Dvorana slavnih

Končno sem tudi jaz dobil obisk v moje konce. No, nismo raziskovali Prekmurja, ampak panonsko nižino. Dobili smo se na Ptuju na briefingu in odpeljali po splanirani poti čimveč po makadamu preko Varaždina do Blatnega jezera. Enduro treh dežel, torej. Celotna pot je bila bolj kot ne raziskovalna, saj se še nihče od nas ni vozil po načrtovani trasi. Zato smo naleteli na nepričakovane ovire, preko katerih smo pogumno vztrajali. Pri nekaterih je pa le obvladal razum nad "enduro spiritom" in smo včasih morali obrniti in najti obvoz. Ravno ko smo obvozili pot ob varaždinskem jezeru sem opazil, da sotrpin za mano manjka. Odpovedal je ležaj v zadnji pesti kar je tako zazibalo zadnji zobnik, da se je snela veriga. Na srečo ob tem ni zablokiralo zadnjega kolesa ali prebilo bloka. Največja sreča v nesreči pa je bila ta, da se je to zgodilo ravno ob cesti, ki je vodila do ene največjih trgovin z zalogo ležajev v Varaždinu, kjer opravljajo tudi tehnične preglede torej imajo tudi nekaj orodja pri roki. Tako smo s hitro reakcijo uspeli najti in menjati ležaj. V nasprotnem primeru bi se en član mogel ločit in počasi odpeljat nazaj proti domu. Problem najden Problem rešen Ker smo hoteli priti do Balatona še pred temo je bilo naprej bolj malo časa za slikanje in še dež nas je strašil pred mejo, ampak malo za tem ko smo oblekli dežjake je na srečo ponehalo. Tik preden se je stemnilo smo sklenili da je bilo za ta dan zadosti offroada in odpeljemo nekaj km do mesta Keszthely po cesti kjer najdemo prenočišče. Naslednji dan smo odpeljali zastavljeno traso po severnem delu Balatona. Po lepem začetku in ogrevanju sem jaz začinil z malo večjim ogrevanjem z dvigovanjem motorja iz jarka. Po noriji. Iz mesta. Ta izdih Ob tem opazimo da iz ene vilice počasi teče olje, tako da še to vmes porihtamo s pomočjo "prijatelja tesnil". Končno nam steče in tempo se je stopnjeval, vse dokler ne pridemo do neprevozne poti in naredimo obvoz. In to kakšen obvoz, s čudovitimi razgledi. Zatem smo spet vztrajali vse dokler se želodci niso odločili drugače. Po okrepčitvi nas je pot vodila po različnih podlagah ko so skale, mehki blaten makadam, utrjena pot in celo pesek se je našel vmes. Vse dokler spet nismo naleteli na kakšno oviro. Ali pa smo morali obrniti na sicer zanimivih lokacijah. Kljub vsemu pa je bila vožnja no00o0oo0ra. Še bolj nor je bil pogled ko smo se pripeljali iz gozda na odprto s super pokrajino. Seveda nas je premamilo in smo izkoristili hribčke, kjer so se vidno že vozili z motorji in drugimi terenskimi vozili. Ko smo se navozili smo v daljavi videli en objekt, kjer smo naredili pavzo. Ugotovili smo da gre za vojaško ozemlje in kmalu za tem sta s terencem pridrvela dva vojaka, ki sta nas opozorila da je to vojaški poligon in da se ne smemo tu vozit. En je na srečo govoril dovolj nemško, da smo se sporazumeli. Objasnil sem da smo se pripeljali praktično iz gozda in nismo videli nobenih oznak. Mlajši vojak se je delal da je "bad guy", starejši pa je bil zelo prijazen, saj je videl da smo od daleč in tudi če bi videli kakšno tablo v madžarščini je itak nebi razumeli Tako nas je le vlljudno prosil naj zapustimo območje. Zato naprošam vse, da naj se ne vozijo tam. Sem vojaka povprašal in smo imeli srečo da ni nobenih min, ležijo pa okoli nesproženi naboji iz pušk. Kljub ponovnemu obračanju zaradi poti preko potoka, ki je bil preglobok za prečkanje, smo se ravno pred sončnim zahodom povzpeli na zadnji hribček načrtovane poti. Balaton - Viszontlátásra!

