Dvorana slavnih

Dopoldan, tik preden se je uhcal

Na martinovo sva se z ženo ustavila na Trojanah in sem naročil kremšnito. Bila je prevelika, vendar oči so odločile kot so. Sem jo pokončal, ampak sem sklenil, da zadnjič. Domače je le domače. Odslej jem samo domače, imam tri punce, ena je vrhunska kuharica, dve izjemni pekačici. Žena je dolgo pripravljala kruh in potico po receptu, pa je ratalo enkrat bolje, enkrat za spoznanje slabše. Pa ji je sestra rekla pusti recept, delaj po občutku. Sedaj je občutek že rutina, praktično ni slabe peke. To bomo načeli jutri, ko pridejo obiski iz Ljubljane, en izdelek sem pa že sam testiral. Bo pa treba jutri za eno uro v gmajno, pokuriti kalorije in holesterol. Tudi teran ne more zadosti razredčiti kri in popraviti škode na ožilju.

Zunaj naliva, kolikor mora, zvečer greva z ženo še na eno pojedino k prjatlom, vmes pa je ravno še zadosti časa, da prilimam par slik s fure konec oktobra, ki sem jih šparal za bolj zimski čas, ko je na forumu malce manj prometa. Ampak letos je kot vidim do konec leta kar živahna motoristična zima. Ko penzionist išče drušno za na furo med penzionisti, jo je težko dobi. No eden se me je le usmilil in kljub jutranjemu mrazu sva se "dokaj" zgodaj odpeljala v kraljestvo Scarabera: Jezersko, Železna kapla, Velikovec, Griffen, Golica, Radeljski prelaz, Ravne, Pliberk, spet Železna Kapla. Noč naju je ujela pred Škofjo Loko. Doma v kleti še eno bavarsko pivo, pa tuš, pa ...

....ugotovili smo, da imamo rokerja in navijačico...

Žlahtnik je za 50 let dobil prevozni žar, že drugo leto je mesar pri njihovem (domačem) govedu izrezal T-bone steak in ga doma (mesar) pripravil za božično peko (ni sveže meso). T-bone steak je hrbtni del govejega mesa, ki se ga odreže tako, da kost spominja na črko T. Z uro v roki je žlahtnik potem pekel meso na vsaki strani 6 minut. Brrrrrr kaj je bilo dobro!!! Zraven smo dodali odlično rdeče vino iz DAMI-jevega konca. Zgolj za info naj povem še to, da govedo krmi samo s senom.

Na Štefanovo "konji" niso imeli dovolj, Ni3ous je dal idejo ob morju, pa se je sprehajalo po okolici Ližnjana (Medulin) na karti vrisano kot steza: ob Ližnjanu proti koncu sveta (rtu Marlera) je izgledalo takole: zgradbica v daljavi je svetilnik na rtu družbo so mi delali tile očitno je bilo, da je bilo tole včasih teren Jugo vojske. Sedaj se obnašajo bolj ekonomsko v več barvnih odtenkih Steza k morju je bila konkretno razmočena in blatna in konji so se umazali. V Medulinu imajo ob cesti rešitev za take primere. Reagira na kovance 5Kn. Konji so se do kombija parkiranega ob Puljskem letališču ravno dobro posušili :-) Potem je zmanjkalo sonca. Dan za "sprehajanje" se je naredil šele ob 13:30, ko je sonce zmagalo nad turobnostjo in s pomočjo brezvetrja naredilo prijetnih 13-14 Celzijev. AC Pule do Buj je bila praktično prazna :-)

Moja pošastka je dobla za božička fajn kosmatinčka

Ena zimska

Na Štefanovo popoldan "konje" sprehodu: želel čim več poTar-ski XC progi, pa jo zgrešil in "sprehajal" tu: na levi Tarska vala ob Mirni tale je v moji smeri, gremo: je bilo pa konkretno blatno tudi po poti čez poplavno cono. za nekaj ovinki višje me je pritegnila tabla na levi, hm sigurno skriva razglede: razgledi: v daljavi se skriva viadukt (Istrska ac) čez dolino Mirne Celzijev je bilo ravno zadosti, da konje ni zeblo .

