Dvorana slavnih

Res jih jebilo par kratkih kilometrov,ma sladkih.

Lyndon v videu tut pride do Marčiča in si ogleda zaplet z zobnikom: Prejeli ste YouTubov videoposnetek. https://www.youtube.com/watch?v=zMA6RhCWPGc

a misliš, da se vseeno naujo u grmolu skrival ...

moja rešitev. torbica z nosilcem cca 20€ v BS centru, navigacija je avtomobilska nuvi. Če ugasnem zvok, osvetlitev ekrana, zdrži tam nekje do cca 3 ure, je pa vidljivost precej slaba v tem primeru, še posebej če sonce sije ravno pod tapravim kotom. Če priklopim osvetlitev je OK, se pa zmanjša življenska doba. Se pa naprava konkretno pogreje, še posebej poleti, ampak nisem opazil nobenih dejanskih težav s samo napravo. Rabim ravno za to kar je bilo vprašanje na prejšnji strani. Iskanje naslovov po mestih, in pa če kje orng zalutam, da se najdem, drugače je ugasnjeno. Dela pa touch screen skozi ta polivinil.

Haha, sem mislu, da bom crknu od smeha.

bojo bojo, sam zdej jih boš zamenjal za kanarčke čiw čiw, prehitr ste biu

Južnam.....jota z baso

Bojo bojo, sam sm vidu, da tut že grmouja druge barve pustaulajo za cesto....

Moja današnja naloga bo najprej "rešiti" od soli na cesti zarjavelo verigo na kolesu ... HVALA MOJI DRAGI, ker ji je uspelo najti, zaradi ptejšnjega računalniškega monitorja odstranjeno polico polico in njene nosilce, teko da bom lahko dokončal moj "maketarski kotiček". Polico čaka še barvanje z white color, ker jo je včeraj moja draga "prešpricala" kar z green color, ker jo je imela ravno na zalogi, vendar zelena polica res ne paše med ostale štiri bele police ... Zgodnja, datumsko in časovno pomladanska dopoldanska ...

Res je.

malo smetimo, pa ti bom vseeno odgovoril .... vsak akumulator, ki je star več kot 5 let načeloma crkne, čeprav zdržijo tudi dlje, pa ga filaš ali ne ... gre samo zato, da je spomladi akumulator poln in pripravljen za vtise z dnevnih voženj. V Elisi prodajajo tudi tega iz Oxforda ... sj prodajajo tudi ketn spreje, pa tudi verige menjavajo in jih prodajajo en star pregovor pravi: jebeš ili ne jebeš, vreme kurcu prolazi prevod: komaj čakam pomlad, da nardim vtis iz dnevne vožnje v letu 2018

Po “krompirje”sva šla. Domov pa le tu in tam kakšna kaplja dežja

Sm si ukradu slike s fbja ... današnja Zaplana ... "pasal k budali šamar" ... na enem izmed ovinkov cel kup ledu ... preživel na dveh ...

Model je res faca. Prav dopade se mi njegov odnos do Marčiča, ki je v veliki stiski. Napol ga objema, pa čeprav ni zvoka, sem prepričan, da so bile Lyndonove besede polne optimizma in spodbude za naprej. Predlagam, da nehamo šinfat in začnemo navijat za našega moto kolega. Go Simon go :-)

Itak, ker jo merijo samo glede na stevilo zrtev v prejsnem koledarskem letu. Naj ruknejo ven se celotno evidenco - koliko je bilo skupno nesrec, ter koliko od tega na delovnih zaporah. Aja javna uprava.. oni imajo statistiko vrjetno se v kartotekah, saj drzava nima dovolj denarja da jim nalozijo windowse in kupijo MS Office Excel.

rumena grmola

še vidnejši in še nevarnejši No saj so končno ugotovili, da dosedanja barvna kombinacija ni ravno višek mode, oziroma, da trenutno izgledajo kot redarji To je le malo boljše, ampak čist mal.

načelom prej zamenjam motor kot akumulator

Kolesarska veriga nima O ringov in ni "notranje" mazana in je potem čisto vseeno kaj počneš z njo, le da jo potem namažeš nazaj. Olja, WD in podobno imajo zelo kratkotrajni učinek, meni se najbolje obnese mast za ležaje (najcenejše in najbolj učinkovito) . lp

od Rama lahko kupiš bunkico za pod nosilec ogledala lahko za vijak za krmilo podobne ideje lahko uporabiš tudi za druge modele nosilcev.

