Dvorana slavnih

Mislim, da ti je sicer jasno, bom pa razložil za tiste, ki na podlagi te izjave lahko celo verjamejo da je (bil nekoč) Miran počasen. Eno so dnevni in kratki reliji oz še huje , če si imel v mislih neko cross dirko. Danes je kup mulcev, ki letijo ko snete skire. Vozijo na 110 procentov. Vse za 5 minut slave, čeprav marsikateri konča v ciborah in polomljen, Soča terapije ipd... vendar teh potem ne vidimo. Vendar je to mularija ki zdrži tako hitro vožnjo le kako uro ali dve. Miran ni blestel niti na Cross Country dirkah, ampak to ne pomeni da je slab. Njegove prednosti so pač drugje, na drugačnih dirkah in na drugačnih motorjih. Rally Dakar je vzdržljivostna dirka kjer so dobri konstantni dirkači, ki imajo dobro sposobnost navigiranja in so vzdržljivi. Dnevne dirke so nasprotje tega-so blitzkrieg v primerjavi z Dakarjem. Miran pravi da se Dakar vozi na 90-95 % svojih zmogljivosti, ker sicer v 14 dneh in 8 000 km zagotovo pride do neke napake in odletiš iz različnih razlogov. Primer napake v navigiranju je bil včeraj Rodriguez: Roadbook je na tem mestu označeval nevarnost s tremi klicaji (!!! - oznaka za najvišjo nevarnost) in oznako za previs. To pomeni da je treba tu zavirat in pazit, ker ga je na polno letel je spregledal nevarnost in se polomil in zaključil Dakar. Bil je pa najhitrejši - dokler ni trdo pristal. Miran je v svojih udeležbah na Dakarju bil parkrat v dvajseterici, kar pomeni da je le za las počasnejši od najhitrejših na svetu, pa čeprav nabere v 14 dneh razlike v zaostanku kakih 10 ur. Peljati Dakar in ga zaključiti je že dosežek življenja. Priti med najboljše je po mojem razumevanju blazno velik dosežek.

Nedeljska celodnevna vzhodno od Lj s ciljem do mx Cukrce in nazaj: sabotaža 1 poizkus obvoza, neuspešen pogled na levo sabotaža 2, tale pot ni vrisana, je pa tista za sedlom (za sabotažo 2) tu je šlo spodaj pošrek, droban a za dvignit pretežak. težko motorista na motor spravit po temle kosilu v kmečkem turizmu Kamnikar (Mali Vrh pri Prežganju) je šlo pa samo še nazaj. Skupaj 120km v 7h, bencina je šlo za vsega 6 ojrou . To je bil drugi neuspeli poizkus Lj_Cukrca_Lj s hard mopedom! to pot zaradi sabotaž. Je bilo kr precej po poteh v kartah ne vrisanih , ki pa so šle v pravo smer. Gurtne in družba je obvezna oprema ob vsem tem podrtem drevju.

go Simon go kakorkoli .. naš je in zato je najboljši

Zgornji posta je bila majhna šala, toda res imam željo letos prevoziti s kulom 7.777 km, vendar v bolj bližnji okolici in sicer: Tolmin, Oblakov vrh, Idrijska Bela, Logatec in Žiri in ??? Še nikoli nise končal in začel kolesarske sezone tako k'sno kakor lansko leto in tako zgodaj kakor letos = 8 dni "pavze". Lani: Letos / danes:

danes malo po Kopru...

Daj začetnike s Koroške na peščeno podlago in na dva tedna trajajočo dirko... pa boš dobil idejo kako to zgleda. Eno je navijat gas po terenu, ki ga poznaš kako uro, dve pol pa it na pivo in domov. Drugo je navijat gas dva tedna zapored po terenu, ki ga ne poznaš in zraven biti še sam svoj mehanik. Probaj kupit Honda/Yamaha/Sherco Dakar rally repliko pa mi povej kako ti je ratalo.

Glodalca

...na kokosovem olju dušen ohrovt...prelit z umešanim jajcem in posut z gaudo....meni mmmmmm jamiiii...

Pri 6 minuti se Lyndon pogovori z Marčičem če se ne motim.

