Dvorana slavnih
Najbolj popularna vsebina
Showing content with the highest reputation on 17. 01. 2018 v vseh kategorijah
-
Domači ljubljenčki (živali) :)
maxxa in 6 drugim reacted to Akito for temi
7 točk -
Yamaha XT 660 Z Tenere 2008
skalar36 in 6 drugim reacted to Sahbazz for temi
Evo obljubljene slike. Tale je na dan nakupa Sredina avgusta 2017. Tale pa je malo art-fagovska. "Jesensko tihožitje" Pa še zimska, ker šparal je pa ne bomo. Motor ima bolj kot ne praktične predelave, ogrevane ročke, povišane zaščite za roke, višji vizir, in ta dva kovčka, ki sta sicer hudo dobro narejena in robustna, ampak se ne morem odločit, če bi ju obdržal, ali zamenjal za mehko varjanto.7 točk -
6 točk
-
Kaj trenutno počnete?
maus in 3 drugim reacted to dr.looney for temi
jep...sivka je za relaksacijo......4 točk -
4 točk
-
4 točk
-
Dakar 2018
MiNa in 3 drugim reacted to jskrablin for temi
Tapravo dirkanje se šele začenja - https://www.avto-magazin.si/moto/novice/mm-sport/dakar-2018-10-van-beveren-odstopil-walkner-povedel/ Tud Lyndon zgleda skoz bolj zgaran. Človek je prevozil skor celoten planet, velik del tega offroad. Če reče da je jeba, mu je kr za verjet. Video je FB, ker je bil preko FB predvajan v živo.4 točk -
I hate winter!!!
Bmflar in 3 drugim reacted to maus for temi
bova pa pri Mileni gledala skakauske polete4 točk -
Dakar 2018
Mavti in 3 drugim reacted to J.a.m.e.s for temi
Spoznaj pet dirkačev kategorije "brez asistence", v kateri se z Dakarjem bori tudi naš Simon Marčič. https://www.redbull.com/si-sl/reli-dakar-kategorija-originali4 točk -
Mongolija 2017
AK84 in 3 drugim reacted to gtgs for temi
33. dan nedelja, 13. 8. 2017 BUDIMPEŠTA (Madžarska) –HRUŠICA (Slovenija) Od 17. dne potovanja, ko sva šla iz Mongolije, je vsako jutro nekdo prestavil steklenico mongolske vodke iz dna kovčka v torbo. (In vsak večer iz torbe v kovček.) Zato je ta vodka nekaj posebnega. Obredna vodka! (Usojeno ji je, da bo že naslednjega dne izhlapela v nadzorniške namene.) Ta isti svečenik pa ni nič kaj sveto mrmral, ko je vsakodnevno prestavljal vrečko s samimi neumnostmi … Danes zadnjič! Z vso opremo in obrednimi predmeti se odpraviva domovini in domu naproti. Na prvem križišču nama duhovi pustijo še zadnje opozorilo. Previdno! Zjasnilo se je in z avtoceste je videti Blatno jezero. Do Slovenije ni daleč, toda pred mejo je nujno pripravljanje zemljevida. Slovenija! Domovina z domačimi omejitvami! Da ne bi prišla prezgodaj domov, zavijeva še v Lendavo in do razglednega stolpa. In na razgledni stolp. Na parkirišču je tudi veliko motorjev in nekaj motoristov. (Tolminski motoristki in štajerskemu motorističnemu paru dolgujeva pijačo.) Pogled se sprehaja po vinskih goricah in preko njih. Lepo je. Misli se vračajo v Mongolijo, na Džingiskanovo razgledno ploščad. Lepo je bilo. Greva proti zahodu. Asfalt je ponekod pokrpan, na modrem nebu so razigrani oblački. Na Štajerskem se bohoti hmelj, postanek pa je kratek in brez piva. Na Kalcah zavijeva levo, na najlepšo cesto proti Hrušici. Asfalt ni več najlepši, a lahko se gre tudi po gozdnih cestah, malo po makadamu. Med domačim rastlinjem se opravi tudi obredno oblačenje čiste majice. Ne moreš vendar kar tako prismrdeti domov! Bližava se prelazu Hrušica. Vrnitev na štart. Čaka naju Mumi. Ostali so se po stari navadi skrili. Presenečenje! Objemi, pozdravi, poljubčki … Miza se napolni z domačimi dobrotami