Dvorana slavnih

Naša zverina...prvo je potamanil vse ovčke...zdaj jih pa čuva, da mu jih ne bi kdo požru...

Dobro jutro...

Res je.

..."težko" je na temu svetu......

Dej še men prepošl, da bova na istem

.... razna pisma, da sem zadel na loteriji in razne oporoke itd, ki jih skoraj dnevno dobivam na mail. ma jset bi mogu bit že večkratni miljonar kokr mi ludje zapuščajo. Tole sem pa spet dons dubu. premišljujem, da bi počas kr službo pustu Google_NEW_YEAR_AWARD.jpg

Pa dobro, cela stran 277 globokih misli je v tujih jezikih, ali po naše ni več nobenih globin? Če padeš globoko se hitro poberi, obstajajo vedno še večje globine.

Marčič ima bolj kot smolo težave z slabo organizacijo in neupoštevanju osnov pri takem podvigu. Na ta "trip" je šel dokaj nepripravljen in neorganiziran kar se tehnike tiče. Glede kondicije ne vem. Motor slabo vzdržuje in ima precej vihrav pristop do celega podviga. Če mu letos sreča prizanese in se ne polomi, bo pa skoraj gotovo motor izdahnil iz nekega razloga v naslednjih dneh. Nisem črnogled in mu privoščim najbolje... ampak moje priprave za Hellas Rally 2018 so bolj resne kot so bile njegove za Dakar. Vijaka mu ni odlomilo...ni najbolj po pravici povedal, ker ga je bilo malo sram... zgubil ga je ker ne upošteva navorov in zateguje na pamet, ter predvsem ker ni uporabil Loctite. Osnove! Pol muzgubil matico zobnika in je ketno dol vrglo in povilo in ni imel orodja, da bi to popravil. Orodja ki stane 30€ in vzame placa close to zero. Par členov verige in dva vezna člena in bi rešil težavo. Še jaz to vozim s sabo, pa se grem samo adventure. cccc, kar se tega tiče.

In pa še sporočilo njegove predstavnice za javnost:

Celotna Afrika, topo rutabilen zemljevid (se redno osvežuje). OSM izvor, inštalacija za PC, brezplačno. http://www.gmaptool.eu/en/content/africa-osm-topo-routable

ena domača globoka s tradicijo

ti mi lepo nakaž 10% pa ti vse prepustim

Z mojo drago sva se danes ob 12.30 srečala pri vhodnih vratih v hišo, ona je prihajala iz službe, jaz pa odhajal v "svojo službo" ... Jaz sem se vrnil iz "svoje službe" čez približno eno uro in pol, moja draga pa je medtem že odšla v svojo "popoldansko službo" = najprej poskrbeti za svoje dobro počutje ... Med vožnjo proti Idrijski Beli mi je zopet "preskakoval" menjalnik, zato sem se med vračanjem domov ustavil v KC Bonča, kjer mi je gospod Valter povedal da z menjalnikom ni nič narobe, ampak je za "preskakovanje" kriva zarjavela veriga. Vprašal sem ga tudi če je zarjavelo verigo pred "mazanjem" z za to namenjenim oljem treba prej še očistiti in odgovoril mi je, da bo zadostovalo, če jo samo naoljim ... Med današnjo vožnjo sem srečal še enega kolesarja ki se je že vračal iz Idrijske Bele, jaz inavalid zaradi prometne nesreče, on pa zaradi preživetega raka ... "Take so" ... Moja draga je po horoskopskem znamenju bik ...

ampak Lydon je faca, vsi umirajo al pa se borijo na smrt, on se pa zabava. Dober je.

