Dvorana slavnih

Spoštovani, prvih 21 km po nesreči, nepozabno .....

Šolski spis MOJ OČKA Moj oči ima motor. Včeraj zjutraj je rekel, da gre tankat. Ko je zvečer prišel domol se je mami jezila. Povedal je, da je šel tankat v Paklenico. Nato sta skupaj pogledala slike, kje je tankal. Moj oči se zelo rad vozi z motorjem. Miha 1b.

Dan 7. Corovode... Kot običajno sem spet zgoden in okoli 7 ih zjutraj že nadaljujem po TET-u. Sedem dni celodnevnih voženj "on the move" po 12-14 ur dnevno/vsak dan se mi počasi že pozna. Štartam precej utrujen, ne bi me motil kak 30 kilometrski odsek asfalta, da malo polenarim v svežem jutranjem vetrcu. Vendar traso sem delal sam in vem da na tem delu ne bo kaj dosti asvalta. Pred mano je bil še en vroč dan, sonce je bilo močno že zjutraj.. Par kilometrov ven iz mesta že zavijem iz asfalta na neko staro opuščeno pot, kjer se že dolgo nihče ne vozi. Skale so vse povprek in nisem prepričan, če je tole sploh kdaj bila pot za vozila. Mislim da je tole le tranzitna kozja pot za gonjenje na pašo. Kar nekaj km nabijanja in previdne vožnje preko skal, dokaj nevarno za padce. Po takih špičastih skalah tudi motor hitro faše kake fatalne poškodbe kot je odlom vodne črpalke ali pa prebit plastični tank Tenerejke. Razlika na tej poti je bila v tem da ni šlo za nasute skale ampak pot ki je vklesana v tla v živo skalo. Torej so te povsem fiksne in se ne bodo premaknile v primeru padca. Zaradi utrujenosti nisem slikal tega odseka poti, za kar mi je danes žal. Niti nisem imel ravno energije za tako težko pot takoj zjutraj ...toda trek je trek in hočem ga preveriti v celoti ali je prevozen, da ga prečistim za lansiranje za TET. Kozja steza se po kakih 5 km priključi na normalno makadamsko pot in spet bolje napredujem preko hribov. Postanem ob vhodu v kanjon reke Osumi. Prijetno svež zrak prihaja iz kanjona in se malo hladim. Nato odkrijem fino pot in se odločim za raziskovanje kanjona v hladu. Ne nisem šel not z motorjem, na eni strani 10 metrov globje je reka, na drugi strani police pa isto več metrov do dna... Na drugi strani se spet bolj odpre: In nazaj proti vhodu: Senca in hlad kanjona mi prijata, malo se še osvežim na plaži pri vhodu in se okopam v dokaj mrzli vodi. Dobro je delo in spet sem bil bister in pripravljen za nadaljevanje proti. Proti jugu trek vodi mimo čudovitega jezera, kjer smo pred leti že prespali z GES ekipo. Do tu sem sicer planiral priti prejšnjo noč, da bi ponovno prespal v tej idili ob ognju, vendar včeraj preprosto ni zneslo, da bi prišel tako daleč. Vseeno se spustim do jezera, malo zakrožim in zaužijem ambient: V tem delu Albanije je geološka sestava tal edinstvena. Velikokrat naletim tudi na zanimivo podlago, ki je nekaj med temno zemljo in peskom. Pri nas tega ne vidiš. Temu primerni so tudi pogledi na pokrajino: Zjutraj pred odhodom iz Corovode sem pozabil napolnit gorivo, tako da mi je že malo tanka piskala... na rezervi sem že 70 km in krvavo rabim bencinsko...Preverjam zemljevide in vidim da se bližam regionalni cesti proti kraju Tepelene. Upam, da je tudi bencinska blizu, trek pa k sreči vodi v isto smer...takole razmišljam sam pri sebi, ko se zgodi, kar se je moralo vsaj enkrat na takem tripu: Zadnje kolo začne opletat ravno na delu kjer ni nobene sence... ufff menjava zračnice na žgočem soncu ni ravno najljubša reč. Kot naročeno iz grmovja (nimam pojma kaj in kako) pridejo trije Albanci z težkimi macolami. Hitro jih ponucam in prosim ali mi pomagajo podložit motor z skalami, jaz pa bom pridržal motor privzdignjen. Nekaj se spogledujejo, eden prikima in zavihti macolo nad skalo... v smehu ga ustavim. Mislil je da želim naj mi pokaže kako dela (macola) to orodje, ki ga drži v roki . Model. Še enkrat pojasnim ali mi lahko pomagajo le podložit motor s skalami, primem eno in jo začnem vlečt pod motor, nato skužijo in hitro priskočijo na pomoč. Kot bi mignil je bilo zadnje kolo v zraku, lepo se jim