mojih sester, s sponzorskimi prispevki v trdnem in tekočem stanju … peče se in toči, toči … Nastopi ekipa s trajnim mandatom. Vse je po protokolu. Prižgejo se zvezde, potem se začne rezati torta … Hrušico, ki je znana kot tradicionalno bivališče medvedov, pa to noč preplavijo KAMELE! Bova še kdaj videla Mongolijo? Kaj sva pričakovala od Mongolije? Naporno pot in lepo deželo. Ali so se najina pričakovanja uresničila? So. In to podvojeno (napor in lepota)! Planote praznega prostora in brezštevilnih čred. Zemeljski plazovi in podori kamenja. Doline zelene trave in razlitih voda. Peščena prostranstva zgubljenih poti. Ni enostavno predelati lekcije potrpežljivosti in vztrajnosti. Ne smeš pozabiti, da imata moč in mogočnost narave vedno prednost. In da so skromni ljudje ob tvoji poti edini, ki ti bodo pomagali, če boš potreboval pomoč. Dodala sva svoj kamen na mongolskem ooveju kot dar in prošnjo za srečno pot; zase, za svoje in za vse tiste, ki si želijo najti svojo jurto miru. KONEC4 točk -
3 točk
-
Kaj trenutno počnete?
maus in 2 drugim reacted to bobi1001 for temi
Večerjam špagete z morsko omako,pa skleda solate Tis ena taprava sivka3 točk -
STOP Policija !
tomaz69 in 2 drugim reacted to gusar for temi
Fantje zakoni in logika niso šli nikoli skupaj,če se ravnaš po logiki PLAČAŠ,še se po zakonih pa prišparaš. Simpl ko pasul.3 točk -
Kaj trenutno počnete?
bobi1001 in 2 drugim reacted to lucif3rka for temi
Ugotovitev (dopol)dneva: še vedno res res ni simpl govorit pred ljudmi, tudi če so "samo študentje"3 točk -
STOP Policija !
solorider in 2 drugim reacted to maus for temi
očitno se še ni začela akcija "js mam nou ĐSM", ker sem danes ko sem skakljal v službo, v 15 minutah opazil vsaj 10 telefonistou in ene 15 osvetljenih fac3 točk -
Kriptovalute
gusar in 2 drugim reacted to maus for temi
popolnoma verjamem .... jaz sem dobil namig, da se bo ustavilo pri 5000$ .... pol se bo pa videlo .. ali bo panika ali ne ... pač .. špekulacijske špekulativne špekulacije3 točk -
I hate winter!!!
maus in 2 drugim reacted to VS800 for temi
Ponavad tm nek po 80 al pa 90 tmu letu.....................3 točk -
3 točk
-
Yamaha XT 660 Z Tenere 2008
bosa in 2 drugim reacted to Sahbazz for temi
Pozdravljeni. Še en ponosni lastnik Tenerejke se javlja na tale forum. Me veseli da je tale tema med bolj dejavnimi na forumu. Tukaj sem prebral marsikatero koristno informacijo o tem motorju preden sem ga nabavil avgusta. Pripnem kakšno sliko ASAP.3 točk -
Motoristični video posnetki
Gonca in 2 drugim reacted to smasher for temi
ti šment, bokser pa kardan je britanska pogruntavščina.... nemci znajo narest, sao domišlije pa nimajo...3 točk -
Dakar 2018
igc1 in 2 drugim reacted to gsxf750 for temi
jest bi bral o Dakarju 2018, nabijanje me ne zanima!3 točk -
Mongolija 2017
hladov in 2 drugim reacted to gtgs for temi
30. dan četrtek, 10. 8. 2017 KIJEV – ČERNIVCI Zjutraj naju pride pozdravit hotelska muca. Skupaj gremo do restavracije na zajtrk. Lepo je, toda tudi danes je vse prazno. V jedilnici sva na zajtrku edina gosta. Tudi biljardna miza sameva. Kapitan po dolgi plovbi (in s scefranimi jadri) priplove do Ukrajine in - skupaj s posadko - do ukrajinskih jajc. Pogled pa je usmerjen le proti domu. Potem greva nazaj v hotel. Na hitro se odpraviva. Skozi stranski izhod se pride naravnost na zadnje dvorišče. Vse je prazno. Predmestje se širi, gradijo se