Za vsak primer, če mi kolesarski števec ne prikazuje prevoženil kilometrov pravilno, sem se odločil, da bom raje naredil 29 km več in pri tem videl še malo drugega sveta, kako na poti proti Santiagu ...

Za lepše jutro...seveda vsem ostalim tudi... received_127881521348710.mp4

trenutno študiram, kok se ta teden uleće "poćep"

..."težko" je na temu svetu......

ti mi lepo nakaž 10% pa ti vse prepustim

Marčič ima bolj kot smolo težave z slabo organizacijo in neupoštevanju osnov pri takem podvigu. Na ta "trip" je šel dokaj nepripravljen in neorganiziran kar se tehnike tiče. Glede kondicije ne vem. Motor slabo vzdržuje in ima precej vihrav pristop do celega podviga. Če mu letos sreča prizanese in se ne polomi, bo pa skoraj gotovo motor izdahnil iz nekega razloga v naslednjih dneh. Nisem črnogled in mu privoščim najbolje... ampak moje priprave za Hellas Rally 2018 so bolj resne kot so bile njegove za Dakar. Vijaka mu ni odlomilo...ni najbolj po pravici povedal, ker ga je bilo malo sram... zgubil ga je ker ne upošteva navorov in zateguje na pamet, ter predvsem ker ni uporabil Loctite. Osnove! Pol muzgubil matico zobnika in je ketno dol vrglo in povilo in ni imel orodja, da bi to popravil. Orodja ki stane 30€ in vzame placa close to zero. Par členov verige in dva vezna člena in bi rešil težavo. Še jaz to vozim s sabo, pa se grem samo adventure. cccc, kar se tega tiče.

če prižganega pustiš, bodo mislili, da še prej prideš nazaj

eni serviserji ga celo prodajajo js ga mam .. tega in unga za avto ... oximiser 3X .. pa delata brez problemou ... verjetno serviser prodaja drugačen model oba iz BS Moto

ker nimam placa na krmilu tako kot Mina.... in ogledala zezajo...sem se danes spravil narest nosilec za torbico.... zaenkrat se zdi da bo kr na pravem mestu, pa tud ko obracas krmilo se ne zaleti nikamor.... bomo vidl na voznji, pomoje bo ok