Kdo bo vse to pojedel? jazževemkdo

Sem pisal, naročil še nekaj drobnarije zraven, so mi takoj odgovorili, poslali predračun, plačal s paypolom in zadeva že gre proti Wajdušni Hvala za idejo, pa kapo dol Tutoru, ki so odzivni tudi za nakup v vrednosti 10€. Sam vijak je 4,99 funta.

no zdej se smej... tkoj so ti jo nalimal

Včeraj končno spet čas za na motor,ampak nič prej kot po nedeljskem kosilu(goveja juha ,restan krompir ,pečenka ,solata,...) je bila komanda.Ja kam pa leto se izteka pa, če danes ne grem ga bo prej konec,torej smer morje.Malo sem zabluzil po lokalnih cestah nato pa avtocesta in smer Piran,se pripeljem dol in parkiram zraven velike potovalne yamahe a glej ti to me voznik yamahe prepozna precej prej kot jaz njega in se izkaže, da je bivši maxscoterist. Seveda takoj grema na kavico od tam pa pošlje kolega mesič drugemu maxiscoteristu,ki pa odgovori, da se naj oglasima nazaj po poti ( ne vem če je kaj verjel tistemu mesiču).Se odpeljema na obisk in vržema človeka iz postelje(le kakot naj bo gdo vesel neboditreba ) Malo po debatiramo in ter ogledujemo kolegovo novo moto pridobitev,ki pa ni scoter ampak luksuzi potovalnik na tri velike črke ,kaj se to sveti bolj kot iz tovarne.No sonce je zašlo in treba je proti domu nazaj na cesto nato na avtocesto, tempomat na 1xx in gasa..Sem bil doma za čas posla Dan je bil čudovit in brez oblačkov razgledi fenomenali ,pa slikat skoraj čist pozabil Očitno sem zadnjimaxsiscoterist, ki še vozi maxiscoterPirann Napot od domaŽeja ,pa ne jaz Moram pa posebno pohvalit neverjetno veliko število avtomobilistov,ki so prali vetrobranska stekla ravnov časo moje vožnje za njimi so mi prišparali pranje motorja Lepih 445 kilometrov

ej vidva "salto mortale" pać ... velik si upam... nevarno živim, ker take besede izustlam

Mal ga zarotiraš okoli osi

Še več jih bi bilo. To sliko sem dobil takoj, ko sva se odpeljala na mesenger! Paparazzi od najinih otrok! Nisva bila edina na cesti! Lovil sem enega GSa a so mi Borutovi kolegi preprečili njegovo slikanje. Hoteli so samo videti norca, kateri se v teh temperaturah vozi naokrog. Njegove prve besede so bile, če se mi žena nič ne smili, da jo vozim okrog po mrazu! Ne, sem dejal, upam, da se je bom tako hitro rešil

Vsem KTMistim ali (emovcem) z mopedom ali samo po duši: MERI NU JER, pa srečno 2018, brez izrednih servisov in čimveč km Dami

ukraden s FBja, ampak mi budi spomine : - Kam pa za novo leto ?!- Kamor hočeš, samo ne po laseh…

Včeraj, na pohodu

Slikal bolj malo sem se tok vec vozu. Brezovica , postojna , rakek, rakitna , domov nc mrzl sploh

Po sprehodu... še vedno poln energije.

...ravnokar...na sprehodu z obema...