Sj ravno v tem je finta, da ponavadi greš eno gor, drugo pa kontra, da je krog narejen, odvisno kam boš še dodatno kolovratil. Načeloma mi je pa Transfagarasan bolj všeč z južne, Transalpina pa s severne. Ampak koneckoncev je itak vseeno po kateri strani greš. Je pa Transfagarasan bolj zanimiv za razglede itd, ker podlaga je ubitačna, Transalpina pa za dirkanje Malo se pa z izbiro lahko igraš tudi glede na vreme, predlagam, da imaš rezervni plan, kajti če je en prelaz moker ali deževen obstaja možnost, da drugi ni. aja pa še nekaj, predlagam da greš na prelaze med tednom, kajti lani avgusta smo bili očitno med kakimi prazniki in je bila obupna gneča.

malo smetimo, pa ti bom vseeno odgovoril .... vsak akumulator, ki je star več kot 5 let načeloma crkne, čeprav zdržijo tudi dlje, pa ga filaš ali ne ... gre samo zato, da je spomladi akumulator poln in pripravljen za vtise z dnevnih voženj. V Elisi prodajajo tudi tega iz Oxforda ... sj prodajajo tudi ketn spreje, pa tudi verige menjavajo in jih prodajajo en star pregovor pravi: jebeš ili ne jebeš, vreme kurcu prolazi prevod: komaj čakam pomlad, da nardim vtis iz dnevne vožnje v letu 2018

DANAŠNJI REZULTATI: https://www.dakar.com/en/rankings/stage-5/Bike?type=ce IN ŠE SKUPNO: https://www.dakar.com/en/rankings/stage-5/Bike?type=ce

Thumper mal v temo brcaš. Kolikokrat je odpadel vijak tovarniški ekipi Ktm-a ? Zobniki se pogosto menjajo (na dirki) in ne ko so obrabljeni. lp

1:0 za tiste k pravjo, da vijak je in 1:0 za Dakar, ko ujame tekmovalca na slampasto pripravljenem motorju brez osnovnega orodja

nekako takole bi moralo biti...

Če imajo v trgovini pravi pinlock oz. vizir na zalogi ti bodo zamenjali takoj, če ne ti lahko naročijo. Najboljše je da prej pokličeš, če boš seveda šel v katero od poslovalnic v Avstriji...

Jap potrditev od Markota XRT 20 090 € XCA 21 090 €

KTM 450 Rally/RFR motorji so dobili vbrizg leta 2015, prejšnji modeli (450 in starejši) so uporabljali fergazer. Marčič vozi prvo generacijo 450 Rally motorja. Lyndon vozi pa drugo generacijo 450 Rally, ki ima FI. Več info o KTM 450 Rally/RFR - http://www.advpulse.com/adv-bikes/ktm-450-rally/ Sicer pa tudi motorji z FI uporabljajo podobno gumico za pritrditev t.i. throttle body (nimam pojma kako se temu reče po slovensko) na ohišje motorja oz cilinder/cilindre in na drugi strani na airbox. Tako ta se ti tam lahko pojavi isti problem.

Ali pa ašovčič u roke. Bom že nagruntal B varianto, itak se bo moj plan podrl po prvem dnevu. Potem pa na star ogenj. Sem pa našel tudi tole: http://www.uncover-romania.com/visit-romania/travel-ideas/top-roads-in-romania.html

Mal poguglaj, ampak je vse odvisno od vremena, baje biciklirajo tudi ko ni uradno odprta in vozijo, je pa vse odvisno od vremena, ampak saj veš kak je maja, lahko sneži al pa je 30C https://www.martin-adventures.com/blog/2017/4/27/when-does-the-transfagarasan-highway-open-and-close Za Transalpino pa ne bi vedel. ps. v skrajnem primeru, pač obrneš ko prideš do snežnih zametov.