V primeri, da sumiš regulator (regler) ga lahko pomeriš z univerzalnim instrumentom. Nobeden od priključkov ne sme prevajati proti ohišju ali med seboj. Razen v prevodni smeri diod (odvisno kako je regulator "zgrajen"). http://www.electrosport.com/technical-resources/technical-articles/how-motorcycle-charging-system-works, princip diodnega regulatorja (v Viragu) mislin, da je nekaj takega. Najprej izkopiš regulator in pomeri, da ni katera od faz "prebila" proti masi, nato pa alternator pa preizkusiš tako, da pomeriš napetosti med fazami pri cca 4000 obr/min. Napetost med fazami je lako 45V, oziroma mora biti več (tudi70V+) seveda izmenična. Vhod 3faze, izhod + (plus) in - (minus). https://i.ebayimg.com/images/g/rtsAAOSw2GlXGBeD/s-l500.jpg Takšen je original. Seveda lahko vgradiš "podobnega" vendar boš moral spremenit konektor za priklop.

Robi, bralci tvoje strani vemo, da nas opazuješ, ampak Sv. Trije kralji so že mimo. Kdaj začneš spet s pisanjem? Zmaga po trdem boju v F3A-A, Robert Mežnarič, Šoštanj 26.5.2001 (najdeno na spletu). Se mogoče spomniš tega dne, dogajanja, slavja?

29. dan sreda, 9. 8. 2017 VORONEŽ (Rusija) – KIJEV (Ukrajina) Zjasnilo se je. Pogled iz hotelske sobe je danes mnogo lepši. Zdaj ni več izgovorov in ne časa. Treba je pospraviti in naprej. Vsi smo nestrpni, domotožje dela pri vsakem po svoje. V jasnem vremenu je skozi mesto lepo … Mesto ostaja za nama. Na cesti je pestro, a na srečo še ni zastojev. Ruska polja in ruske lesene hiše so nekaj posebnega. Mestu Kursk se izogneva po obvoznici. Kava na takih črpalkah je trikrat dražja kot po lokalih ob cesti. A zadiši … Štorklje so v gnezdu. Ustaviva se še na zapuščenem počivališču, ki še vedno kaže, da je bilo nekoč zelo lepo. Na tem delu poti se nama vrtijo spomini izpred dveh let; človeku se nenadoma zazdi vse znano, kot bi bil že skoraj doma. Kozino ima resnično še nekaj koz. Za kozami pa je meja. Na srečo ni gužve, le kamioni stojijo v dolgi koloni. Na ruski strani sva opravila presenetljivo hitro. Na ukrajinski strani pa je pristopil vojak, ki je poskusil tisto znano o kavi, čaju, pa če imava kaj rubljev … Včasih se je dobro narediti še malo bolj neumnega, kot si že … Potem je prišel mimo drug uslužbenec in je rekel, naj greva z njim v pisarno (zabojnik). Bil je vljuden, postopek je bil hiter. Včasih se ti zazdi, da pri nekaterih ljudeh spregovori žalost. Vprašal naju je, kako je v Sloveniji, kako v Mongoliji, kako je bilo po Rusiji. Imela sem občutek, da bi najraje tudi sam šel nekam, kamorkoli, stran od tu, kjer je, pa verjetno ne more. Ko nama je vrnil dokumente, je rekel, naj hitro greva in srečno. Hvala. Med rusko in ukrajinsko stranjo je žalostna meja. Cesta je katastrofalna, zabojniki, v katerih delajo, tudi. Povsod so vojaki s puškami, vzdušje je grozljivo. Zdi se ti, da bo kdo od teh (pre)mladih vojakov zdaj zdaj preizkusil svoje orožje … Potem je vzdolž ceste ograja z bodečo žico. In zelo slaba cesta proti mestu Gluhiv. Niti pomisliš pa ne, da bi se ustavljal. Naprej! KONEC 4. DELA

Najtaboljšo sam nardim

11C v Lj me je spravilo iz hiše na popoldansko vožnjo. Malo po poznanem in malo po nepoznanem terenu vzhodno od Ljubljane. Obrnilo se je 64 kmjev. mx proga Lavrica je samevala neobičajna lovska opazovalnica ob dolenjski AC popoldan je bil lep Sem sledil poti, ki je opentopo in Adria Topo V3 karti vrisana kot celotna do naslednjega naselja. A v križišču na začetku je bila tista v levo bolj široka in bolj zvožena a na kartah sploh ne vrisana. Sem sledil tisti v desno (vrisani). Prva ovira, a z obvozom :-) no na naslednji pa sem obrnil in se lotil tiste leve poti, ki pa je prinesla takle prehod s prekrasnim razgledom no na drugi strani kamnoloma pa strma in dodobro blatna in namočena strmina. Povratek po njej trenutno ni bil izvedljiv vsaj meni ne trenutno. Sem šel peš naprej pogledat, če se pot dejansko nadaljuje. Se je in sem "kozla" peljal ugasnjenega ob sebi. Potem pa: električni pastir in za njim edini vozni izhod. Nazaj je bilo "no go". Lepa beseda lepo mesto najde in sem šel peš do hiše prosit za prehod in ga od ta mlade gazdarce (nč se ni jezila) tudi dobil. :-) Na drugi strani vasi pa ponovno od vetra položene ovire in ker je bil dan bolj kot ne že proti koncu sem obrnil nazaj v civilizacijo. Lep popoldan je bil. Večino blata mi je uspelo splaknit s kozla s pomočjo obilice velikih luž po Barju.