Shqipëria TET

Današnji vtisi žal brez motorja, pa vseeno pozitivni.

Jest sm ga tud mal na okol peljal - Bloško jezero Aja pa 100 tko smo obnil na števcu. A je zdej povnoletn?

Se poslovilna slika iz mangarta od moje fz1s, letos sem naredil z njo lepih cca 8500km, motor se je prejsnji teden prodal, ...v iskanju nove masince za naslednjo sezono

Ni še zime

Lp, notranc

Za današnji izlet gre zahvala članu Kras1000 Za spremembo od moje solo vožnje je bila to prijetna sprememba in res čudovita vožnja polna lepih razgledov in zanimivih cest v dobri družbi. Pot se je začela v Tolminu in nadaljevala v smeri Gorica - Oglej - Gradež - Tržič - Opčine - Lipica - Senožeče - Postojna - Planina - Kalce - Podkraj - Col - Ajdovščina - NG - Tolmin. V Italiji sva se ustavila in posnela par fotografij za spomin. Spodaj je cerkev v Aquilei (pri Ogleju) in izvir reke Timave. Dobrih 300km jesenske pravljice z motorjem (combo: Honda/Kawasaki)...me happy!

malo razvajanja v Budimpešti...

Porno romantika

Nutelina z bananami...se strinjam ja, samo sem tok sladkosneda, da jo do jutri ne bo več, zdajle je padu en košček pa kolikor se poznam, bom čez eno uro rekla ok še tega, ponoč bo pa lučka v hladilniku zasvetla pa še kakšen košček frišno pečenih kostanjevih rezin

malo po Lokvah,Trnovem,Čepovan.....

. ... brez slik ne velja ... ps. ... jest se grem pa danes "LCHF" igrce . ... brezkrvivavice ...

Pozdrav iz Senja

Nobene taktike. Menjas, ne kupis vec cikov, to je to. Enajst let sem kadil klasiko (skatlo do 2 na dan, vecinoma west blue ali west blue 100s), en mesec elektroniko, sedaj dobra tri leta nic vec. Ko sem bil na elektroniki sem 3x ali 4x poskusil spet klasiko, pa mi okus ni bil vsec. Zato sem samo poskusil - enkrat potegnil, pa sem nehal. Da mi ne bi postal spet vsec. Sedaj nimam nobene zelje vec po nicemer. Cigaretni dim me ne moti, disi mi pa tudi ne. To tudi moja mati pravi. Meni pa ni zal. Niti mi ni zal za nobeno festo, nobeno zretje alkohola, nobeno zadevo z zenskami, nobeno nespametno potezo, noben piknik ki se je prelevil v alkoholno Hirosimo, in konec koncev niti za nobeno kazen, ki sem jo dobil od policajev (ce smo ze pri stvareh, ki bi jih moral obzalovati). Te stvari so me izoblikovale, mi povedale kdo sem, kako funkcioniram, kje je meja in kako ravnati, da nisem samemu sebi skodljiv. Sedaj, pri 33 letih, sem nekadilec, zadnjih nekaj let tudi alkoholni abstinent, imam cudovito zeno, precudovito hcerko, zadovoljen sem s sluzbo,... ...zato v preteklosti ne obzalujem nicesar.

Še dva dni in gremo ponj

No danes ena malo krajsa turca predvsem zato da sm obrnu mojih prvih 2000km s KTM-om Villach-Ossiach tam nekje cez do Velldna k mi je enkrat kolega omenil da se da cisto normalno cez pridt.... Noja na enkrat zmanjka asvalta... men pa takoj nasmeh do uses in BRAAAPPP do jezera Tauernteich ( bl k ne ena luza) naprej do Velldna in ob vrbskem jezeru do Saag tam spet zavijem mal v hribcek probam it pogledat spet eno luzo od jezercka Fortsee ampak se na zalost neda.. prepovedano za vsa vozila in rampa... jebiga do Pörtschach na kufe in nazaj v VIllach se na Dobratsch ( do 15ga se kasirajo cestnino pol se pa lohha do aprila zastonj gor pa dol drajsate) dva kufet zvrnt je blo pa kr fajn mrzlo tko da sm kr na hitr domov odrinu