s4 je s temi kilometri že v drugi polovici življenja, 750tka pa verjetno tudi. Ducati ni BMW in ni za pričakovat da bo šel kaj veliko prek 100.000km razen če ne narediš preventivno revizijo prej. Po vseh tujih forumih imajo max 60.000milj cca 100.000km ko je bil že potreben poseg v motor. Nebi ti ravno priporočal ducatija z veliko kilometri. Je pa servis S4 krat dva od 750. Druga zadeva če kupuješ raje kupi 620, ker je bolj poskočen motor kot 750 in ima 6 prestav, 750 nima. še bolje pa s2r 800, 1000ka je že spet dražja v nekaterih primerih(vsaj kar se sklopke tiče) vse ostalo je tam tam. Vsekakor pa če že monstra ti svetujem da je oljno zračno haljen. Vodno hlajen je za divjake

občasno dam, vsaj mularijo in priložnostne tatiče odvrne. Je to zelo solidna ključavnica (težka tudi za tovorit), predvsem pa je važno da daš z nje na krmilo rumen telefonski kabel, da se že na daleč vidi, pa da ne pozabiš. Pa fino je k ledica ponoči utripa na ključavnici. Jaz mam sicer še prejšnji model, k si moral s kladivom po nji tolči, da je zapiskala , te pa zaznajo že 3d premik.

če prižganega pustiš, bodo mislili, da še prej prideš nazaj

Enkrat je Chuck Noriss v štekdozo tak pihno da so se na Fali turbine nazaj zasukale!

23. dan četrtek, 3. 8. 2017 OMSK – KURGAN Odpraviva se iz avtopralnice. Skozi predmestje prideva na glavno cesto za Čeljabinsk.Voznik opozarja na nevarnost, da bi zavila proti bližnjemu Kazahstanu. Pozor, ne v Kazahstan! Na krožišču se uspeva pravilno usmeriti. Vreme ni najboljše. Cesta pa BO boljša. Tu so na črpalkah drugačne mašine. Tako čistega motorja pa že dolgo ne … Narava je seveda lepa (narava je vedno lepa), zakaj je toliko posušenih brez pa še nisva uspela ugotoviti. Onesnaženje? Še eno za umetniški vtis. In potem spet klasično naprej do prvega postanka, ko lahko naredim nekaj rastlinskih fotografij. Od daleč pa ujamem tudi vsejedega motorista. Med kosilom v obcestni restavraciji sva srečala dva Italijana iz Peruggie. Izmenjali smo par besed. Gospa in gospod potujeta z avtodomom in vsako leto gresta v Mongolijo. Da pa gre človek v Mongolijo z motorjem, tega pa še nista videla. Mongolija nam je všeč – imamo nekaj skupnega. Upava, da jo bova tudi midva še kdaj videla. Zdaj morava žal proti domu. Italijana imata na razpolago veliko časa. Srečno! Nekatere dežele človeka začarajo … Temperatura neverjetno narašča; tako je pač v Sibiriji. Zjutraj naju je zeblo, po kosilu pa je 32 stopinj! Remont! Deli ceste so lepi, deli slabi. Teren je močvirnat. Polj je malo. Naselja so revna, veliko je opuščenih farm; videla pa sva samo eno novo. Temperatura se je z opoldanskih 32 stopinj spustila na 15, zvečer pa celo na 12 stopinj! Pred Kurganom sva imela uro hudega dežja in mraza. Ustavila sva se v prvem predmestnem hotelu, se počasi odtalila in uživala v ruski vroči vodi. Potem sva šla celo na večerjo. V restavraciji smo bili samo štirje. Čaj, juha, pivo, sladoled in zubočistki– čudne kombinacije!

Splitčani, oz. GS-ovci iz Brača so nama pokazali najkrajšo pot iz Transalpine na Transfaragašan. Oni so se tam okrog vozili dva dneva in čakali na lepo vreme, midva sva jo imela v prvo. Naravne lepote ovire na cesti toplo morje lačni psi na počivališčih in črpalkah ...samo nekaj značilnosti na poti ob pregledovanju slik.

