Dvorana slavnih

Enkrat je Chuck Noriss v štekdozo tak pihno da so se na Fali turbine nazaj zasukale!

Koliko cca.metrov je to? 20?30? Bolj proti 50? Ga je Gajser učil

...na kokosovem olju dušen ohrovt...prelit z umešanim jajcem in posut z gaudo....meni mmmmmm jamiiii...

Tema se nanaša na Dakar 2018. Vse ostalo so smeti! Mirana pa prosim po zobeh vlačte po zs-jih in podobnih komunikacijskih kanalih, ki so zasebne narave in zabave!!!!!!!!!! Kar je res in kaj ni je brez pomena, če Miran ne more sodelovati. Zato je debata o Miranu popolnoma brez vsebine, kar je zame, ki me zanima Dakar 2018, rahlo frustracijsko.

če prižganega pustiš, bodo mislili, da še prej prideš nazaj

daj umiri se, povedal si svoje, sedaj pa dovolj.

Nehaj ga srat (pa ne dobesedno ). Ne sekiraj se zaradi decembrskih prekrškov, tako pač je. Jej normalno kot prej, pa bo ok. Neke revolucije ne prenesejo strašnih uspehov. December pa smatraj kot "cheat" mesec, zdaj pa normalno naprej. Saj si, kolikor je meni znano, kar pridna in na dobri poti.

Vabljeni!

ker nimam placa na krmilu tako kot Mina.... in ogledala zezajo...sem se danes spravil narest nosilec za torbico.... zaenkrat se zdi da bo kr na pravem mestu, pa tud ko obracas krmilo se ne zaleti nikamor.... bomo vidl na voznji, pomoje bo ok

Taki so moji letošnji realni mejniki za vožnjo s kulom. Moja želja po v Punta Caffe v Piranu je še vedno prisotna, vendar moram MMV prej še odpeljati na sevis v Tolmin in potem čimprej "v praksi ugotoviti" kako se "iz ankaranskega križišča" s skuterjem pripeljati čimbolj v bližino Pirana po kolesarski stezi ...

Miran lahko na MS sodeluje, ni treba plačat startnine

Rally se ne ponavlja. Vseskozi voziš po drugačni trasi/podlagi/vremenu/višini/etc. In se poleg običajnih pasti na poti ubadaš še z navigacijo in probaš voziti čim hitreje. Jap, to je popolnoma primerljivo s kroženjem po eno in isti trasi

V nedeljo smo sodeloval jaz, moja draga, najina hčerka in njen prijatelj, ter poskrbeli za to, da z mojo drago ne bova več v napoto eden drugemu (moj maketarski kotiček in njena šivalnica + likalnica) ...

V Google Zemljevidi sem poizkusil tudi brez vračanja domov (za vsak primer ), vendar ti ne odstopajo od izračunane kilometrine ... Moja draga mi je v mailu napisala, da je danešnje vreme primerno za ...

Tudi ventile stelam in vse ostalo. Od generalk do servisa vzmetenja (tudi zadnji amortizer) in se kaj. Po service manualu se ventili stelajo (pregledajo) na 15.000km. Zmotno je mislenje "kaj bos stelu ventile sej se neslisjo". Ravno obratno je, man ko se ventili "slisijo", bol ko so posedeni, mansa je toleranca med odmicno gredjo in ventilom. Nakoncu zaradi temperaturnega raztezka ventil ne zapira vec in posledicno ga skuri "prepiha" in ponavadi se lezisce. Obnova glave je pa noro draga. Kaj in gdaj bo gdo servisiral je pa stvar posameznika, jest se drzim service manuala.

takole izgleda zaščita pete:

Mislim, da ti je sicer jasno, bom pa razložil za tiste, ki na podlagi te izjave lahko celo verjamejo da je (bil nekoč) Miran počasen. Eno so dnevni in kratki reliji oz še huje , če si imel v mislih neko cross dirko. Danes je kup mulcev, ki letijo ko snete skire. Vozijo na 110 procentov. Vse za 5 minut slave, čeprav marsikateri konča v ciborah in polomljen, Soča terapije ipd... vendar teh potem ne vidimo. Vendar je to mularija ki zdrži tako hitro vožnjo le kako uro ali dve. Miran ni blestel niti na Cross Country dirkah, ampak to ne pomeni da je slab. Njegove prednosti so pač drugje, na drugačnih dirkah in na drugačnih motorjih. Rally Dakar je vzdržljivostna dirka kjer so dobri konstantni dirkači, ki imajo dobro sposobnost navigiranja in so vzdržljivi. Dnevne dirke so nasprotje tega-so blitzkrieg v primerjavi z Dakarjem. Miran pravi da se Dakar vozi na 90-95 % svojih zmogljivosti, ker sicer v 14 dneh in 8 000 km zagotovo pride do neke napake in odletiš iz različnih razlogov. Primer napake v navigiranju je bil včeraj Rodriguez: Roadbook je na tem mestu označeval nevarnost s tremi klicaji (!!! - oznaka za najvišjo nevarnost) in oznako za previs. To pomeni da je treba tu zavirat in pazit, ker ga je na polno letel je spregledal nevarnost in se polomil in zaključil Dakar. Bil je pa najhitrejši - dokler ni trdo pristal. Miran je v svojih udeležbah na Dakarju bil parkrat v dvajseterici, kar pomeni da je le za las počasnejši od najhitrejših na svetu, pa čeprav nabere v 14 dneh razlike v zaostanku kakih 10 ur. Peljati Dakar in ga zaključiti je že dosežek življenja. Priti med najboljše je po mojem razumevanju blazno velik dosežek.

Zato vozi KTMa, ker deli dobesedno ležijo ob progi

29. dan sreda, 9. 8. 2017 VORONEŽ (Rusija) – KIJEV (Ukrajina) Zjasnilo se je. Pogled iz hotelske sobe je danes mnogo lepši. Zdaj ni več izgovorov in ne časa. Treba je pospraviti in naprej. Vsi smo nestrpni, domotožje dela pri vsakem po svoje. V jasnem vremenu je skozi mesto lepo … Mesto ostaja za nama. Na cesti je pestro, a na srečo še ni zastojev. Ruska polja in ruske lesene hiše so nekaj posebnega. Mestu Kursk se izogneva po obvoznici. Kava na takih črpalkah je trikrat dražja kot po lokalih ob cesti. A zadiši … Štorklje so v gnezdu. Ustaviva se še na zapuščenem počivališču, ki še vedno kaže, da je bilo nekoč zelo lepo. Na tem delu poti se nama vrtijo spomini izpred dveh let; človeku se nenadoma zazdi vse znano, kot bi bil že skoraj doma. Kozino ima resnično še nekaj koz. Za kozami pa je meja. Na srečo ni gužve, le kamioni stojijo v dolgi koloni. Na ruski strani sva opravila presenetljivo hitro. Na ukrajinski strani pa je pristopil vojak, ki je poskusil tisto znano o kavi, čaju, pa če imava kaj rubljev … Včasih se je dobro narediti še malo bolj neumnega, kot si že … Potem je prišel mimo drug uslužbenec in je rekel, naj greva z njim v pisarno (zabojnik). Bil je vljuden, postopek je bil hiter. Včasih se ti zazdi, da pri nekaterih ljudeh spregovori žalost. Vprašal naju je, kako je v Sloveniji, kako v Mongoliji, kako je bilo po Rusiji. Imela sem občutek, da bi najraje tudi sam šel nekam, kamorkoli, stran od tu, kjer je, pa verjetno ne more. Ko nama je vrnil dokumente, je rekel, naj hitro greva in srečno. Hvala. Med rusko in ukrajinsko stranjo je žalostna meja. Cesta je katastrofalna, zabojniki, v katerih delajo, tudi. Povsod so vojaki s puškami, vzdušje je grozljivo. Zdi se ti, da bo kdo od teh (pre)mladih vojakov zdaj zdaj preizkusil svoje orožje … Potem je vzdolž ceste ograja z bodečo žico. In zelo slaba cesta proti mestu Gluhiv. Niti pomisliš pa ne, da bi se ustavljal. Naprej! KONEC 4. DELA