Vabljeni!

Seveda. Takole nekak gre - KTM 450 RFR strojev je v primerjavi s kakimi Japonci ko listja in trave. Nov moped stane ~ 30k €. Serije so zelo omejene. In tudi če imaš 30k ni nujno da ti bojo motor prodali. Moreš biti dirkač, tak ki je že nekaj pokazal. Lahko pa skašljaš med 15 - 20k in kupiš rabljenega... če veš kje in kje kakega zbrskaš. Tako da KTM je bolj ali manj edini proizvajalec ki ponuja tovarniške dirkalne rally motorje navadnim smrtnikom. Honde, Yamahe in par ostalih pa sploh dobil ne boš, ker jih naredijo par bolj ali manj izključno za tovarniška moštva. Oziroma, Yamaha ponuja WR450F Rally Replica. Sam cena ni javna. Po sistemu - če te sprašuješ po ceni si je itak ne moreš privoščiti. Edit - sem zbrskal ceno za Yamaho. 28k € + dajatve. Tam nekje ko KTM. http://www.rally.dragondistribution.fr/#wr450f

Tokrat sem spremenil mesto dozacije in premaknil dizo na zunanjo stran verižnika. Predvidevam, da bo manj umazana feltna in zadnji zavorni disk.

Evo sporočilo za javnost:

KLIKNI, če si upaš!! MAMUTKI, nočem vas strašit, ampak tole je pa... Mamutovanje 2018 je za vogalom!!

Ko sem še imel Triala sem sprobaval vse živo preko podrtih dreves in korenin...Večiina poizkusov se končala isto...Se pravi na tleh...joj je blo fajn...

je imel tehnične težave; https://www.facebook.com/Simon-Marčič-Racing-247593812087685/ držimo pesti, da bo vse porihtal!

Na prvi sliki je stanje kolektorja pred čiščenjem (očiščen pred 12kkm). Stanje tokrat ni bilo kritično, na sliki izgleda slabše kot v resnici (zaradi fleša). Na drugi sliki se vidi, da kislina ne odstrani zapečene umazanije, tudi polirka na kotni brusilki ne enostavno. Rešitev; vzameš vodobrusni papir granulacije 2000 in hitro preletiš krivine, nato pa samo še hitro poliranje (priporočam polirni filc za na kotno brusilko). Določena mesta so precej nedostopna a je vseeno precej hitrejše od ročnega poliranja. Po dobri uri dela ....

. ... stari, brez veze je neki na blef probavat ... ... jest, če nisem vnaprej sigurn da bo dobr, se rajši baklav pa cevapov držim ps. ... hmmmmm ... sicer pa tud tvoja darila nisi bla glih švoh ...

28. dan torek, 8. 8. 2017 VORONEŽ Ni po načrtu, a si privoščiva dan motopočitka. Glavni razlog (se prepričujeva) je dež. Zakaj bi rinila po dežju, bova raje jutri, ko bo lepo vreme, vztrajno sedela na motorju. Malo poležavanja in sprehajanja tudi ne more škoditi. Zajtrk do postelje … Sva v 10. nadstropju in niti hotela si nisva še uspela pogledati. Res je popolnoma prenovljen. Pogled na mesto pa je zaradi dežja bolj otožen. Voronež ima že več kot milijon prebivalcev in je razdeljen na šest upravnih okrožij. Greva na sprehod, da vidiva vsaj delček mesta. Mimo Puškina, do opere in baleta, mimo Bunina, skozi park, mimo lepot Rusije, mimo doma igralcev, mimo izložb, ki vabijo v trgovine, mimo lutkovnega gledališča … … do gostilne in do (po dolgem mesecu enkrat zgodnje) večerje … Po poti nazaj do hotela se ustaviva še v gruzinski pekarni. In še v trafiki, kjer kupujem (po Mirotovi definiciji) same neumnosti, zato gre kar ven. Z gospo trafikantko pa se lepo zmeniva. Najprej ne more razumeti, zakaj bi ruske cigarete, ko pa ima tako veliko izbiro tujih. Ah, gospa, to bo za spomin, ki gre v dim – v Slovenijo! In gospa razume. In majhne majhne vodke, ker velikih ne moreva voziti s sabo … Ko odhajam, pravi: RUSIJA VAS POZDRAVLJA! Hotelski hodnik se zdi utrujenemu sprehajalcu brezkončen. Kljub temu si Miro ne more kaj, da ne bi analiziral še gradbišča tam spodaj … Še vedno prši. Mesto je preveliko za en sam dan! Vsi bi šli spat.