novi stanovanjski bloki in povsod so reklame za nova stanovanja. Voziva se proti centru do izvoza za Žitomir. Promet se gosti … Kijev leži ob reki Dnjeper in ima približno 2.700.000 prebivalcev. V 11. stoletju je bilo največje evropsko mesto, mnogo večje od takratnega Londona in Pariza. V bivši Sovjetski zvezi je bilo po velikosti tretje mesto v državi. Danes je prestolnica Ukrajine. Spodaj, na vodi, pa izposojajo čolne. Midva greva čez. Na drugi strani je center … Do tu je vse šlo lepo in tekoče. Potem pa je, tako, kot se rado zgodi, del ceste prekopan in povsod so oznake za obvoz … Miro se je odločil, da se ne bo vozil okrog, ker ve, da se pride tu čez … Ko sva gledala, kako in kje, se je ob motorju ustavil avto z dvema dobrima dušama. Nenadoma je bilo spet vse enostavno. »Vozita za nama do izvoza za Žitomir!« In sva vozila. Dobri duši sta nama prihranili veliko časa. Hvala! Ženska nama je dala nalepko. Waw!!! Ona tam pleše. Škoda, ker greva domov. Če bova še kdaj prišla v Kijev, prideva! (Stara sva dovolj.) Tako sva hitro prišla do izvoza, naprej pa je pot enostavna. Prišla sva iz Kijeva. Do Žitomira je 112 km. Lokali ob cesti samevajo. Na drevju ob cesti je polno bele omele. Neverjetno. Ustaviva se na črpalki. Na vzpetini iz mesta Žitomir stoji spomenik borcem v 2. svetovni vojni. Greva naprej proti Černivcem. Prosijo, naj na cestah zagotovimo čistočo. Kaj lahko pomaga zaščititi tvoje življenje? 0,06 milimetra lateksa! Cesta ni ravno najboljša … Pokrajina je enolična, naselja pa delujejo revno. Tudi v Čudnivskem rajonu je podobno. Stanovanjske hiše so skromne. Polja niso tako obdelana kot ruska. Obcestne vasi delujejo izpraznjeno, spomeniki zapuščeno, cerkve pa razkošno. V Hmelnitskem sva šla še na črpalko. Potem se tudi v Ukrajini nenadoma pojavijo čudno lomeči se sončni žarki. Obcestni prodajalci začnejo pospravljati svoje blago. Sence se blago mehčajo. V daljavi se vije dim - na požetih poljih kurijo slamo. Dva na motorju se podata v lov na izginjajočo svetlobo. Lov je bil seveda vnaprej obsojen na propad, zato na prvem križišču zavijeva z glavne ceste in najdeva svojo oazo - najbližji hotel – Oazis. Za 15 dolarjev ne bova komplicirala. So se pa nekateri nasmejali, ko so videli fotografijo sobe. Ja, že marsikaj sva doživela … Za nekatere romantika, za druge kič. Ampak tihožitje aranžmaja s suhim cvetjem in čelado ne sme v pozabo! In zavese so nalašč, kot za kazen. (Prijatelji že vedo, zakaj.) Černivci niso velemesto, a imajo trgovino, ki je odprta noč in dan … Greva v roza klub!3 točk -
Mongolija 2017
bojc84 in 2 drugim reacted to gtgs for temi
Naprej! Asfalt je večkratno zakrpan in prekrpan. Nekatera polja so obdelana, nekatera zapuščena. Tudi nekatere hiše delujejo zapuščeno. Asfaltirali so nekoč znano luknjasto krožišče (Centralna Azija 2015). Niso pa še uspeli urediti oznak, zato deluje kaotično. Tudi mesto deluje prazno, celo ob vodi ni kakšnega življenja. Izven mesta je cesta bistveno lepša. Tako je približno 100 km pred Kijevom. In potem je spet malo slabša … Na hišah so pogosti oglasi »naprodaj«. Obcestni lokali so prazni. Štorklje pa gnezdijo. Lepo jih je videti. Z mrakom prideva v predmestje Kijeva. Z glavne ceste zavijeva ob prvi oznaki za hotel. Prideva na ograjeno parkirišče. Malce sva skeptična, potem pa zagledava velik kompleks z različnimi stavbami. Varnostnik me najavi in peš grem do