih 70km/h v sekundi prevozimo 19 metrov. Se pravi, v desetinki slaba dva metra. Ko prostora zmanjkuje, sta dva metra, torej jebena desetinka sekunde, razlika med zivlenjem in smrtjo. Z izjemo cakajocga otroka, je @skalaprava napisal tocno vse kar se mi plete po glavi. Bom se vozil? Bom. Se bom pravil drzal 100%? Bom kurac. Bom vozil pocasnej, se bol zbrano in defenzivno? Absolutno.

Prvi, ki je umru in šel IZ nebes.

Promet pred seboj je potrebno brati. Ga kar vidim, bralca, kako pri 200+, pri prehitevanju v škarje in v ovinek, pri sekanju preglednih in nepreglednih ovinkih, ..., bere promet pred seboj. Kar on vidi, je že zdavnaj zgodovina. Samo to nekaterim dopovedati je misija nemogoče.

...skorj že zimsko spanje...oz. izležavanje........

V nedeljo sem šal na trening za cross country dirko v Slovenj Gradcu. Fotka je samo ena s konca ker nisem na progo vlačil telefona. O progi pa... je kr naporna. Najprej par metrov po MX delu, nič posebnega. Pol v hosto... tam se pa začne. Najprej prečno v klanec preko korenin in kamenja. Super, motor skače ko blesav sem pa tja (če greš prepočasi pa se zatika), sprednji del al odbija al drsi. Za konec je bolj ali manj 90 stopinjski obrat direkt na par metrov preko mokrega kamenja - obupno spolzko. Pol se proga malo 'zravna', pa so kmal kanali v blatu. Vmes je kratek spust, še več kanalov po solidno blatni podlagi, nato spust preko namerno drsečega dela (na potek proge zložene male veje + blato) - bremzat ne gre, ker samo nese počez. Na najnižji točki pa malo po 'ravnem', pol pa blatna luknja... kratka verzija je preko vodnega kanala in gas v vzpon (če ga zaj*beš, počaka pa greš zelo verjetno po tleh), daljše verzije z več zaleta nisem niti probal - je bilo par kanalov v blatu do tačk al pa malo prek. Ostanek po MX progi z enim bolj 'tehničnim delom' malo levo/desno preko stopničastih vzponov/spustov... luštna proga, samo počitka nič. Pol pa spet v hosto pa jeba po koreninah in za nagrado kopanje iz blatne luknje Po ogrevalnem krogu sem zadnjo gumo spustil na 0.6 bara, sprednjo na 0.9... pa je vse skup malo bolj držalo podlago. V kosu sem spravil skup max 3 kroge... pol so roke popustile. Bo treba delat, precej več kot do sedaj. Hard enduro is hard. Na fotki se pa vidi kak je bil motor po treningu.

Predvsem velja upoštevati tole načelo CPP-ja (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/86881/#Načela cestnega prometa): Ko voziš preko omejitve (ali pa zelo preko omejitve), zj*beš pričakovanje drugih, da bi naj vozil po predpisih. In pol so situacije, take in drugačne. On na R1 iz posnetka je kr soliden prikaz takih situacij. Večina voznikov na cesti je komaj sposobna za silo nekak vozit. Večini je 120 km/h že kr hitrost in 150 km/h kr ornk hitrost (govorim za AC, za večino je na 'odprti' cesti 90 km/h znanstvena fantastika če ni lih ravno pa idealne razmere). In če ga z mopedom kriviš skoz ovinke pri hitrostih, ki so za večino že na AC preveč za procesirat... pol se zelo zelo zanašaš na druge.

Ewo nas . . .

O, ja. Prav sodiš sem. Ker ti si primer, kako se človek pobere, preživi, uživa življenje naprej. Ti si lahko navdih za marsikoga, ki se mu zgodi kakšna slaba moto stvar. Tudi meni se je, ampak na srečo se še lahko vozim. In to spoštujem še toliko bolj. Prosim, ostani. Ne obupaj.

Prav imaš Jogurt! Robi Roberto! Ne bodi, kot mali otrok in če si vztrajal vsa ta leta še vztrajaj dalje. Velika večina uporabnikov tega foruma bere tvoje potopise in dogodivščine ter, kot lahko sam vidiš si marsikomu podal traso za vožnjo z motorjem, saj uporabnih informacij lokalnega voznika se nihče ne brani. Ne zapiraj se med štiri zidove ampak misli pozitivno in iz vsakega slabega dne poizkusi iztržit največ pozitivnega in koristnega. Vsi imamo dobre- vesele trenutke, kateri nas držijo pokonci in ne slabi! Misli le pozitivno! Ajde, čakamo tvojo novo reportažo iz terena v prihodnjih dneh.

Tako posploševat pa spet ni treba. Praviloma se v nevarne situacije spravljamo sami, tu dam prav Borćiju. Pri neki normalni vožnji, ko se lepo zliješ s prometom, je vožnja z motorjem povsem neboleča.

Ta tip naj kar vrne izpit, preden se ali koga ubije.

moja nova buca

Robi, sodiš tja, kjer je tvoje srce! Tako, da nehaj s temi nebulozami in raje planiraj to kam boš šel na naslednjo furo, ter kako nam boš opisal vse svoje dogodivščine.

sj so ... oglej si posnetek če bi mene organ tok prehladu, bi se brez udarca ulegu

Offroad. Pa če se kam zagoniš, si sam kriv za zajeb. Tolko tveganja sem pripravljen sprejet. Pa še kondicije imam precej več kot prej ob svaljkanju po asfaltu. Ni fore v vožnji če moreš večino časa paziti na ostale udeležence. Na enduro/MX terenih in progah tega ni. Za transport od točke A do točke B je pa avto čisto kul, pa še klimo ma.