zahvalim v kakih 4 ih jezikih, v upanju da vsaj nekaj razumejo, nato pa odidejo svojo pot. Na en dva tri se lotim: Predrta zračnica ven, rezervna not: 15 minut in že pumpam, oz. pumpa integrirani buttsaverski kompresor: Sestavim nazaj: Postanek mi ni vzel kaj več kot 20 minut. Pozna se, da tudi doma menjam gume in zračnice sam in ne pri vulkanizerju. Tako se privadiš orodja in postopkov v miru. Priporočam vsakemu, da ne čaka na prvo menjavo v manj idealnih razmerah na terenu, kjer ni prostora za napake in se nauči tega postopka raje prej. Čez kakih 5 km pridem na asfaltno magistralo in že kmalu veselo tankam gorivo ter nadaljujem po treku. Čutim da sem že blizu Sarande, skoraj lahko že voham cilj. Vzhičenost je konstantno na visoki ravni. Ne smem narediti kake neumne napake sedaj ko sem že skoraj na cilju... Ta del poti, ki pelje zahodno od Tepelene se zopet vpenja in vodi ob čudovitem kanjonu: Pokrajina se počasi spreminja in je vse bolj mediteranska, bolj suha in skalnata...teren se lepo odpira in nadaljuje po planoti... Pričakoval sem, da se le še spustim v dolino proti obali do morja, do Sarande, vendar mi je bilo postreženo z še nekaj lepotami in presenečenji... Užival sem vsak trenutek, čudoviti razgledi, hud ambient. Običajno ko trasiram in prečesavam satelitske posnetke, imam nato pri dejanski vožnji nekega treka že zelo dobro predstavo o pokrajini, razdaljah, kaj pričakovati na poti... kot da bi že poznal pot oz. že kdaj peljal po njej. Mislim, da mi je bilo tu še posebej všeč, ker ta del kakih 40-50 km nisem trasiral sam, ampak sem trek dobil od enega od TET Linesmanov, ki je že brodil po teh krajih. Tako mi je bil to povsem neraziskan in tudi nepričakovan odsek čudovitih lepot, ki se kar niso končale. Zato mi je bilo najbrž tudi tu tako zelo všeč, ker nisem pričakoval nič posebnega. In ko misliš da si dal skozi najlepše, se teren začne spuščati v kanjon iz dobrih 1000 metrov nmv na cca 400m. Ter kasneje povsem do reke po meljastem spustu kak kilometer, dokler ne prideš do vode... Čutilo se je da sem vse bližje morju. Temperature so se povzdignile na 35-36 stopinj. Ko sem prišel do vode sem bil vesel ko svinja blata in se vozil gor in dol z hitrostjo preko vode, da me je zalivalo do čelade. Voda je prijetno hladna in si vzamem čas za osvežitev. S škornji stopim v rečico, da si ohlajam noge, vodo si zlivam po glavi, da me lepo hladi, ko se steka po telesu. Bil sem povsem moker, vendar je bila taka vročina in tako suh zrak, da sem se posušil v dobre pol ure. Slike ne naredijo pravice. Vse je veliko mogočnejše kot je videti. Mrtva drevesa po dnu struge, katera bičajo visoke vode ob nalivih... Pokrajina na dnu soteske je presunljiva, drugačna od vsega do sedaj. Zopet mi je uspelo priti v nek nov okoliš po katerem se še nisem nikoli peljal. Takšna odkritja so gonilo nomadske sle v meni. Vedno lačen novih odkritij, novih poti in pokrajin, da jih osvojim... ...iz soteske se še zadnjič vzpnem v hribe do vasice Kuç. Modelu so privoščili lep razgled, zagotovo je bil nekaj posebnega: Vse bolj sem vzhičen, saj vem, da bi zdej zdej moral biti nagrajen z prvim pogledom na morje. S pogledom na moj cilj te cele transbalkanske offroad tranzverzale! Wohooo! Spuščam se proti morju... vse bliže sem plaži, sedaj že vidim da je lepe rubinaste barve. Slalomiram med oljkami proti nulti nadmorski višini. Pripeljem se na neko severno , manj razvito plažo nad Sarande. Kot naročeno za moj TET cilj, tudi na plaži je makadamska pot. Prihod do sem sam po sebi ne bi bil nič posebnega, vendar kje in kako sem prispel do sem, koliko vztrajnosti je bilo potrebno za to, endurance v pravem pomenu besede ... to sem smatral kot osebni dosežek, sebi sem dokazal da zmorem, tudi zaradi časovnih okvirov. Preplavil me je naval sreče. Peljem se stoje po plaži gor in dol, spustim krmilo in takole stiskam pesti med vožnjo in si pod čelado govorim: I did it! I fuckin did it!