S kolegom sva se ravno v vrnila iz 9 dnevnega potepanja po Romuniji, pa še Madžarska, Bolgarija, Srbija, Bosna, Hrvaška... Prvi dan Madžarska in kopanje v Blatnem jezeru. Drugi dan do Deve v Romuniji Tretji dan čez oba prelaza, Transalpina in Transfagarašan pa vmes še dvakrat čez Karpate po makadamski cesti, ker smo v prvo Transalpino falili... Četrti dan grad Drakula ali Bran in Vulcani Noroiosi Peti dan Črno morje in okolica Constante, kopanje v Črnem morju. Šesti dan, dan počitka, do Varne in spet kopanje v Črnem morju. Sedmi dan v Srbijo, Osmi v Bosno Deveti nazaj do doma. Meni je bila Romunija všeč...lepe ženske, polno vrveža ob cesti daje občutek življenja, polno kontrastov, raznolikosti...enostavno življenja. Kolega pravi, da jo ima dovolj. Smo imeli srečo z vremenom, vse dni sončno in temp. do 40 stopinj, edino včeraj zvečer naju je zmočilo v Sloveniji...

Robi si poizkusil kdaj narediti nekaj dnevno pavzo...kako si se počutil? Sam se zelo veliko ukvarjam s svojim telesom,če se nekaj dni ne oz telo ne dopušča se potem še nekaj dni kljub treningu telesno slabo počutim...kolesarim ne...Sem pa si za leto 2015 zadal podobno naporno (nemogoče)izvedljiv plan treninga in glej z pravo voljo ga naredil že do Miklavža....kjer je volja je pot.... NAJ TI USPE!!!!

sej se...sam zehat sem začala zarad tebe......

danes malo po Kopru...

Glodalca

Srček <3

...... en član, ki me je vedno nasmejal..... me je zdej spravu u slabo voljo , ker je trmast k mula ..... zelo sem razocarana...

Pa če je sesir zvozil že več prednjih N-tec...

Pust ti revzilo, tja gor pisejo americani.. kralji ravnin. to so popolnoma razlicne gume..