Vtisi danes so v barvah

MONGOLIJA 2017 - MOTOPIS UVOD Letos bo ekipa razširjena. Primorsko-gorenjska odprava v Mongolijo je že pripravljena in nestrpno pričakuje odhod. Polona in Denis na advenčerju zastopata gorenjske barve, Miro in Zdenka pa primorske na običnem GS-u. Teden dni pred odhodom nam Miro pošilja poslednji opomnik, da ne bi kaj pozabili glede Mongolije in demokratično odloča namesto nas. Za ilustracijo t. i. demokracije objavljam njegovo sporočilo nam, navadnim članom odprave. Zdravo! Pridržujem si pravico, da kot najstarejši (beri! morda tudi najpametnejši) član odprave demokratično odločim kaj in kako. Če bomo kaj pisali in objavljali o našem potepanju, je čas, da to obelodanimo (pa brez nekega medijskega pompa). Zamisel: Zdenka piše uvod, ostali pa svoje začetne težave ali pričakovanja ali … Dodamo še opis začrtane poti … Potopis pa bi napisali kasneje, ker bo za pisanje sočasno premalo časa. LP mk MIRO: Mongolija - beseda, ki jo izgovarjamo s strahospoštovanjem pa nihče ne ve, zakaj. Vsaj pri meni je tako. Pred odhodom - priprave Plani se že dolgo kujejo in zemljevid je že čisto zdrsan od prsta. Vendar ni vse tako enostavno in preprosto. Zima ni bila ravno primerna za nove plane in še sreča, da je bil plan v mislih že dlje časa. Pomoč pri planih Vse je šlo narobe. Kupil sem si novo obleko, tako, ki jo premorejo pravi offroad vozniki pa naj si bodo zaresni ali samo reklamni. (slika). Pozneje se je izkazalo, da so hlače številko prevelike (me je pač manj v hlačah, kot sem si mislil). Z nekaj težavami so mi jih zamenjali za manjše. Začel sem se ozirati za novim GS-om Rally - lepe modre barve, v kombinaciji z novo obleko čista šminka (to se za teren in brezpotja, ki so v planu, nujno potrebuje). Srce pa ni zdržalo vsega tega navdušenja naenkrat. Urgenca. Imel sem srečo. Pripeljali so me 5 minut pred katastrofo in ljudje v belih haljah so mi kljub medicinskim pomagalom, ki so kazala normalno stanje, verjeli, da je z mano nekaj hudo narobe. Znancu, ki je imel podobne težave kakšen mesec prej, žal niso verjeli ... Pa sem imel dva meseca časa za razmislek, kaj je prav in kaj narobe; in kaj bi moral in česa ne bi smel ... In kaj sem v življenju že doživel in kaj bi še moral pa če bi in če ne bi ... Plan je plan in treba je naprej. Nikoli nazaj, če pa že pa malo v loku. Pomlad je tu. Grem v trgovino naročit nov motor. Prijazni do mene kot vsako leto znova. Ja, vsa oprema, čudovito, lepa barva, doplačilo za sedež v dvoje, doplačilo za to in ono, številka (cena) taka, kot da bomo v treh na motorju. Dobava – meseca maja. Po planu. Iščem belo-modro čelado, da bo šminka popolna. Zdenki "sem privoščil" novo jakno z nekaj modrine, da ne bi preveč izstopala od moje perfektnosti in ji svetoval, da uporablja par let stare belo-modre rokavice, ki do sedaj niso šle na nobeno kombinacijo. Niti se ni pritoževala. Sredi maja povprašam, kdaj moram plačati motor, da ga pridem iskat, pa utekavanje ... Na drugi strani mobitela (včasih smo rekli žice) tišina. Potem pa: motor bo šele sredi junija. Pa še en ČE je bil vmes. PREPOZNO!!! In če je srce vzdržalo ta šok, potem bo tudi planirano pot. Nisem se preveč razburjal, ker to škoduje zdravju. Ampak kako bom pa sedaj šminkiral po mongolskih brezpotjih?! In kaj si bodo mislile kamele in konji, da sem barvno slep (še sreča, da večina živali vidi črnobelo). Doma v garaži odkrijem "starega" preizkušenega GS-a. Pa saj mu nič ne manjka! Redno je servisiran in vzorno vzdrževan. Vseeno mi ni dalo miru in se zapeljem do mojstra Romana, da še on vrže eno oko. Ko je ugotovil, da prevzema