27. dan ponedeljek, 7. 8. 2017 PENZA – VORONEŽ Sonce vzhaja. Iz »športne« sobe je razgled po mestu. Iz športnega centra se nameniva najprej po mestu poiskat vulkanizerja. V polmilijonskem mestu … Zgleda, da bo edina rešitev menjava gum, saj se je prva guma, kljub normalni obrabljenosti, že razplastila. Ustaviva se pri prvi delavnici, ki jo vidiva. Dva mojstra igrata damo in kadita. Pri takem obredju verjetno ni najprimerneje motiti udeležencev. Kljub prizoru, ki ne mara motenj, se opogumim in začnem z dober dan in oprostite. Mojstra sta prijazna, eden celo stopi iz delavnice in začne z razlago. V mestu je ena sama delavnica, kjer lahko zamenjajo in uravnotežijo gume za motor. Gre se skozi prvo krožišče … drugo krožišče, par kilometrov … potem … Miro kima, sama debelo gledam. Ali res sledi temu opisu poti?! … tam je delavnica Jona. Jona. Zahvaljujeva se. Srečno! Odpeljeva se. Mojster orientacije z nezmotljivim občutkom (sreča, naključje ali res znanje in prostorska predstava?!) pripelje do avtoservisa Jona. Po mestu je tekoč promet. Na servisu so polno zaposleni. Najprej imam občutek, da me niti ne vidijo. Potem imam občutek, da jih motim. In potem imam občutek – samo še tega nam je treba! A se kljub vsemu uspem dogovoriti za najnujnejše. Seveda je tako, kot je motorist predvidel. Če bo sam snel kolesi … in ju potem tudi sam namontiral nazaj … bodo premontirali pnevmatike … Sledi akcija, ki je tistim na servisu in vsem mimoidočim v zabavo. Miro dela, drugi klepetamo. Nekateri se zanimajo, zakaj to dela sam, druge zanima zemljevid, tretje Mongolija, četrte Slovenija … Pride pa tudi eden, ki si ogleduje zemljevid in zmajuje z glavo. Gleda me in pravi, da to ni mogoče. Seveda je mogoče, a moraš biti starejši. Vi ste še premladi! Sledi sprostilni smeh … In še skupinska fotografija za konec, ko jim je kar žal, da že greva. Z Rusi je po navadi tako. Greva skozi mesto do izvoza za Voronež. Vožnja in vročina utrujata. Pred kosilom se lahko malce zadrema, če človeku uspe najti primeren kotiček. Sanjaš lahko o strešni konstrukciji, ki je doživela širitev … Gospa za šankom je rekla, naj bova kar v miru, ko bo hrana gotova, nama jo bo prinesla. Kruh se v Rusiji naroča po koščkih. Dobesedno. In nikjer nisva videla, da bi ga kdo pustil, ali da bi bil med ostanki. Ali bo ta spoštljiv odnos ostal tudi z vdorom potrošništva, ki se že nakazuje?! Zakaj se človeku po kosilu zdi, da je cesta vedno daljša?! Tudi pred mestom Tambov potekajo dela. Nekatera polja so že poželi in preorali, nekatera so še divje zelena. Nenadoma se ob cesti kot privid pojavi Turgenjev. Ko prideva čez železniško progo, narediva kratek postanek, da vsaj malo pogledava rastlinje in polja. Tudi majhni ljudje v Rusiji na ruskih poljih pod večer postanejo veliki! Kot vedno, se je tudi danes začelo prezgodaj mračiti. Toda ruski mrak nama je pred Voronežem poslal svojega dobrega duha v obliki ruskega motorista, ki naju je nezmotljivo (in hitro) vodil do centra in do hotela Azimut. Tam sva bila pred dvema letoma, ko so ga ravno obnavljali in sva si zaželela, da bi videla, kako je obnova uspela. Pa tudi sicer bi morala nekam spat. Živeli ruski motoristi! Hvala in srečno! Hotel so res prenovili (pa tudi podražili). Letos pravijo, da je varno, da lahko motor pustiva pred vhodom. Hitro se odpraviva ven. V bližnji trgovini, ki je odprta 24 ur, malo gledava etikete … Po poti nazaj pa tudi različne izložbe … Hotel Azimut zgleda bistveno drugače kot pred dvema letoma (Centralna Azija 2015). Noč je lepa, na nebu je luna, babuška na vhodu pa vabi v posteljo. Dobrodošli!