Včeraj se mi je končno dalo malo materjala narest, ker zadnje cajte se sploh ne ustavljam. Še za scat ne, je preveč lušno peljat. Od Kranjske Gore do Jesenic sem naletel na kolono dolgo pomoje ene 3 Km. Tam delajo krožnega, in majo postavljene 3 semaforje. Seveda jaz sem lepo gladko preskočil to kolono, matr se mi je fajn zdelo.

Kr neki vtiskam.

Tole zamujate ...

Kamnik,Jezersko (kufe),Železna Kapla,Celovec,Ljubelj,Kamnik...vtisnu sm ga...

. ... no comments ...

Na hitr, na blizu.

. ... tud tole je online ...

Eni vPaklenico tankat jest pa samo jahto pogledat v Portorož ?????? aja pa na tattoo konvencijo tud.

Ene par včerajšnjih foto vtisov z obiska pri MK Klukhena. Hvala organizatorjem, fajn je blo...

Danes super lp, notranc

Čudovito vreme, čudovita jesenska pokrajina in kraji, kjer sem bolj poredko. Motorjev je bilo bolj malo , verjetno zaradi stranskih cest. Večino motorjev sem videl pred bifeji , no nekaj jih je bilo tudi na cesti. Moja pot https://goo.gl/maps/HEuWwL6xLf62.

danes en sprehod 360km moravče-velike lašče-babno polje-grobnik-pasjek-kozina in domov čez bloško planoto malo dežja

. ... pasem se v Senju ...

Karlobag live

SPET BO ŠTRUDL Z VELIK CIMETA

No a greš al ne?

Jaz vam pa tud slike iz Jadranke ne privoščim, prou vam je če niste tle!

Še je...

naj te potolažim, bo bolje, absolutno bo bolje, 14 dni intenzivne in pravilne vadbe pomaga. Za psiho pa si v popoldanskem času vabiš Motosvetovce na kavo, pa zdravljenje še bolj prime. Jaz sem prišel tja in sem komaj hodil, pravzaprav bolj krevsal, ko sem odšel sem tekel, je pa res da direktno na moped in na jadranko

ni smesn

Če je iskrilo pa maus

. ... sva šla na en krog ... na OMW ...

Za zdrkat, Lima, Lima, pali, žgau, užiwau..

K mam glih dost dopusta in je vreme kolkrtolk... Od doma - Trebnje - NM - Metlika - Crnomelj - Kanizarica - Stari trg - ob kolpi Fara - Kocevska reka - Kocevje - Zuzemberk - domu... Mal je pihalo, na trenutke zazeblo, po cestah je polno listja, vseen prijetnih 240 km...

ja ne pa nism...