recepcije. Ko uredim formalnosti, nama z motorjem dovolijo do delovnega dvorišča za hotelom, kjer lahko parkirava na samem. Pridruži se nama zvedava hotelska muca. V sobi razmišljam, zakaj toliko orhidej, Miro pa, kako bi si sezul škornje. Greva na večerjo. Restavracija, okrašena z lučkami in zvezdami, deluje novoletno. Notranjost pa je prijetna, tudi na pokriti terasi še ni premrzlo, zato obsediva zunaj.Lepo je, a malce turobno. Manjkajo gostje. Na vsej terasi nas je samo šest. Prvi večer v Ukrajini zaključiva v duhu tradicije.3 točk -
Mongolija 2017
amateur in 2 drugim reacted to gtgs for temi
29. dan sreda, 9. 8. 2017 VORONEŽ (Rusija) – KIJEV (Ukrajina) Zjasnilo se je. Pogled iz hotelske sobe je danes mnogo lepši. Zdaj ni več izgovorov in ne časa. Treba je pospraviti in naprej. Vsi smo nestrpni, domotožje dela pri vsakem po svoje. V jasnem vremenu je skozi mesto lepo … Mesto ostaja za nama. Na cesti je pestro, a na srečo še ni zastojev. Ruska polja in ruske lesene hiše so nekaj posebnega. Mestu Kursk se izogneva po obvoznici. Kava na takih črpalkah je trikrat dražja kot po lokalih ob cesti. A zadiši … Štorklje so v gnezdu. Ustaviva se še na zapuščenem počivališču, ki še vedno kaže, da je bilo nekoč zelo lepo. Na tem delu poti se nama vrtijo spomini izpred dveh let; človeku se nenadoma zazdi vse znano, kot bi bil že skoraj doma. Kozino ima resnično še nekaj koz. Za kozami pa je meja. Na srečo ni gužve, le kamioni stojijo v dolgi koloni. Na ruski strani sva opravila presenetljivo hitro. Na ukrajinski strani pa je pristopil vojak, ki je poskusil tisto znano o kavi, čaju, pa če imava kaj rubljev … Včasih se je dobro narediti še malo bolj neumnega, kot si že … Potem je prišel mimo drug uslužbenec in je rekel, naj greva z njim v pisarno (zabojnik). Bil je vljuden, postopek je bil hiter. Včasih se ti zazdi, da pri nekaterih ljudeh spregovori žalost. Vprašal naju je, kako je v Sloveniji, kako v Mongoliji, kako je bilo po Rusiji. Imela sem občutek, da bi najraje tudi sam šel nekam, kamorkoli, stran od tu, kjer je, pa verjetno ne more. Ko nama je vrnil dokumente, je rekel, naj hitro greva in srečno. Hvala. Med rusko in ukrajinsko stranjo je žalostna meja. Cesta je katastrofalna, zabojniki, v katerih delajo, tudi. Povsod so vojaki s puškami, vzdušje je grozljivo. Zdi se ti, da bo kdo od teh (pre)mladih vojakov zdaj zdaj preizkusil svoje orožje … Potem je vzdolž ceste ograja z bodečo žico. In zelo slaba cesta proti mestu Gluhiv. Niti pomisliš pa ne, da bi se ustavljal. Naprej! KONEC 4. DELA3 točk -
Mongolija 2017
amateur in 2 drugim reacted to gtgs for temi
28. dan torek, 8. 8. 2017 VORONEŽ Ni po načrtu, a si privoščiva dan motopočitka. Glavni razlog (se prepričujeva) je dež. Zakaj bi rinila po dežju, bova raje jutri, ko bo lepo vreme, vztrajno sedela na motorju. Malo poležavanja in sprehajanja tudi ne more škoditi. Zajtrk do postelje … Sva v 10. nadstropju in niti hotela si nisva še uspela pogledati. Res je popolnoma prenovljen. Pogled na mesto pa je zaradi dežja bolj otožen. Voronež ima že več kot milijon prebivalcev in je razdeljen na šest upravnih okrožij. Greva na sprehod, da vidiva vsaj delček mesta. Mimo Puškina, do opere in baleta, mimo Bunina, skozi park, mimo lepot Rusije, mimo doma igralcev, mimo izložb, ki vabijo v trgovine, mimo lutkovnega gledališča … … do gostilne in do (po dolgem mesecu enkrat zgodnje) večerje … Po