V Google Maps sem "odkljukal" Izogni se AVTOCESTE. Poznam nekoga iz Idrije, ki je že bil na tem romanju in tudi eno iz Ljubljane. Odločil sem se, da bom iz Santiaga domov kar plaval ... Tako je, ker ima Roberto pri takem vremenu preveč časa in se mu nič drugega ne ljubi ...

Konji pri nas še spijo v garaži in bo tako še nekaj časa ostalo, le baterija je na infuziji, da bo oživela, ko pride čas za to.

Žal so tole "slovenska"posla v marsikaterem podjetju pri nas. Delavce dobesedno bičajo, da naredijo čimveč komadom in neglede na to, da je 60-70% potem škarta in dobijo zavrnjeno...posredno je delavec kriv in krog se zavrti. Sem bil prisoten, ko je prišel nadzornik direkt iz nemške firme ( znana in omenjena) pogledat zakaj tolk škart robe pošiljajo njim v dobavo. In pravi "bolje da naredite 60% manj izdelkov pa tistih brez napake več bo denaraj firmi ostalo, ampak se nobenga ni prijelo.....blah SLO

Dejansko ni šel tekmovat, ampak nastopat, da se je lahko prodajal. Samo zdaj ga pa kar pogrešam ne razumem, za denar se da danes vse dobit, ali ne?

Robi zanimiv cilj si si postavil? Sem naredil izračun zase, kaj pomeni 7.777 km v letu dni. Če bi začel voziti 1.1.2018, bi to pomenilo povprečno 21,3 km na dan, to res ni veliko, če bi imel red. Lahko bi imel eno turo zjutraj in eno turo popoldan, kot rezervo za deževne dni, bolezen, ... Sem se vprašal, ali bi sam ugriznil v to nabiranje kilometrov kar tako ali pa mogoče za stavo. Kaj vem, zdi se mi huda obveznost, pa ravnih dolinskih cest ne maram in se vozim samo po gričih, kjer se pa kilometre nabira precej bolj počasi kot na ravnini. Imam tudi sam MTB 26 col kot ti in ne specialke. Če rabiš navijače, vodi na svoji strani statistiko kilometrov, objavljaj vsak dan stanje prevoženih in koliko ti jih je še ostalo, pa kje si glede na trenutni plan. Bo kar zanimivo zate in za bralce strani.

možno, nikoli nisem o tem razmišljal, definitivno ga pa očisti na mestu stika ps. veriga ima 30kkm, v prvih 10kkm sem jo 2x našponal (malo) od takrat pa do sedaj nič več in ne kaže neke obrabe, niti neenakomerne nategnjenosti.

Tokrat sem spremenil mesto dozacije in premaknil dizo na zunanjo stran verižnika. Predvidevam, da bo manj umazana feltna in zadnji zavorni disk.

Zgornji posta je bila majhna šala, toda res imam željo letos prevoziti s kulom 7.777 km, vendar v bolj bližnji okolici in sicer: Tolmin, Oblakov vrh, Idrijska Bela, Logatec in Žiri in ??? Še nikoli nise končal in začel kolesarske sezone tako k'sno kakor lansko leto in tako zgodaj kakor letos = 8 dni "pavze". Lani: Letos / danes:

KTM očitno požira ketne in prenose, že videl nekje na MS, ko je nek uporabnik celo pot zategoval verigo.

Najtaboljšo sam nardim

Domače kranjske...v postli...neprecenljivo...