Pakiram za 14 dni prisilnih delovnih toplic. Pa ne vem al bi al pa . Mi ni za it, ampak upam ,da bom pol poljš. Pa da bo konc tega psiho maltretiranja ko bi pa ne smeš

Jest zastopm edin to:

nedeljnoue

Ja, original povišanega in pri mojih 185cm mi je poleti v vročini bil celo preveč ker tam do 100km/h sploh nič ne piha. Drugače pa zelo zadovoljen in ni nobenega problema tudi pri 200km/h. Še dve od včeraj:

Vrsim nadzor peletnega kamina in susenja cunj. Stvari morjo bit pod kontrolo....tud ob 4 zjutrej.

ni blu slab : ))))

Vas obatri -> SPAT !!!! Ich spreche sehr gut, aber nicht Deutsch

Nobenih objestnežev dans (raznmene)

GasGas ne paše v to temo, BMW-ja se mi, za resnejše podvige, zdi škoda pa sem si nabavil mokre sanje moje mladosti... Ko sem se peljal domov, se mi kar ni nehalo smejati. Prav za prav se ne spomnim, da bi se kakšnega motorja tako iskreno veselil. Včasih res ni potrebno veliko... Čez zimo sledi temeljita obnova potrebnega, nekaj hujšanja in dodelav, potem pa ...

Sobota, četrt čez deveto zjutraj. Ni prav hude vročine pred domačo garažo, nekih 8 stopinj kaže termometer, zato čez jakno navlečem še dežjaka plus odsevni brezrokavnik. To bo pa ja moralo pomagat, se tolažim... S @C eagle-om se čez slabo uro dobiva v Postojni. Okvirni plan začrtan na papirnati garmin je bil tale Čez Lipico se spustiva v Trst. Moja ideja je bila, da po dooolgih letih preverim kakšen je dandanašnji sobotni utrip na Ponte Rosso. Jasno, že zdavnaj ni več ne duha ne sluha o tistih trgovinah in stojnicah, kamor so se pred desetletji zgrinjale nepregledne množice nakupovalcev "iza železne zavese". Ker pa so ravno potekale priprave na Barcolano, je bilo vseeno kar živahno. Spijeva kafe in parkirava mopede za foto šuting. Pozoren gledalec bo opazil, da sva imela dvojno varovanje. Z desne jih je pazil kamniti angelček, z leve pa naključni pasant... Sledi še portret navigatorja, ki naju je spretno prikrmaril skozi vse tiste ulice Mimo luke in industrijske cone nabirava milje v smeri Milje Lagano nadaljujeva ob obali, kjer naju prijetno greje sonček. V bistvu ta cesta izpade kot ena mikro kopija znamenite Jadranke. Blizu Lazareta pade še tale fotka Naslednji postanek je v Kopru, kje se sprehodiva po bolšjaku. Pretežno antikvitetna roba, ki bi najbolj pasala v kakšna meščanska stanovanja. No ja, tudi kaj drugega se najde. Po bolšjakih sem vedno rad šnofal, še ko sem z Interrailom bluzil po Evropi. Najbolj so mi ostali v spominu bolšji trgi v Amsterdamu, Parizu, Londonu, Berlinu, Budimpešti, Varšavi. Ni da ni... Ker naju kosilo že čaka se odpeljeva do orlove rezidence. Za ogrevanje želodčka je zelo lepo sedel štamperle domače viljamovke. . Po kosilu pa debata v njihovem prijetnem družinskem okolju. Pozno popoldne je že, bo treba počasi nazaj proti domu, ponoči mi ni ravno za vozit. V Senožečah ujamem tole senco Potem pa par kilometrov naprej, v bližini turistične kmetije Hudičevec, še tale hudičev dogodek Da malo popravim vtis te nesreče, pogled in pozdrav soncu na bližnjem nadvozu V Dilcah zavijem levo in čez Landol do legendarnega gradu Erazma Predjamskega Pa naprej čez Studeno do Planine. Tam zavijem čez planinsko polje do Unca, pa na ac in direkt domov. 290km je pokazal števec. Kvalitetnih, slikovitih in prijetnih kilometrov.

Danes sem želel poizkusiti še s kamero na kolesu posneti stanje dela cestišča med Ledinskim Razpotjem in Govejkom in ko sem po zajtrku peljal na WC našo Tačko, sem pred hišo slučajno srečal gospo Pamet in bil seveda za to nagrajen ... Moja nagrada se še vedno nalaga na MojoTubo in trenutno stanje je še 1 ura 47 minut in še jaz ji nagajam ... -------------------------------------------------------------------------------------

Nedeljski trip v Goriska Brda, Japanese Twins style. Pa vsekakot bom moral cez leder zacet oblacit softshell, pa toplejse rokavice nataknit. Al pa sem pussy ratal ...