Ker ni kaj veliko novic danes, bom dodal nekaj polmotorističnega. Napoved za par dni naprej je bila za mopediranje slaba, pa smo dali motorje v štalco, zakurblali kombi in se odpeljali proti Toskani. Najprej smo se pred Bologno ustavili na bencinski postaji, tam sem srečal Benečane, ki so prišli po AC v Apenine, da se navozijo. Zraven je parkiral en športen avto. Glede na to, da je nedelja, smo dobili parking čisto blizu centra in se peš odpravili v mesto. Veliko naroda, veliko policije, veliko specialcev. Presenetilo me je, da je toliko objektov ohranjenih. Pot smo nadaljevali do Montepacina, tu nas je dohitel mrak. Mini utrjena vasica, blažen mir proti Firencam, nič smeti, nič smradu, nič ... Spanje smo že drugo leto organizirali na kmečkem turizmu v Quercegrossa severno od Siene. Lokacija sredi vinogradov in oljk, na hribčku, idilika. Ker smo se dogovorili za rezervacijo osebno, je bila cena za 6 oseb 170€, 40€ manj kot lani, preko bukinga (zadnjič je bila debata kako rezervirati spanje). Imajo svojo vinsko klet (že pokrajina Kjanti), svoje olivno olje, v dnevni sobi velik polodprti kamin. V Firencah sem posnel različna dvokolesna prevozna sredstva, s katerimi je mogoče priti do centra in tam tudi parkirati.

Online

Še mal posladka...

Tak kot Tenerejka...ni za nikamor, greš pa z njo kamor češ....

Check in kauč ... paše

Na kratko na en čajček in kafe...

Akcija danes, tops cesta in vreme za spremembo v dvoje.

Naša promotorka alpskega mleka ;)...

Tale kos je baje samo zame od nečakinje

VICE pač

Današnji sprehod na drugem koncu vasi......

Slog življenja ???? Jaz imam ševedno istega, kava brez cigareta je odlična, kadilci me ne motijo, dim malo... Včasih prižgem cigaro, ampak res malokrat, od Kmetovih 40 jo še nisem prižgal... Ni panike, tobaku pač ne bom suženj ! Saj,če ženska rada kadi, me sploh ne moti

Zajtrk

Iz Sarajeva smo startali pred osmo zjutraj, saj smo morali priti najprej do Zeljave pri Bihacu, nato pa se do Ljubljane. Vreme je bilo OK in brez tezav smo se pripeljali do Jajca, kjer smo zajtrkovali. V nadaljevanju poti pa se je vreme spet malce usralo.. sicer ni dezevalo, je pa rosilo, vmes pa smo padli se v neko izjemno meglo, tako da smo nekaj km napredovali kar pocasi.. Vseeno smo ob pol treh popoldne prispeli do Zeljave. Ko smo iskali pravo lokacijo (nikoli se nismo bili tukaj) smo naleteli na ekipo ljudi ki so razminirali podrocje in nam odsvetovali obisk, vseeno smo prispeli tja kamor smo zeleli. Prvi foto postanek je bil pri starem DC-3. Potem pa smo kmalu prispeli tudi do vhoda v podzemno bazo. Dejansko je bilo vreme vrhunsko za obisk - meglice, srhljivo vzdusje, temnozeleni listi... super! Pogled proti pisti.. Seveda smo morali tudi malo v notanjost.. Zal pa nismo imeli prevec casa za raziskovanje, ker nas je ze lovila noc in slabo vreme.. tako da smo zapustili Zeljavo z namenom, da jo se kdaj obiscemo.. Sledilo je se nekaksnih 250km do doma, preko plitvic, Metlike in po AC od Nm do Ljubljane. Ko sem ugasnil motor je ura odbila 19:30, ravno se je zvecerilo, stevec pa je obrnil 2050km od starta. Pot je minila brez incidentov, polna zabave, fotografij, raziskovanja, dobre hrane in super prijateljev. Skoda da vreme ni bilo bolj soncno, vendar tudi to je car tega! Aja, pa se video porocilo iz potovanja:

...pa še z druge perspektive

Drugače pa še en namig za enduraše in ostale, ki jim to predstavlja izziv....v bližini SLO meje na Mađarskem je tudi ta zadeva... http://www.martinscrosscamp.com/index.php/enduro Mi smo bili eno leto z štiricikli in smo želeli da nas gazda pelje na enduro traso, čez gozd...je rekel, da še bolj fukjenih na 4ciklih ni videl...mi smo se pa imeli fajn.... Je pa par evrov za plačat pa heklaš cel dan po mili volji....

Moped dal spat. V tuji garazi. Je ostal na pocitnicah. Kok bom pa dons spal?

Smo kle, sam tvoji monologi so tolk sexy, da ti pustimo to veselje... si tako srecn, da ni za povedat. Enjoy

Jaz vidim tvojo sliko ampak zakaj daješ motive smrti, smrt ni lepa

Ja morem bit odspredaj da nebi dobila kazni

Ta dva playboya naj vrneta moped, da ga bo lahko Zarco dobil .

Ok...zdej ne več....

V soboto je bil po dolgem času spet čas za motor. Zjutraj sem pogoltnil zadnji Amoksiklav in sedel k prijateljem v udobni Volvo, ki je nas tri in naše motorje na prikolici odpeljal naravnost v Buzet, kjer je Seleš organiziral hard enduro dirko za amaterje in profije... Naj povem, da nisem imel nikakršne predstave, kako zadeva zgleda, načrt je bil vozit po zmožnostih, spit pivo, dva in poklepetat z znanci. Najprej nas je čakalo pol ure vožnje za kvalifikacije v Cross country slogu, nato pa še dirka - približno 60 km po terenu. Uspelo mi je odpeljat približno polovico proge. Na koncu sem obupal, ker sva s še enim naključnim kompanjonom zgrešila smer vožnje in namesto po skoraj ravnem hotela nadaljevat direktno v neprevozen breg. Od utrujenosti sva oba spregledala oznake na progi, Kar sem videl šele ob gledanju videa, ki ga je posnel eden od voznikov. Če pomislim, da je bil moj motor edini na stezi s polletno vinjeto za uporabo avtocest, sem lahko za prvič več kot zadovoljen. CRF250L je težek stroj, a bom vseeno še poizkušal, edino ambicije so zrasle... Za naslednič je cilj popiti več piva in dokončati dirko kot uvrščen...

Res je. Je pa tudi ta alternativa cenovno sprejemljiva...sem jih pogledal v živo...dobra roba... https://www.louis.eu/artikel/touratech-pannier-set-moto-pair-volume-52-litres/10065474?filter_article_number=10065474&list=409569381 ...zadaj pa še en LOUIS-ov roll bag...zmaga čista. Sem pa letos jeseni teden dni vozil po Srbiji in sem si omislil namesto alu-kufrov platnene torbe...sicer eno cheap verzijo...in moram rečt, da je razlika res precejšnja. Vsaj na moji mali tenerejki se razlika v teži alu-kufrov in platnenih torb zeloooo pozna. O vožnji po stranpoteh pa itak ne kaže izgubljati besed. Poleg tega, če položiš motor na terenu (kar je realno zelo verjetno) ga je lažje pobirat, da ne govorimo o tem, da se motor vleže na mehko in da nimaš kaj deformirat kot recimo alu kufre. Je pa tudi res, da kufre lahko zakleneš...so 100% wasserdicht...težje ti kdo kaj izmakne, če imaš kak lap-top s seboj mu ob morebitnem polaganju na bok ne bo nič...itd, itd. Jaz imam v glavnem oba kompleta in se glede na pričakovano pot pač ustrezno opremim. Za daljša potovanja z malo stranpoti...so kufri boljša izbira. Za adventure z veliko raziskovanja...platnene torbe.

Check in San Francisco .....po 25h potovanja, pase..

On lajn.

Telečja obara in ajdovi žganci z ocvirki, njami