9. dan četrtek, 20. 7. 2017 KOSH-AGACH (Rusija) – OLGY (Mongolija) Noč v altajski pokrajini je bila polna živih sanj. Očitno so tu res na delu magične šamanske sile. Šamanizem opisujejo kot najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino obenem. Šamani perpoznavajo višje duhovne razsežnosti, prestopajo v višja stanja zavesti in doživljajo videnja. Zjutraj je bilo samo deset stopinj. Za hiško sva opazila še domači matacikl. Šla sva na kavo v (edino) gostilno. Naročila sva tudi za vsakega dve jajci, pa je gospa rekla, da ni možno. Porcije so samo po tri! Nasmejali smo se. In sva pojedla dve porciji – vsak po tri (ruska) jajca. Holesterol?! Po poti se bo odluščil. Pred gostilno stojita dva (siva) jelena. Oblečeva še vetrovke (malo izolacije) in greva. Po dolini je hladno. Cesta je lepo vijugasta. Megle se dvigajo. To je dober znak za vreme. Ponekod so nove hišice za turiste, večina hišic po vaseh pa je starih. Nekatere obnavljajo. Ograjeni vrtički so polni krompirja. Krave in konji se prosto pasejo. Na koncu doline se pokažejo zasnežene gore. Rogate živali naju sprejmejo v nov rajon. Pokrajina se spreminja. Ob cesti zagledava prvo kamelo. In to nenavadno. Ima zeleno žametno ogrinjalo. Verjetno revica služi v turistične namene. Ali pa je to skrivni znak, da sva že blizu Mongolije?! Na najini desni se kaže zasnežena gorska veriga. Nebo je drugačno, nenadoma je vse tako blizu, a hkrati tako daleč. Zadnje naselje pred rusko – mongolsko mejo. V trgovini kupim kruh, vodo, še dve konzervi in pol kile makaronov (strah pred mongolsko hrano?!). Na črpalki tankava in spijeva kavo. Kdo ve, kdaj bova prišla do naslednje?! Pred koncem naselja je še vojaški kompleks. Krave se ne zmenijo zanj. Tu je tudi gradbišče - zadnja novogradnja pred mejo - leseni hotel. Meja! Ko se že vidiva v Mongoliji, pa se zakomplicira pri izhodu iz Rusije. Gospa uradnica ugotovi, da nimava posebnega obrazca za motor. Ampak v Semipalatinsku nama ga niso dali! Njet vazmožno! pravi uradnica. Ampak gospa, midva sva mislila, da je vse posodobljeno – kompjuter! Migracijsko karto so nama natisnili, lani sva jo morala sama pisati na roko. A sta že bila v Rusiji z motorjem? Da, lani in predlanskim. Gospa preverja. Gleda vize, vidi, da je res. Potem moram opisati potovanje (Kirgizija, Kazahstan, Rusija, zdaj bi pa v Mongolijo … in potem nazaj v Rusijo …) Cariniki pridejo trikrat mimo in vprašajo, če sva uredila dokumente, da naju pregledajo. Čakava. Gospa se posvetuje s kolegi, mimo hodijo različne uniforme. Zebe. Čakava. Privlečem mapo z vsemi mogočimi fotokopijami in ponujam potrdilo o prevzemu motorja v Kirgiziji. Vzame vse, potem gre v drugo stavbo in spet čakava. Miro pravi, da so naju ti Rusi sposobni poslati nazaj v Semipalatinsk (okrog 1300 km). Pravim, naj nikar ne godrnja, saj ve, da je vse pod kamerami. Za paniko sva pa res prestara! Potem pride gospa s papirji. Hvala, hvala. Ampak, ko bova naslednjič v Rusiji, morava pa sama vprašati za dokument na matacikl!!! Hvala, hvala. Sledi še posebna kontrola potnih listov, zatem pregled prtljage. Vzamejo vse tablete, vprašajo, za kaj so in gredo preverit. Vrnejo. Dvignejo zapornico. Pozdraviva. Pomahava. Greva. Tu pa ne sledi mongolska meja, pač pa nikogaršnja zemlja – prazna cona – par kilometrov do mongolske kontrole. Tu je (še neuradno) mongolsko modro nebo!!! Sledi mongolska mejna kontrola. Najprej deratizacija! Miro mi pravi, naj naredim karkoli, samo da se zmenim, da mu ne bodo pacali motorja. Plačam 50 rubljev za deratizacijo in prosim, naj mu nikar ne špricajo motorja. Gospa pravi, da bi se dalo zmenit, če bi npr. zamenjala dolarje. Bi, ma samo 20 dolarjev. Dobro. Dobim šop mongolskih bankovcev (in imam takoj dvajset odstotkov zgube ona pa hiter dobiček). Greva brez špricanja. Prva kontrola pred zapornico. SLO? Nikoli slišal. Išče po računalniku. Ni v naboru držav. Čakava. Potem nekaj napiše na listek in naju spusti do kontrole potnih listov. Izpolnjujem obrazce, dobiva žig. In še obrazec za motor … Pregled prtljage je hiter. To pa še ni vse. Zapeljeva naprej – naslednja zapornica – zavarovanje za motor. Vljudna uslužbenka preseneti – vzame dokumente in nato s potrdilom vred vse prinese nazaj. To pa še ni vse! V zadnji stavbici se plača EKOLOŠKO TAKSO! Grem in plačam 400 rubljev za dve osebi. Končano. Zdaj sva (upam, da z vsemi papirji) v Mongoliji! MONGOLIJA!!! Pod mongolskim nebom, sredi mongolske praznine. Nekje daleč so mongolske črede. Te drobne pikice so živali. Štejem, ne preštejem. Tu so opisi odveč. Fotografije nekaj pokažejo, občutka prostora pa žal ne morejo pričarati. LEPO JE! KONEC 1. DELA

Da. ... sej bi dal na YouTube, pa sem gor... in to prow za Snecerja... sam kaj pomaga, ko bo mižal ob gledanju posnetka, ker vem, da ne prenaša objestne vožnje... pa še en auto pa štiri kolesarje sem prehitu...