Lahkih nog naokrog -Dubrovnik-Brežice-Ljubljana cca800km Zjutraj spet prvi proti zajtrku,no vsaj tak sem mislil. Igor že mezi,jajca na oko mi je pustil Obložim mizo ,tudi tist ,kar ponavadi ne jem ......sem tipičen slovenec ,sem plaču ,pa še za sabo bom vzel Večkrat dobim pripombo,da bi me raje oblačili ,kot futrali S fantoma se poslovim in pičim prvi. Ob 7.45 že rajdam na prvo pumpo v mestu,natočim in se čudim mimoidočim ....zunaj +8 ,folk pa v bundah,volnenih kapah in rokavicah ter ski buckah Sam se počutim v tem okolju in s temi temperaturami,kot pingvin na Antarktiki,povsem prilagojen Sonček počasi vzhaja Ko pridem ven iz mesta pa prava poezije,cesta obsijana s soncem ,suha,razen v kakšnih skritih ovinkih . Edina stvar,ki me živcira je faking čelada. Stara Shoei xr 1000 ,10 let ,brez zaslonke za sonce in zmahana notranjost a ni bilo druge. Primarne čelade imam pri Compaco v Velenju na servisu. Vseno pa uživam v ovinkih in soncu. Policajev ni bilo niti za dol niti za nazaj ..vrjetno lovijo tatinske božičke. Meje prečim brez problema , hitro in že sem v Neumu. Zapeljem v center ,mal posedim in naprej. Dišala mi je kava ,pa jo švignem še v Mali Ston ,tud tam se nastavljam soncu ,kot kuščar...uf,kaj to paše po Ljubljanski večni zimski megli. Pit stop naredim še ob Mali Neretvi,zbašem v sebe konzervo tune,pest mandeljnov in liter vode,se oblečem in po tehtnem razmisleku zavijem v Pločah na AC. Ne vozi se mi ,kot proti dol čez Split itd in ko prideš na najlepši del Jadranske magistrale že skoraj tema in nimaš nič,ne od ambienta ne od ceste. Ta bmf ima eno kapitalno napako ,poleg vseh ostalih(visoko težišče,hibe z ABS modulom itd....) in to so gume. Za tako težke letalonosilke imaš eno tri tipe in to je to. Vse pa so v mokrem smrtno nevarne (osebno mnenje,da ne bo kdo ven padu) . V vlažne in mokre ovinke grem kot da imam količek v riti,pokončno in s strahom ...res svinjsko popuščajo na taki podlagi . Po suhem pa so suverene in dopuščajo ,da brusim centralc in stopalke. Kljub vsemu pa sem zaljubljen v ta motor,staro kljuse mi pozimi in poleti odlično služi ...poleti za skupne vožnje z ženo,pozimi me dobro ščiti pred mrazom . Je pa tak ,biti zaljubljen je isto,kot,da se userješ v gate. Vsi vidijo,ampak samo ti imaš tisti topel občutek Tudi na AC ujamem par fotografij ..... Po AC ga brezkompromisno tiščim . Če sem za dol porabil 1 tank (23l) in 3/4 sem za nazaj ......eh ,nisem štel , vem samo ,da sem vsakih 160km nalil 21-22l .....letalonosilka po porabi Čez S.Velebit oz. odcepu -3 in megla,mastna cesta, ponekod celo ledena ,da sem tempo konkretno zmanjšal. Ob 13:15 sem vseno parkiral v Brežicah pri tašči in ženi .! V ljublano pridem cca 16:30 ,parkiram in do drugega leta ne dotikam ,ker danes nastopim dežurstvo jbg back in the real life Evo,pa se mi je vse poklopilo ,bil tudi s taščo v Brežicah na božičnem kosilu,pa ne zato ,ker je bil božič ,ampak zato ker sem bil LAČEN

se ne sekiram .. bom pa takrat izustu ... "dvojni salo mortale nazaj" ... ti je kj jasn

.... sam pazi, da te nau u križ usekal..... pa boš pol u rikverc hodu.......

@XTR z opisano nesrečo nima mazanje verige ali okvara oilerja nobene veze! " in the area of the engine block. A loose bolt and an incorrectly applied seal resulted in an oil leak. The oil ended up on the rear wheel." Razrahljan vijak na karterju motorja je bil vzrok. V motorju pa je od 2,5-3,5l motornega olja. V oilerjih pa 0,4-0,7dl. ps, na treh motorjih imava montirane DIY oilerje in sva skupaj prevozila cca 190Kkm, do sedaj brez kakršnega koli incidenta (olja na gumi). Srečno na cesti z ali brez oilerja.

V moji pretežno offroad družbi je kar nekaj precej zmogljivih enocilinderskih strojev s solidnim kompresijskim razmerjem pa do zdaj ni še nihče opazil ali omenil da bi karkoli klenkalo. Če je verjeti hitremu pregledu specifikacij z neta, ima tvoj Stelvio kompresijsko razmerje 11:1, moj 690 pa 12,6:1. V kolikor ima tvoj mehanik prav meni motor vseskozi klenka - not vlivam 95 oktanca na katerikoli bencinski pač že. Načeloma pa je pri nasvetih/mnenjih tipa vse je v k*rcu dobro uporabiti malo kritične presoje. Sicer pa teorija pravi da je virov predčasnega vžiga lahko več. Nisem ekspert, niti mehanik... sam jaz bi tako izjavo vzel z nekaj rezerve in jo preveril še kje drugje. Lahko da ti motor res klenka in vzrok ni v kvaliteti goriva.