poti nazaj do hotela se ustaviva še v gruzinski pekarni. In še v trafiki, kjer kupujem (po Mirotovi definiciji) same neumnosti, zato gre kar ven. Z gospo trafikantko pa se lepo zmeniva. Najprej ne more razumeti, zakaj bi ruske cigarete, ko pa ima tako veliko izbiro tujih. Ah, gospa, to bo za spomin, ki gre v dim – v Slovenijo! In gospa razume. In majhne majhne vodke, ker velikih ne moreva voziti s sabo … Ko odhajam, pravi: RUSIJA VAS POZDRAVLJA! Hotelski hodnik se zdi utrujenemu sprehajalcu brezkončen. Kljub temu si Miro ne more kaj, da ne bi analiziral še gradbišča tam spodaj … Še vedno prši. Mesto je preveliko za en sam dan! Vsi bi šli spat.3 točk -
Mongolija 2017
amateur in 2 drugim reacted to gtgs for temi
27. dan ponedeljek, 7. 8. 2017 PENZA – VORONEŽ Sonce vzhaja. Iz »športne« sobe je razgled po mestu. Iz športnega centra se nameniva najprej po mestu poiskat vulkanizerja. V polmilijonskem mestu … Zgleda, da bo edina rešitev menjava gum, saj se je prva guma, kljub normalni obrabljenosti, že razplastila. Ustaviva se pri prvi delavnici, ki jo vidiva. Dva mojstra igrata damo in kadita. Pri takem obredju verjetno ni najprimerneje motiti udeležencev. Kljub prizoru, ki ne mara motenj, se opogumim in začnem z dober dan in oprostite. Mojstra sta prijazna, eden celo stopi iz delavnice in začne z razlago. V mestu je ena sama delavnica, kjer lahko zamenjajo in uravnotežijo gume za motor. Gre se skozi prvo krožišče … drugo krožišče, par kilometrov … potem … Miro kima, sama debelo gledam. Ali res sledi temu opisu poti?! … tam je delavnica Jona. Jona. Zahvaljujeva se. Srečno! Odpeljeva se. Mojster orientacije z nezmotljivim občutkom (sreča, naključje ali res znanje in prostorska predstava?!) pripelje do avtoservisa Jona. Po mestu je tekoč promet. Na servisu so polno zaposleni. Najprej imam občutek, da me niti ne vidijo. Potem imam občutek, da jih motim. In potem imam občutek – samo še tega nam je treba! A se kljub vsemu uspem dogovoriti za najnujnejše. Seveda je tako, kot je motorist predvidel. Če bo sam snel kolesi … in ju potem tudi sam namontiral nazaj … bodo premontirali pnevmatike … Sledi akcija, ki je tistim na servisu in vsem mimoidočim v zabavo. Miro dela, drugi klepetamo. Nekateri se zanimajo, zakaj to dela sam, druge zanima zemljevid, tretje Mongolija, četrte Slovenija … Pride pa tudi eden, ki si ogleduje zemljevid in zmajuje z glavo. Gleda me in pravi, da to ni mogoče. Seveda je mogoče, a moraš biti starejši. Vi ste še premladi! Sledi sprostilni smeh … In še skupinska fotografija za konec, ko jim je kar žal, da že greva. Z Rusi je po navadi tako. Greva skozi mesto do izvoza za Voronež. Vožnja in vročina utrujata. Pred kosilom se lahko malce zadrema, če človeku uspe najti primeren kotiček. Sanjaš lahko o strešni konstrukciji, ki je doživela širitev … Gospa za šankom je rekla, naj bova kar v miru, ko bo hrana gotova, nama jo bo prinesla. Kruh se v Rusiji naroča po koščkih. Dobesedno. In nikjer nisva videla, da bi ga kdo pustil, ali da bi bil med ostanki. Ali bo ta spoštljiv odnos ostal tudi z vdorom potrošništva, ki se že nakazuje?! Zakaj se človeku po kosilu zdi, da je cesta vedno daljša?! Tudi pred mestom Tambov potekajo dela. Nekatera polja so že poželi in preorali, nekatera so še divje zelena. Nenadoma se ob cesti kot privid pojavi Turgenjev. Ko prideva čez železniško progo, narediva kratek postanek, da vsaj