odgovornost za brezhibno delovanje motorja za naslednjih 17.000 km, je vzoren motor razglasil za razvalino. In namesto pet minut pregleda sva okrog njega hodila štiri ure. Pa poglej to pa ono pa tretje, za vsak slučaj zamenjaj to, pa vzemi še to s sabo ... Vse skupaj na mojo samozavest ni delovalo ravno najbolje. Pregled se je zavlekel v naslednji dan. Na koncu sva bila oba zadovoljna, kaj bo pa v resnici, bosta pokazala čas in pot. POLONA: Mongolija... zakaj bi zahodnega človeka vleklo v ta odljuden konec sveta? Odločitev, da se odprave v Mongolijo udeleživa, je padla zelo hitro. Moja dolgoletna skrita želja se je končno uresničila! Ko idejo izraziva na glas med prijatelji, se hitro najde nekaj podpornikov, ki z veseljem priskočijo na pomoč s svojimi izdelki. Zato na naši poti ne bomo nikoli ne spodaj ne zgoraj brez, nikoli energijsko podhranjeni niti umazani. Ponujene pomoči, ki je dandanašnji tako redka, smo izredno veseli predvsem zaradi zavedanja o moči prijateljstva. A po prvem navdušenju kmalu pride trenutek resnice. Kakšne temperature nas čakajo, kakšne ceste, kakšno multimedijsko okolje;-)... Z Denisom začneva graditi načrte. Potrebujeva ogromno osnovne opreme kot je orodje, gume, šotor, spalni vreči, novi škornji..., saj na taki poti še nisva bila. Miro in Zdenka, kot izkušenejša popotnika, svetujeta še to in ono. A kako bova vse skupaj zapakirala za mesec dni potovanja? To je bilo posebno poglavje v vseh pripravah. Do sedaj sva naredila nekaj tur, a to so bile poti po Evropi in bližnji okolici, zdaj pa se odpravljava v prostrana neznana brezpotja. Kako zapakiraš osebno prtljago v tri motoristične kovčke za mesec dni za dve osebi, pa šotor in spalni vreči, pa čevlje, higieno, fotoaparat, pa HRANO, ker moj mož vendar mora jesti najmanj 5x dnevno. A ko vse to nekako preštudiraš, prilagodiš in na koncu tudi izpelješ... pride Miro in reče:« A imaš olje, polnilce, zračnice...« Na, pa sva spet pred izzivom, kam zabasati še vse, na kar je Miro opozoril. Teden dni pred odhodom Miro (kot najstarejši in najmodrejši član odprave) obelodani, da bomo objavili naš podvig. »Pa dajta kaj še vidva napisat... vajina pričakovanja in plane, samo par besed, bomo objavili,« pravi. Denis se tej nalogi na prvo žogo in na deleč izogne in pisanje za moško revijo pade v ženske roke. Na poti v hribe začnem še dodatno analizirati notranjo željo po obisku Mongolije. Čemu me vleče tja, kaj bi rada našla, kaj začutila? Kaj pogrešam v zahodni, dekadentni družbi... Kaj me vleče na drug konec sveta, kjer so ceste še makadamske, kjer ni wi-fija in brezžičnega telefona, tudi hrana, po besedah ljudi, ki so Mongolijo izkusili, ni hvale vredna, nobenega udobja, ki se za poletni dopust spodobi, tople morske vode in božajočega sonca. Odgovor se ponuja kot na dlani. Gremo iskat široka prostranstva, kjer se počutim svobodno, neokrnjeno naravo, v katero človek ne posega egoistično, pristne človeške odnose, kjer človek človeku ni volk, temveč prijatelj, na katerega se v trenutku težav lahko obrneš. Gremo razpet krila, da nas življenje popelje do izkušenj, ki so nam namenjene. ZDENKA: Mongolija – dežela modrega neba Kamele, konji, rokoborci, lovci s sokoli, grleno petje, puščava, pašniki, brezpotja; šamanizem, budizem, islam, krščanstvo … In vodka! Otroška domišljija, mladostne želje in končno resni načrti, ko se življenje prevesi v drugo polovico stoletja … In nato šok, ko glavni motorist, predviden za mongolska brezpotja, pristane v Kliničnem centru (servis motorja)! Sreča v nesreči, lahko bi bilo še huje. Rehabilitacija … Za začetek ga