Pust človeka nej mal telovad sej se je zredu za 30 dek

....kva ? .... a se prpravlas za avdicijo v cirkusu? ......

"salta" pogumno besedo sem izustu

To sem delal pri H&B, najverjetneje je isti sistem, malo cajta si vzami. Zamenjavat ključavnice se ne splača. Če pa imaš problem, pa ti lahko ob Zlatorogu pokažem.

ROX Pivot risers z ali brez blaženja se razlikujejo v ceni za kakih 30-40€. Jaz sem izbral te, ker se moral s tako drastičnim povišanjem odstranit original blaženje, ker je vzvod predolg/premočen in bi imel nekaj hoda na krmilu, kadar ga ne želiš. Nekaj virbacij odnese, koliko točno je težko reči. Bi pa moralo biti bolje kot brez blaženja. Vizuelno sedaj v mojem primeru res izgleda malo ekstremno, števec je sedaj kar skrit nekje tam spodaj. Bo prišlo vse skupaj bolj v pravo formo kasneje v nadaljevanju transformacije. Tudi relokacija števca na višji, bolj viden položaj. Drugega dela pa ne razumem povsem. Poviške ali menjavo krmila za višje se naredi ker bi rad imel ročke višje in ne na istem mestu. Z menjavo krmila se včasih korigira manjše razlike. Pri povišanju kot v mojem primeru bi moral nataknit tako visoko krmilo, ki bi bolj spominjalo na obliko pri BMX ali pa kakih čoperjih. Poleg tega bi dobil krmilo preveč k sebi. Pri povišanju položaja samo s krmilom ali z poviški, ki niso "pivoting" (gibljivi) pridobiš samo na višini, vendar s tem dobiš krmilo tudi bližje sebi kar je ravno kontra od željenega. Z uporabo pivot sistema pa lahko krmilo tudi pomakneš bolj naprej, kar lahko pomembno vpliva pri ugodnem položaju vožnje stoje v različnih pogojih in precej izboljša položaj rok glede na telo in s tem pridobiš na moči. Pojasniti moram da je vse skupaj manj pomembno za pilote, ki ne rinejo v ekstrem ala long distance maratonske fure, več kilometrski hudi vzponi po kakih razsutih vlakah, hudi vzponi preko stopničastih skal, korenin ipd... Pri dolgih furah zna biti konstantno pokrčen položaj na motorju kar naporen kar tudi vpliva na utrujenost po 10 urah na motorju. Tule sem našel video, ki dobro pojasne par zadev z nastavitvami, ki so rešljive le z pivot sistemom:

Oba imata prav

Smučarski tek gojim od januarja 1975, ko mi ga je skoraj na recept predpisal zdravnik v UKC. Že prvo leto sem odtekel tudi Trnovski maraton v Črnem vrhu. Zadnja leta me sicer matra hrbet, zaradi problema z nogo lažje skejtam kot tečem klasiko, pa zdržim dva dni zaporedoma na tekaških v zmernem tempu, potem pa rabim kak dan pavze, sicer bi me za nekaj časa zvilo in položilo na trdi kavč. Tako je bilo v nedeljo. Slike dodajam, brez predhodnega dovoljenja s tvoje strani. Lahko?