Glodalca

Osebno se mi zdi še boljša opcija direktno nad števcem. Zaradi smrkcev moraš tak ali tak non stop gledati števec in če maš nad njim navigacijo mi je lažje in bolj pregledno. Se mi je enkrat v tujini zgodilo, da sem imel na tank torbi karto in med vožnjo gledal dol za naslednjo točko. Trenutek nepazljivosti oz. delček sekunde in že bi bil v nasprotnem avtu. Naredil sem manever ko Rossi. Žena zadaj pa me vpraša kaj pa je bilo to, sem ji reku, nič to ni, v gatah pa za čajno žličko.

Prodajalci so prejeli cenike za posodobljenega Explorerja. Na to so me opozorili z prijaznim obvestilom po elektronski pošti: Lep dober dan gospod, prejeli smo cenik za novega Tigra. Vas še zanima? Kateri Vam je všeč? Kakšno opremo bi imeli? Sporočite nam svoje želje. Prijazen pozdrav, Natalija Klezin MARKO JERMAN s.p. T 01 724 83 68 Pogled na referenčno stran: http://www.triumphmotorcycles.at/bikes/adventure-and-touring/tiger/2018/1200 razkriva cene od 18 do 23.000€ !!! Naši dilerji cen na spletu še niso objavili.....http://www.triumph-motocikli.si/cenik/ Za upokojenski žep ne bo ravno ugodno..........