sprehajamo, potem nabavimo turne smuči za okrog hiše. Asistiram. On pa sitnari … Ko ugotovim, da je edina tableta, ki bi pospešila zdravljenje tisti stari (športni) motor, ki ga gleda že celo zimo, ni dileme. Prijatelji, ki nikoli ne zatajijo, ga gredo iskat. Garaža začne čudežno sevati in zdravilne energije spravijo motorista na prve daljše sprehode. (Znano je bilo, da on ne hodi peš; on se VOZI!) Zavest, da ima v garaži nekaj strojev, ki zahtevajo voznika, ga sili na daljše proge. Pomlad trka na vrata. K pospešenemu zdravljenju veliko pripomore Denis; njuni telefonski pogovori so sumljivo žensko dolgi. Pogovarjata se o motorjih, o opremi, o cestah, o Mongoliji in o Jošimuri. Preverim, kje je ta - meni neznana dežela - in ugotovim, da je to avspuh (japonski). Kasneje ugotovim, da je tako dober in tako lep, da ga morata nujno imeti (vsak svojega!). In če kupiš dva, imaš seveda popust na količino. Ah … kako je lep, kako hrumi, kako drugačen je od drugih … Ti dve Jošimuri sta uspešno izrinili Polono in Zdenko vsaj za dva spomladansko motoristična vikenda … Ženske so spomladi bolehne, na vrtu je veliko dela, otroci potrebujejo matere! Prvi moški moto izlet do Paklenice je bil uspešen: Dinko, ribice, motoristi in motoristke (celo ena simpatična medicinka vmes in par zelo znanih modelov) … Potem je šlo vse prehitro … Iz kleti je privlekel šotor (za vsak slučaj, če ostaneš sredi stepe; sicer bomo spali po hotelih) in nostalgično sva ga postavila. Malo je smrdelo po zatohlem in naftalinu, po tednu zračenja je bilo bolje. Po opravljenem testu, če še zmore zlesti vanj, se je smejala tudi naša Mumi. Potem je testiral tudi spalne vreče … Na moje pomisleke glede zdravstvenega stanja in predvidenih mongolskih naporov odrezavo odgovarja … (A delam lahko, na dopust pa ne smem, a ti veš, da imam še 20 dni lanskega dopusta, da pred tem posegom nisem bil 14 let pri zdravniku … jaz poznam statistiko, koliko odstotkov takih umre, koliko jih živi, sem vse preštudiral … ne mislim zdaj sedet doma in čakat, kdaj me bo kap …) Z Denisom sta resnično vse uredila. Ostajajo samo še malenkosti. Vize za Mongolijo sta šla (oba!) iskat v Varšavo, ker je tam Denis kot doma. (Kje vse sta kolovratila v vmesnem času, nam ni znano.) Vize za Rusijo bodo pravočasno. Turistične ali poslovne. Pravijo, da tranzitnih ne moremo dobiti, ker (po njihovih pravilih) v Rusiji lahko naredimo 500 km na dan, v Rusiji pa si s tranzitno vizo lahko le nekaj dni, kar je po njihovem mnenju premalo glede na naše plane … (Žal ne vedo, kako sposobna sta Denis in Miro! Gotovo za več kot 500 km na dan!) Letalske karte je uredil Denis. Štartamo s cilja – od doma. S prevozom do letališča v Benetkah, nato presedanje v Istanbulu in naprej do Biškeka. Motorja in dokumenti naj bi nas že čakali v Biškeku - glavnem mestu Kirgizije. Naj bi … kajti znanci, ki so z istim transportom (ADV Factory) poslali motorje s Poljske v Kirgizijo, so tam izgubili par dni, ker so morali čakati na dokumente, ki so bili sicer obljubljeni, a jih ni bilo. Potem se je vse uredilo in zdaj se vozijo nazaj po Svilni cesti (menda celo po snegu). Včasih je dobro, da vsega ne vemo. Pustimo se presenetiti. Upajmo, da bo presenečenje pozitivno! Pripenjam še zimsko domačo nalogo o Mongoliji. (Prirejeno po wikipediji) Mongolija je azijska celinska država. To je dežela step, planin in puščav. Na severu meji na Rusijo, na jugu, vzhodu in zahodu na Kitajsko, na zahodu pa se približa Kazahstanu (38 km). Z 1.564.116 km² je po velikosti 19. država na svetu, vendar je zelo redko naseljena. Ima približno 3 milijone