malo pogledava rastlinje in polja. Tudi majhni ljudje v Rusiji na ruskih poljih pod večer postanejo veliki! Kot vedno, se je tudi danes začelo prezgodaj mračiti. Toda ruski mrak nama je pred Voronežem poslal svojega dobrega duha v obliki ruskega motorista, ki naju je nezmotljivo (in hitro) vodil do centra in do hotela Azimut. Tam sva bila pred dvema letoma, ko so ga ravno obnavljali in sva si zaželela, da bi videla, kako je obnova uspela. Pa tudi sicer bi morala nekam spat. Živeli ruski motoristi! Hvala in srečno! Hotel so res prenovili (pa tudi podražili). Letos pravijo, da je varno, da lahko motor pustiva pred vhodom. Hitro se odpraviva ven. V bližnji trgovini, ki je odprta 24 ur, malo gledava etikete … Po poti nazaj pa tudi različne izložbe … Hotel Azimut zgleda bistveno drugače kot pred dvema letoma (Centralna Azija 2015). Noč je lepa, na nebu je luna, babuška na vhodu pa vabi v posteljo. Dobrodošli!3 točk -
Mongolija 2017
amateur in 2 drugim reacted to gtgs for temi
26. dan nedelja, 6. 8. 2017 OKTJABRSK – PENZA Na jedilniku je kontinentalni zajtrk. Restavracija ne daje občutka, da sva v Rusiji, le jajca so gotovo ruska. (Tako razmišlja Miro po mongolskih jajcih iz Ulan Batorja.) Skozi okno se sluti lep dan, od sinočnje nevihte je ostalo le par luž. Odpraviva se, iz trezorja vzameva zlate palice in greva proti Krasnojarskem rajonu. Veliki trg je prazen. Strokovnjak razlaga, da imajo probleme z odvodnjavanjem. V predmestju rastejo nove hiše s pisanimi strehami. Zunaj mesta so polja, kjer črpajo nafto. Do Samare je 283 km, včeraj sva imela dober namen, da bi prišla do tja, a zastoji so bili prehudi. Obeti zaradi del na cesti niso najboljši. Če bo tako, kot je bilo včeraj, bova verjetno dolgo hodila domov! Še dobro, da v Rusiji ne manjka energije različnih vrst. Ceste gradijo na veliko! Krasni Jar je že v Samarski oblasti. Cesta je spet lepa. Žita,olja in elektrike jim tudi ne bo manjkalo. Zagledava mogočno reko Volgo. Na Volgi je elektrarna Žigulevsk, ki ima 20 turbin … Peljeva se prek Volge, most preko jezu je dolg približno 3 km. Nekateri pogledi so bili kar malce grozljivi. Popravljajo tudi drugi vozni pas in iz nasprotne strani se je nabrala že dolga kolona vozil. Ker sva jo tako tekoče odnesla, si lahko privoščiva malo počitka. Tudi kosmati prijatelj počiva. Vroče je in sončnice žarijo. Po sladoledu ne kaže pretiravati s hrano. Nadaljevanje poti je s stališča cestogradnje zelo zanimivo. Nekateri kupi materiala pa so celo estetsko privlačni. Lepša so seveda ruska polja, a o okusih se ne kaže prepirati. Opozorilo voznikom stoji na veliki steklenici vodke. Razlaga je odveč. Do Penze je še 36 km (…to noč nam jo doseči je mogoče…). Penza je mesto ob reki Suri (pritok reke Volge) in ima pol milijona prebivalcev. Tudi v Penzi potekajo dela … Motor se je začel čudno obnašati. Potrebno bo preveriti gume, tlak v gumah in armotizerje ... Upava, da so samo gume odtrpele svoje. V soju lune sva prišla do športne dvorane, kjer je tudi hotel. Bilo je malce nenavadno. Receptorka je rekla, da je tu za športnike. Pa saj sva športnika. Vprašala je, če bi izpolnila formular … in potem ni bilo problemov. Svetovala nama je, naj motor peljeva na stajanko. Z razsvetljenega parkirišča sva se podala za temne vogale in našla prostorček na kamionski stajanki. Kdo bi vedel, kje je bolj (ne)varno?!3 točk -
2 točk
-
Kaj trenutno počnete?