Po “krompirje”sva šla. Domov pa le tu in tam kakšna kaplja dežja

Ne daj se, Ines. Ne daj se godinama ! ! ! Leta niso izgovor. Tapravi se ne predajo.

Malo štorast predvsem, ampak nisem pa več vsakih 70 km na tankšteli Prvi problem je bil že pri inštalaciji, kljub temu, da sem pisala prav na Acerbis, če ta tank resnično paše na moj 2 taktni motor (kar so potrdili), seveda ne paše. Naredit je bilo potrebno nove nosilce, vdret avspuh, da se je pipa za bencin nehala naslanjat na avspuh, in na levi strani pride nameščena še alu toplotna izolacija, da se ne bo preveč grel bencin. Nisem stestirala kapacitete, maksimuma nekako nimam namena velikokrat izkoristit, ker je tistih 20 kg bencina hudičevo težko pobirat, ko se vse prelije na eno stran motorja. Pa tudi rezerve še nisem odprla, da bi videla, kjer začne kašljati. Kar se vožnje tiče je pa v stoje bp., v sede tudi gre, najhuje pa je na prehodih iz sedečega v stoječ položaj, ker se v vmesnih fazah motorja s koleni enostavno ne moreš držat, pri skokih pa pri moji skromni brzini in višini nisem čutila razlike, ga bom pa definitivno v bodoče vzela dol, če bom šla na mx progo.

Kot se spomnim, je Robi nekaj časa nazaj napisal, da se s koncem leta poslavlja s foruma in očitno to nima veze z začetkom oz. koncem kakšnih bajeslovnih bitij,..., sem pa tudi sam njegovo temo vedno prebral kot prvo, ko sem šel na forum...

. ... božičkova darila

Neka ženska se je zjutraj ob 7.11 ob svoji jutranji kavici ravno > pripravljala na odhod v službo, ko je opazila zelo nenavaden pogrebni > sprevod do bližnjega pokopališča. > Enemu pogrebnemu avtu je v razdalji nekaj metrov sledil drugi. Za drugim> avtom je hodila ženska - sama, s pitbulom na vrvici. Za njo je hodilo 200 > žensk, vsaka sama. > > Ženska se ni mogla upreti radovednosti. Šla je ven in se spoštljivo > približala žalujoči ženski s psom in rekla: > "Iskreno sožalje ob vaši izgubi, vem, da je neprimeren trenutek, da bi vas > motila, vendar še nikoli nisem videla takega pogreba. Čigav pravzaprav > je?" > Ženska s psom ji je odgovorila: "V prvem avtu je moj pokojni mož." > "Kaj se mu je pa zgodilo?" > "Moj pes ga je napadel in ubil." > Ženska je spraševala še naprej: "Kdo pa je potem v drugem avtu?" > "Moja tašča. Poskušala je pomagati mojemu možu, pa se je pes spravil še > nanjo. > Sledil je daljši pomenljiv trenutek tišine med obema ženskama. > "Mi posodite psa?" > "Postavite se v vrsto."

Te dve fotografiji sem fotografiral med včerajšnjo vožnjo po kanomeljski cesti. Oblečen sem tako, da imam od pasu navzgor 5 slojev oblačil, od pasu navzdol dva in tudi v "pohodnih gojzarjih" imam dva para nogavic. Moji včerajšnji letošnji kolesarski kilometri še niso bili TO je TO, današnji dopoldanski so pa končno res TO je TO, tako da sedaj znašajo moji letošnji prevoženi kilometri s kulom 5.125 km !!! POZOR !!! VES ČAS VAS OPAZUJEM !!!

Iz mojih izkušenj: najbolj pomembna sta roka in vztrajnost. V roki pa se uporabil nekaj vileda gobic (groba stran), purol (eno celo tubo) in čiste krpice za spolirat. Nekje 3 dni sem drgnil. Krivine sem seveda odmontiral. na fotki doli pred poliranjem

Malo updatea... Poservisirana, zamenjane svecke, po padcu namontirani novi zascitni loki, dodan GiPro prikazovalnik prestav... Pripravljena na pomlad.....