15. dan sreda, 26. 7. 2017 TSETSERLEG – ULAN BATOR Odpraviva se šele ob desetih. Plačati morava še »garažo«. Včeraj o tem ni nihče nič vedel! Pred odhodom je ritualno obvezno še enkrat preleteti zemljevid. Potem se štarta. V krožišču izbereva smer UlanBator. Naključno vidiva še postavljanje jurte, ki bo verjetno služila v turistične namene. Miro bi okrog parkirišča zapeljal še en krog, pravi, da bi si malo ogledal … pa verjetno ne jurte in ne tojot! Naselje v hribu pozdravlja s pisanimi strehami, na drugi strani pa rastejo blokovska naselja. Potem je v dolini ob cesti vse polno čred. Mesto v ozadju jim služi samo za kuliso. Posnetek stranske ceste je slab; a z asfalta je laže obujati spomine na pretekle dni. Na koncu naselja se odpira asfaltiran pogled. Potem se ponavljajo mongolski prizori – črede, črede in še enkrat črede. In konkurenti … Dolina Orkhon je proglašena za kulturno krajino svetovne dediščine. Tu blizu je bilo starodavno mesto Karakorum - nekoč mongolska prestolnica. V tej dolini je tudi budistični samostan ErdeneZuu, ki ga želiva obiskati. To je najstarejši ohranjeni in še delujoči samostan v Mongoliji. Zgrajen je bil v 16. stoletju. V drugi polovici 19. stol. naj bi imel več kot 500 stavb, od tega 62 templjev, v njem pa naj bi delovalo 1500 menihov. Leta 1947 so kompleks spremenili v muzej. Leta 1990 se po političnih spremembah vanj lahko vrnejo lame in spet postane aktiven budistični samostan; del kompleksa pa je muzej, odprt za turiste. Od daleč se vidi mogočno samostansko obzidje, na zunanji strani pa so tudi nič kaj tempeljski objekti. Na parkirišču je pestro. Po prvotnih načrtih naj bi bilo na obzidju 108 stup, vendar tega števila (108 je v budizmu sveto število) niso dosegli. Koliko jih je, nisva štela; kompleks je ogromen. Sveto in posvetno pa sta si včasih zelo blizu! Znotraj in zunaj obzidja. Vročina, predvsem pa religija in kultura v tako veliki dozi in na enem mestu sta ubijalski za (navadnega?!) smrtnika. Trenutek uvida?! Prvi korak v budizmu?! Odhajava. Pred nama je spet mongolska širjava, ki jo reže ravna cesta. Asfaltirana cesta! Na križišču greva kar za Anbatar. Tako je, če izgine del table. Gotovo imajo srake prste vmes! Obvoz – mongolska klasika – še en most, ki ni prenesel naravnih sil. Miro ima krajše predavanje o statiki in navzkrižnih silah. Pameten človek, pa žal nima nikogar, da bi se lahko z njim pogovarjal! Na križišču južne in severne ceste proti UlanBatorju se nenadoma pojavijo prave sipine in kamele. Zgleda kot privid. Lakota je zahtevala postanek in odločila sva se za navadno šofersko gostilno. Preobčutljivi naj izpustijo fotografijo z muhami. Te pač sodijo v tako gostilno. Še sama sebi sem se čudila, da bova tu jedla. Treba se je sprostiti. Na TV je bila oddaja o mongolski zgodovini. Naročila sva domač čaj in potem še enkrat domač čaj. In malo preveč hrane. Skozi kuhinjsko okence je pogledala kuharica. Pomahala sem ji in prikimala; nasmehnila se je. Hrana je bila odlična, jedla sem tudi alge. Mirota nisem uspela prepričati, da je to nekaj peteršilju podobnega. On se je odločil, da tega pa že ne bo … Stregla naju je deklica, ki je imela gotovo manj kot deset let. Ko sva vprašala za račun, pa je prišel fant (verjetno njen brat). Nikoli ne bom izvedela, ali ji je dal kaj od napitnine, ki sva jo pustila, preden sva odšla. Muhe so bile še vedno tam. Proti Ulan Batorju gre gladko. Ravnina je posuta s čredami. Današnji asfalt je kot praznik, le posamezni deli so nevarni zaradi grbin, lukenj in nanosov blata in peska čez cestišče. Ponekod so še velike luže – morala je biti huda nevihta. Pokrajina je bolj enolična kot včeraj, več je rjavih in sivih odtenkov. Vroče je (30stopinj). Orla to niti najmanj ne moti. Jadra. Mogoče naju vidi kot dve sivi puščavski miši. Ujamem nekaj mongolskih frajerjev in žalostni pogled sopotnice pred sabo. Kot da sluti, kam jo peljejo?! Prvič zagledam obdelana polja, a kmalu spet sledijo klasični mongolski prizori. Prihajava v predmestje. Civilizacija?! Za nama ostajajo mehki griči Mongolije. Pred nama pa je cestninska postaja pred Ulan Batorjem. Spuščava se v dolino. Senca motorja je veličastna, midva pa sva dve drobni pikici. Zavedam se, da imava srečo. Lahko bi kot še manjši pikici obležala ali občepela kje v pesku na kakšni planoti daleč od Ulan Batorja. Luže, stroji za izpiranje zlata in volna so ob mestni vpadnici stalnica. Proti centru se promet gosti. Sonce zahaja. Tojota je še vedno zakon! Preko nadvoza v mesto jezdi Džingiskan. V mestu sta blišč in beda, umazanija in luksuz. Vidiš vse – od jurt do novih stanovanj, od kramarjev do luksuznih prodajaln, od tramvaja do luksuznih avtomobilov … reklam za mustang … in navdušenih bodočih motoristov s širokim nasmehom. V križiščih je včasih malo preveč pestro, a se kljub temu nekako izide. Mimo mongolske radiotelevizije se med bloki v drugem poskusu uspeva prebiti do hotela, ki sva ga rezervirala. Drugi poskus je bil potreben zaradi prekopane ceste.Mirotova orientacija je še vedno neverjetna! Center naju ni premamil, zmagala je postelja.

Nekam znano mi delujevidim,da sta uživala...me prav zanima,kako se je bmw odnesel po Mongolskih "cestah"ko sem se potepal po tistih koncih,sem sanjarilda bi imel enega 150kg.KTMa...ampak kajko ne bi zdržal tako dolge poti.