prebivalcev. (Po velikosti jo nekateri primerjajo z Iranom, saj je samo malo manjša od njega, ima pa samo 4% prebivalstva v primerjavi z njim.) Približno 30% prebivalstva je nomadov ali pol-nomadov. V Ulan Batorju, glavnem in tudi največjem mestu, pa živi okoli 45% prebivalstva. Mongolija je visoka, hladna in vetrovna. Ima izjemno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi poletji. Geografija Mongolije se spreminja, od puščave Gobi na jugu do hladnih in gorskih regij na severu in zahodu. Velik del Mongolije sestavljajo stepe, z gozdnatimi območji, ki obsegajo 11,2% celotne površine. Najvišja točka v Mongoliji je Hujten na skrajnem zahodu, v pogorju TtavanBogd, ki je del mongolskega Altaja z višino 4374 m. Najdaljša reka je z 992 km Selenga, od tega sta začetni dve tretjini v Mongoliji. Selenga po prehodu meje v Rusijo v veliki delti priteka v Bajkalsko jezero. Politični sistem Mongolije je parlamentarna republika. Mongoli predstavljajo približno 95% prebivalstva in so sestavljeni iz Khalkha in drugih skupin. Khalkha predstavljajo 86% prebivalstva Mongolov. Preostalih 14% so Oirati, Burjati in drugi. Turški narodi (Kazahstanci in Tuvanci) predstavljajo 4,5% prebivalcev, ostali so Rusi, Kitajci, Korejci in Američani. Uradni jezik v Mongoliji je mongolščina in ga govori 95% prebivalstva. Na zahodu države sta kazahstanščina in tuvanščina, oba turška jezika. Danes je mongolščina napisana v cirilici, čeprav so v preteklosti pisali z mongolsko pisavo. Uradna ponovna uvedba stare pisave je bila načrtovana za leto 1994, ki pa ni bila izvedena pri starejši generaciji, ki ima največ praktičnih težav. Tradicionalna abeceda se počasi ponovno uvaja v šolah. Rusko se najbolj pogosto govori kot tuj jezik, sledi angleščina, ki postopoma nadomešča ruščino kot drugi jezik. Korejščina je pridobila na popularnosti, ker deset tisoč Mongolov dela v Južni Koreji. V skladu s popisom prebivalstva 2010, je med Mongoli starimi 15 let in več, 53% budistov, medtem ko je bilo 39% nevernih. Prevladujoča vera v Mongoliji je tako tibetanski budizem (lamaizem). Islam pa je prevladujoča religija med Kazahstanci na zahodu države. Gospodarstvo v Mongoliji tradicionalno temelji na paši in kmetijstvu, obsežna rudna nahajališča bakra, premoga, molibdena, kositra, volframa in zlata pa so gonilo industrijske proizvodnje. Poleg rudarstva (21,8 % BDP) in kmetijstva (16% BDP), dominira industrija, sledita trgovina in storitve, prevoz in skladiščenje ter poslovanje z nepremičninami. Tradicionalno mongolsko bivališče je znano kot ger. V preteklosti je bil bolj znan ruski izraz jurta. Mongolski umetnik in umetnostni kritik N. Chultem pravi, da je bil ger osnova za razvoj tradicionalne mongolske arhitekture. V 16. in 17. stoletju, so bili lamaserie (samostani) zgrajeni po vsej državi. Mnogi od njih so se začeli kot ger-templji. Ko ga je bilo treba razširiti, da bi sprejel vse večje število vernikov, so mongolski arhitekti uporabljali 6 ali 12 kotne strukture, s piramidno streho, kar je bil približek okroglemu geru. Nadaljnja širitev je privedla do kvadratne oblike templjev. Strehe so bile narejene v obliki šotorov. Rešetkaste stene, drogove za streho in plasti filca so nadomestili kamen, opeka, tramovi in deske in postali so stalni. V tradicionalni mongolski arhitekturi razlikujemo tri sloge - mongolskega, tibetanskega in kitajskega, kot tudi kombinacijo teh treh. Marsikaj od tega bi radi videli ... V pričakovanju uvodnih ovinkov po kirgizijskih hribih, vožnje po kazahstanskih in ruskih prostranstvih in v nestrpnem pričakovanju mongolskega modrega neba …