Nekaj da vas zaposli zvečer ob smokiju na toplem: https://lm.facebook.com/l.php?u=https%3A%2F%2Fyoutu.be%2FJjF_m99VAv8&h=ATNmgaRe0vE95TXIAHU69AvuXMY0gb-dLfbKeR51dvL5yg5fqqrWQ75ha7nLDoUopVE5rLRPBBy9b-gDio9gKmr347e9VgkN_2UOUHxMDxe0jh0OJt4LUr45J7uHuIWNj32RobPO&enc=AZPt3re4zMrrOjHeLbclWucy032G4eDPuJ20nWBj5u5lI1dlys3Od3w1TqmxxXrf5INOVxmyK1QhT5HGf3J8xHc2RmsMCu2yvUDsdHx8B89Z9PU_gyfqiBVxfHytaPWjjBuRz2piFQFEEgcWIBr_SV_OHBDGnxkc1i36Jr03-YXhW69d_NXnQ65Rnaxr8B_f6rzQq7JnWgUZ3gN3fUGG1mac6xuWei0Q9kP3BG97jO36EMpPu9w1wiLSW2JLBmLtpbaxEVYX3IWbJvoq887h8pdQK0n0bwCuyi7KDU7IoJs9tsYrxSerAw9cxsIV-xC2COIA468q97k1BktgkvrFWVeWpD1K5RfFAMHoXmILVfjThH5t1waU2mZMScXQVtCwq0M0MsEs9-Mdk2Ubxi6aaql_k7tVWMS4GnHSpO--oTuk_jq0-h3ucW6b0oU52qu335Czxeqc2YiVaaml0pBZkXtLxzm-d1rzUOA-KeMTdiNExY9rf5WVxxzYBSGrxyYDymd1eKhaABVFJvguCKa9g29gtJaCzfRlasJSh7-iUUv_1tyMSfydcmh5SCcq0v9XF-YpdvIVQFP0G5m98YwQqtTujFoqcAHo8LaF_3HSjVyW5awQ_qo-f_TEXCh9ArfQ84fmWKwrxXzp_qlbsCCIPDmsPmevQ1UpJCkbevU2bj0EN2_2y0MV7izEqC-baDeUNidoLb3vWFW2DsNvxn7YAhtminEVK1akmvXJemBhrCW4kKJK0vglUPLfz6GpcwM89UdM23Mi8oYINfIEfDAJFTI7mItyQuIVEZ3s2iZr3COj5G_3ffWHx2xnhEHYGu4ewAFyyr53iBIU7t2ze_oSaoWQ8sY8ML8lVWn3d_IafKGdaOXVhUde-fH20Z5qvfvdbEh0Jm4uezPHiiWOo6cldS5hWVRO3YzrHumUTvfTUIidVtwsBVTv6JfzSIUEftiZk6DaPzZNDQD2893athTH7Y1ngKfSW35aZPqgPOsnnqhVlkgHjhHqTcnKyKPzIHp0wXAt81sWKgmWQGIAmda_msqg0QjXNMaPuwmhMXNbJgmgGI03wGEwsBNas7N4K92-sXOP54PrgVuKaWy_2FrCHjdLwu13FqdqYj3Buh5pOsbShUeON6NJaSR3-Dg9wYSLZdjJoo3L62hEj17tPJ8dTQqRBNYBTgDt_2cd-A3Oh6y8GamA6iH0J-ySrry8e8cDVQt88ncmDnwGM1vmaRYdkQzDnXRqcJ_lv-OHMWjHtFNOwak4G1Qf8kX9fmZZ4CroB9xsn_mhKEdK3MFKhm0nmBuACSgNF2QHx7h_fhkfhJkzCMys_6y2Lvz2vPS9tAjXdTP4_f8EyMQSThJqlncPBqNQNv3Xzmyq6a8jNCDRSoqEo1iH1dadr_V0wZKGyw50ApXW6ah2EGT416MCL2zopUbBmIntAQBywqi0_Qv7sFCsnZjea047xBzXarnM_Hk4gW37RKBMvGNADnmtAwTi_gbkDpNfs-QCLlUc0A9RGYtPAjrmPXTffWgfDwwDy9sj3fg2Qo8N7Sj_UiNOdrdrJr8bvUee90ElkvAfEMCEA5cn66SWH7fztmmMk_v-IevPmw0EAgc56-7tO_il2jsQscElWT5RGFM_wxDhVIfQlP7_INjF1VtEmyLcBHXjpH8L01AEbVAFFEXxclUrddz1AsGxPj97Cy3pAx1aJVBLkzWnZ1jXddTTqV_6a__Y3X3XsDHuGH5rx9LJ8htqI_E78ZSDhR6raepL6lrZgbLzwCz_Yg&s=1 Danes sem mal sprehodu konje, k je Štefanovo Ni lepšega kot nove potke odkrivat.