Če so policaji napisali, da nisi kriv kako sedaj Borutt demantira svoje kolege.

Skrbeti je treba zase, ne moreš pričakovati, da bodo drugi. Že pri normalni vožnji potrebuješ veliko sreče, če si veliko na cesti.

ne trudi se... saj vidiš, da mu pozročaš ošpice! tako kot ti je odgovoril na hrvaška poročila. Policaji so že dali poročilo in nam še ni jasno, da je stari zaprl pot motoristu, ker slo policijski zapisnik bi bil neprilagojena hitrost motorista.

ćlouk se je šu sam mal pelat morm tut js kamerco namontirat, ker podobne situacije se tud meni pogostoma pogosto dogajajo, čeprav vozim s popolnoma popolnim zakonskim upoštevanjem cestno prometnih predpisov in vseh ostalih predpisov, ki se nanašajo na osnovni zakon.

če levo desno ni izvozov/cest, in avti niso tako skupaj, da bi lahko avto skočil prehitevat, se mi zdi cepanje enega po enega dokaj varno? zaplete se, ko ne vidiš, oziroma ne veš, kam bi avto pred tabo lahko zavil, in to stori brez žmigavcev pogleda v ogledala ipd...pol je jeba.

idilična je bila danes, Jadranka celo nekaj motorjev je bilo srečat. :-)

Slo, Cro fiksni radarji za Garmin (02.10.2017). V priponki. Obe datoteki *.gpi prekopiraj na napravi ali spominsko kartico v mapo \garmin\poi\ (po potrebi mapo poi ustvari). CRO-GATSO.gpi SLO-GATSO.gpi

RobiRoberto...izredno rad pa prebiram tvoje poste v kateri koli temi,in,da ne sodiš več sem si kar lepo izbij iz glave...še kako sodiš sem in še velikokrat bom brau tvoje poste...tko,da...RobiRoberto,ne delaj nam tega,ker lahko pridemo tudi na dom...pa še veliko km ti želim in veliko lepih postov. Jože

upam, da bodo kamere kdaj obvezne, ker potem se bodo hitro razblinile pravljice o vožnjo po omejitvi

poleg tega, da tudi v nobenem civilnem postopku ni bilo mogoče naprtiti najmanjše soodgovornosti (prispevka) za nastalo škodo čist ko suza 100% kazenska in civilna odgovornost voznice

Saj je vse rešil.... sam peljem morda počasneje, pa se mi podobne situacije dogajajo....

peršing je bla balistična raketa srednjega dosega, sposobna nosit jedrsko konico. leta 1991 so jih upokojili-uničli. in ker je raketa, je skor tako hitra ko motosvetovci.

problemi nastanejo takrat, ko si prehiter za promet, ko več nisi opažen

Italijani znajo zaviti tudi tam kjer ni možnosti zaviti. Spomni se samo kako je bil izsiljen Whiski, pa avtomobilist niti ni bil Italijan, se pa strinjam, če obstaja možnost za zavijanje, potem tudi obstaja možnost, da bo prehitevani zavil. promet pred sabo je potrebno brati, pa še počnejo nemogoče. Se pa vsekakor strinjam, avto po avto, nikoli po 3 hkrati.

ud zdele

ud dons

@MiNa a si ob motor ?

Testiram pivo.... Lp, n

preprazu jurcke ... popeku purmana... pol pa vrgu u skledo in zalil s kislo smetano + mal jogurta in posu z sirom... pa u pecico kwa je blu dobr

Če bi mogoče kdo slišal za koga, da mu je pobegnila skobčevka....nežno modre barve po trebuščku in bela krila ter glava. Najdena v Kopru na Markovcu. Ima oranžen obroček s številko 602. Telefonska je v profilu! Hvala. Zdaj je v normalni kletki... Tista plastična je bila provizori, dokler nismo dobili na posodo ptičje kletke...

Plan: Obiskati znanca na štajerskem. Seveda z . Štart v nedeljo ob 08:45 ter gasa proti Jezerskem. Nato lepi kilometri po Avstriji (Eisenkappel, ..., Bleiburg,...) skok nazaj v Slovenijo (Dravograd, Radlje ob Dravi) ter spet nazaj v Avstrijo (Eibiswald, Leutschach). Slik ni, ker je bilo preveč užitka na motorju Nato pa spet nazaj v naše kraje (Jurski vrh ob Zgornji Kungoti). Temu sledi obilnejši počitek z odličnim kosilom ter še boljšo družbo. V bližini je slavno srce med vinogradi in bi bil prav greh. če si tega nebi ogledal - seveda po kosilu. Za pot domov pa spet malo po Avstriji (Ehrenhausen, Spielfeld) in nato čez Šentilj do Slovenske Bistrice. Kratka pavza, da smo nafilal Kawasakija z bencinom, šoferja s sokom in cigaretom, ter nato gas proti Celju. Ker je bila ura že pozna, temperatura pa vedno nižja sem jo v Celju mahnil kar na avtocesto da se hitreje vrnem k svoji dragi in podmladku. Ob 19.00 srečno prispem v naše "selo", kjer si privoščim hitro pivce in nato prijetno utrujen domov. Skratka, čudovitih 418km P.S.: Naj omenim še, da je bila to moja prva daljša tura - prej sem s svojim motorinom prevozil celih 150km od nakupa in pridobitve izpita. Se mi kar malo fajn zdi. Naslednjič pa obljubim več slik. Lp, RM