jest dam noter motul 75w -140 sicer je malce dražje je pa zihr dobro za diferencijal in menjalnik pa še 1L ga je ginav dost 1.8deci v dif, ostalo v menjalnik

So, ampak telirane

https://blog.ktm.com/lyndon-poskitt-malle-moto-and-the-true-spirit-of-the-dakar/

ena domača globoka s tradicijo

Nedeljska celodnevna vzhodno od Lj s ciljem do mx Cukrce in nazaj: sabotaža 1 poizkus obvoza, neuspešen pogled na levo sabotaža 2, tale pot ni vrisana, je pa tista za sedlom (za sabotažo 2) tu je šlo spodaj pošrek, droban a za dvignit pretežak. težko motorista na motor spravit po temle kosilu v kmečkem turizmu Kamnikar (Mali Vrh pri Prežganju) je šlo pa samo še nazaj. Skupaj 120km v 7h, bencina je šlo za vsega 6 ojrou . To je bil drugi neuspeli poizkus Lj_Cukrca_Lj s hard mopedom! to pot zaradi sabotaž. Je bilo kr precej po poteh v kartah ne vrisanih , ki pa so šle v pravo smer. Gurtne in družba je obvezna oprema ob vsem tem podrtem drevju.

3. dan petek, 14. 7. 2017 BIŠKEK – KARAKOL Dež je ponehal. Motor in motorist čakata. V recepciji pozdravim in pustim še najini potovalki, če ju hoče kdo vzeti. (Ne bova ju vozila s sabo, da bi ju vrgla v smeti pa tudi ne gre). Preden greva, priteče sobarica in se zahvaljuje. Kar nerodno mi je. Tudi receptor pride in poslavljamo se. Na poti iz mesta naju spremljajo tipični prizori – raznovrstni prodajalci sadja in zelenjave. Z okoliških hribov se dvigujejo megle. Spomeniki in reklame ostajajo za nama, pred nama pa se odpira dolina. Da vsaj ne bi deževalo! Ob cesti vabijo prodajalci koruze. Ustaviva se samo za hitro malico. Miro intenzivno počiva na motorju, sama pa lovim zanimivo rastlinje. Na drugi strani ceste je mesto večnega počitka. Potem se pripeljeva do zelenila in modrine. Svetloba se igra z oblaki, z jezersko vodo in z zelenjem. Nenadoma se pojavi še spomenik (Večna slava herojem!), potem pa spet drugačna pokrajina, v ozadju se izza oblakov dvigujejo hribi. In nato spet jezero v nenavadni svetlobi. In spet drugačne kamnine. Cesta je slaba in mokra, mimogrede lahko pristaneš v kakšni luži, v blatu ali v pesku. Možnosti se spreminjajo iz kilometra v kilometer. Spet se pokaže jezero in ob njem kot začarane, nedokončane in zelo zapuščene hišice. In potem t.i. civilizacija, s civilizacijo pa policija in njena sodobna pridobitev – radar! Neverjetno! Rešile so naju ravno hišice, zaradi katerih je bila vožnja upočasnjena (ogledovanje gradbenih objektov!). Človek postane lačen. Juha, ražnjiči (ovčetina!) in čaj. Potem je vse lepše, še nevihtno nebo se ne zdi več tako grozeče. Pred večerom prideva do Karakola. Sanacija cest! Povsod je blato. Drsi in tudi lukenj se ne manjka. Spomeniki, ovce in lokali sobivajo drug ob drugem. Hotel Manadur je v centru. Z okna najine sobe se vidijo blatne ulice in zasneženi hribi. V sobi so tople odeje, v kopalnici je vroča voda. Večeri se.

No pa so pri Suzukiju končno dojeli kakšno napako so naredili z ukinitvijo SV modela in se končnoo vračajo k svojim koreninam V naslednjem letu baje prihaja še lepši in močnejši SV650n, spet bo imel klasično okroglo luč in nov cevast okvir, s čimer bo en najlepših nakedov na trgu, z odličnim V-twin motorjem. http://www.visordown.com/motorcycle-news-new-bikes/new-suzuki-sv650/28464.html