17. dan petek, 28. 7. 2017 ULAN BATOR (Mongolija) – GUSINOEZERSK (Rusija) Zjutraj kljub dobrim namenom predolgo spiva. Vstaneva ob pol desetih in greva še na slavni zajtrk. Odpraviva se in med natovarjanjem poklepetava z garažnim mojstrom. Dava mu cigarete. Vesel je in vljuden. Prižge šele, ko speljeva s hotelskega dvorišča. Skozi mesto je gost promet. Neuspešno iščeva še poštni nabiralnik. V hotelu so rekli, da ne vedo, kje je. Celo menih, ki sva ga vprašala, ni vedel! Ob bleščečih stavbah pa so samo par metrov stran pogosti prizori prašnih ulic in nenavadnih novogradenj, za katere ne veš, kje bi imele dostop. Veliki brat te gleda! Kamere so povsod, žice so povsod … In tudi policistov se ne manjka. V predmestju je živahno. Na krožišču zavijeva proti Rusiji. Hrib na najini levi je razparceliran, ograje označujejo meje parcel. Na nekaterih že stojijo nove hiše, na nekaterih so jurte ali oboje, nekatere so še prazne. Ceste do teh novih naselij pa so po starem -neasfaltirane. Še cestninska postaja in Ulan Batorja je konec. Na prelazu so znana znamenja, do katerih imajo prost dostop tudi koze. Mogoče so pojedle kaj od popotniških darov. Na drugi strani je sveže nov hotel z igrali za otroke in z obvezno jurto. Kmalu za tem je tudi novo počitniško naselje s hiškami. Vmes, ob cesti in tudi čez njo pa so seveda živali. Koze so zavzele tud krožišče in parkirišče. Vzporedno s cesto se po stepi sprehajata dve dvogrbi kameli. Obcestni jarek pa je poln smeti. Pred Darkhanom prevladuje plastika. Vagoni tovornega vlaka so naloženi z deskami. Verjetno je les ruski. Ob cesti presenetijo še skulpture iz odpadnih materialov. Gotovo so tu vključeni v kakšen ekološki projekt?! Nimava časa, da bi se ustavljala. Greva v Rusijo! Pred nama je spet ravna cesta. Slovo od mongolskih ravnin prinaša tudi kip kamele ob cesti. Nekaj majhnih iz polstene volne pa gre z nama. Ob jurtah je gost promet in vzdušje spominja na veselice. V zadnji trgovini pred mejo se ustaviva in kupiva steklenico vodke Džingiskan. Ali bo preživela vožnjo do doma?! In potem ograja – mejni prehod! Na mongolski strani opraviva neverjetno hitro. Imava vsa potrebna potrdila, z malo ruščine in v prijetni družbi Mongolcev prideva hitro do ruske zapornice. Tu pa se ustavi. Čakamo. Očitno je to taktika za umirjanje živahnih Mongolcev. Ti hodijo na rusko stran do prvega trgovskega centra. Tam nakupijo blago, ki je ceneje in se vračajo čez isti prehod nazaj. Pogovarjamo se, zanimajo se za motor in za najino pot. Razlagam, da smo tudi mi včasih hodili v Italijo po nakupih, kot zdaj hodijo oni v Rusijo. Ko dobiva obrazce, jih izpolniva. Na tem prehodu je to kar na roko, brez računalnika. Dvakrat migracijska karta, deklaracija za motor in potem razgovor - kaj sva po poklicu, kje sva bila, kam greva ... Pregled prtljage je hiter, psi so se že prej sprehajali mimo. Uslužbenke so vljudne, a sistematične in vse se odvija počasi. Še hrupni Mongolci se umirijo. Pozdravimo se z vsemi. Celo glavna uradnica se nasmehne in pomaha! Še zadnji pogled nazaj v Mongolijo in slovo! V Rusiji sva! Začelo se je mračiti. In zdaj sva dobesedno na ruski zemlji! KONEC 2. DELA

Vtisi so, aaaaaahhhhhh....

Lahkih nog naokrog-Ljubljana-Dubrovnik cca 760km Pa je prišel spet tisti dan ,ko mi vrže ven varovalko in začnem razmišlajat nekonvencialno in v zgražanje drugim. 2 meseca nisem bil na motorju,ker sem se poškodoval.....terapije na svoj račun ,saj imamo zdravstvo rezervirano predvsem za faking politično in tajkunsko srenjo. Razni šamani,čarovnice in nazadnje kiropraktiki so me sestavili za silo,da grem lahko vsaj srat ,brez ,da bi rabil do sekreta lekarno analgetikov . Ideja je že tradicionalna ,vsako leto poknem decembra do Dubrovnika. Čas, ko je pred Božičem in prazniki tam doli znosno,dokaj prazno in brez raznih Abramovičev z letalonosilkami,samo jaz in moj bavarček ,ki je celo leto v pogonu. Običajo gre z mano tudi žena a je trenutno spet tisti decembrski čas,ki ga hepanci začnejo tržit že septembra ......jebemti đinglbelse in vse kar paše poleg migrene dobivam od Sam doma,kitajskih lučk in Jelenčkov ,ki mi najbolj pašejo na krožniku in ne vpreženi Sami neki dobri možje ,ki pa me ponavadi zaobidejo in prav je tako. No da se skrajšam . Greš z mano ......pa me debel pogleda...allo božič je,treba z družino na kosilo,večerjo al zajtrk ,saj ne vem .....nič ne dam na te zadeve in mi tud dol visi,pa ne za družino,da se razumemo ,temveč za to skomercializirano amerikanizirano cerkveno decembrsko vzdušje,ki se me ne dotakne. Zdej se nekateri že zgražajo pa sploh nisem še prišel do minusa.... Skratka žena gre po svoje jaz pa po svoje. Najbolj se bojim ,ko gre k mami brez mene ,saj pride domov z tovarniškimi nastavitvami. Do zdaj ste dojeli ,da mi gre december in vse z njim povezano na qrac in tu se šele začne pravljica : Pridem v garažo po 2 mesecih ,dam kontakt ,bavarc zmelje tisto svojo diagnostiko a tud obrne ne....pričakovano! Pripeljem avto,kleme in to ob 5h zjutraj ,ko folk šele vstaja ,gleda čez okno in se čudi kaj ta debil na -6 spodaj počne z motorjem. Kresne v prvo,vržem tiste ene štumfe in gate v kovček in pičim proti soncu..... V Kočevju sliknem še Rudniško jezero. Nekje od Kočevja naprej padem v ledeno dobo -6......prižgem radijo na bmfi in komad....."Zapadel je prvi sneg.Pobelil sosednji breg.Zvezde na nebu nocoj svetlikajo se....Na motorju sam sedim ,vesel sem a se bojim ,da rit mi bo zmrznla" Ko moraš pa scat,je pa to svojevrsten podvig,saj imaš vrabčka zapakiranega kot božično darilce.....sploh nisem več hotu pit.. Ker sem doma iz teh krajev zavijem še na makedam ,poznam vsako potko in pozimi je čarobno čez hosto.... Sliknem še Kolpo in na mejo (Petrina)Preverjajo me obe carine,kot skoraj vedno po moje je kriva moja temna polt, ženskam je všeč ,policajem očitno ne.... Proti Delnicam Sibirija tudi na pogled ne samo po stopinjah.. ...tu se začne počasi dvigat sonček... Cesta mastna drseča,popeskana ,ponekod se peljem v ovink tudi samo 30kmh... Za fotko se pri Omladinskem jezeru zapeljem preveč na zasnežen rob.....mal je manjkal pa bi položu... Prvi postanek naredim nekje naprej od Novih Vinodolskih in zbašem v sebe malico,ki mi jo je pripravila žena.... Končno sonček,ki pa ga kvarijo sunki vetra a je mastrubatično proti megleni Ljubljani. Jadranka fantastična,suha,sončna in do 15 stopinj,gumo mi trga ,tak ,da moram tempo zmanjšat,treba pa pazit tiste senčne lege,tam je kar nevarno ,ko priletiš iz suhe na mokro... Senj preletim.. ,se pa ustavim spet v Karlobagu na kofi. Potem še pri moji drugi mami v Paklenici Milena Kneževič(apartmani delajo celo leto) ponudi mi kosilo a pred mano še cca 500km ,poljub na lice in že šibam ... Od Primoštena ... do Omiša me spremlja sonce v zatonu,fantastični razgledi..... ...ujamem tudi sončni zahod..... Od Omiša do Neuma pa me tepe veter in me je dost po celi cesti , parkrat celo rjavo črtico potegnu,bmf je kot jadro ko butne sunek vetra... V trdi temi se končno priguncam v Dubrovnik,hotel spodoben jaz pa po cca 760km malce trd . Prav razveselim se tople sobe in Božička v Kopalnici ... Jutri bom....jutri....eh bom še vidu kaj bom ,smo na vezi.. Lp

Moja objava se nanaša na nestrokovne posege. Dober primer, kako lahko eno majhno tesnilo ali pa neprimerno privit vijak naredi katastrofo. Marsikdo se tega sploh ne zaveda! Tudi 0,4 -0,7 dl olja naredi kar lep madež. Pravilno nameščen oiler ne predstavlja kakšne velike nevarnosti, priporočam pa dobro mero previdnosti pri montaži. DIY izvedbe se ne grem, Tutoro pa že dva tedna čaka na montažo.