maus and še enemu reacted to dr.looney for temi
ja kaj no..... zdej boš pa reku da to ne drži......2 točk -
2 točk
-
Kawasaki servisi in splošno
KARMEN1 and še enemu reacted to Fantocci for temi
Ne veruvlemo... Dej sliko od sestričen iz Srbije gor (če so kaj mlajše od tebe )2 točk -
STOP Policija !
skalar36 and še enemu reacted to Primosio for temi
Poslušaj mojster, jaz se za razliko od tebe lahko tudi sramotim, če mi tako paše. Ti, po drugi strani, si pooblaščena uradna oseba in zaskrbljujoče je tvoje razumevanje, še bolj zaskrbljujoč pa je tvoj ponižujoč odnos do državljanov oz. drugače mislečih.2 točk -
Ustavite Janšo!
C eagle and še enemu reacted to DAMI34 for temi
kakšne točke?? Odstrel sem že povedal.2 točk -
Ustavite Janšo!
DAMI34 and še enemu reacted to maus for temi
nikjer ne piše niti, da se poznata od prej ... pa nisem govoril o tem znanem primeru, govoril sem bolj na splošno se strinjam .. ampak to velja za leve, desne, sredinske in neopredeljene politične stranke in njihove veljake ter sorodnike. kot sem navedel, da izjava : "nisem vedel", ne opravičuje odgovornosti in kaznovanja ... najbolj se jih udari, da bi za vsak prekršek tudi točke dobivali in če jih napolni z 18, se mu prepove sodelovanje (in stranki) sodelovanje na naslednjih volitvah. ampak, ker v parlamentu sprejemajo zakone, je malo verjetno, da bodo mel tok poguma .... mi smo pa ofce, ker takim dajemo moč, oblast in denar2 točk -
Ustavite Janšo!
bosa and še enemu reacted to Marcel-F for temi
Problem je ,ker kredit ni bil vzet pri nas,ker bi s tem spet nekaj (določeni osebki) v žepke pobasal. Tega pa ni bilo in hop gremo jih jeb...t Naša država je ena sama lopovska banda,kako ma lahko nekdo s priimkom Janković, za 16 milijonov evrov dolga in potem mu gladko ta dolg zbrišejo. Kje so tisti,ki so na lepe oči dajal kredite raznim veljakom,pa jih niso vrnili.Spodaj mora biti podpisana oseba,ki odobri kredit,pa nihče ne najebe. Čigavi so ti ljudje? Stara mama pri 90-h ne plača elektrike,ker nima za burek,pa ji gladko štrom sklopjo. Ja tko je to ni za vse isto. Ma na kozlanje mi gre,sam da vidim to golazen cigansko.2 točk -
STOP Policija !
Kmet2 and še enemu reacted to Primosio for temi
Upam, da pri svojem delu tudi kažeš takšno vnemo, predvsem pa upam, da pri svojem delu kažeš več strokovnosti. Za razlago predpisa in uporabo predpisa moraš le imeti nekaj pravnega znanja, ki pa ti ga na trenutke zmanjka. Ščipalka je bila navedena kot primer, s katerim pravno formalno, glede na to, da način zavarovanja ni predpisan, zadostiš zahtevi zakona. Glede na to, da tega ne zmoreš razumeti, vidim, da nimaš dovolj pravnega znanja. Glede uredbe, katere 1. člen non stop ponavljaš, kot pokvarjena plošča, ti zadnjič povem, naziv ni važen. Po tvoji razlagi, če bi bil naziv predpisa Zakon o sramnih dlakah miniaturnih glodavcev, vsebinsko pa bi pokrival izmenjavo kisika pri dvoživkah, bi ti še vedno trdil, da zakon govori o sramnih dlakah miniaturnih glodavcev. Tudi prav. Grem na eno hruško....mislim jabolko.....mislim.....ah saj ne vem več, si me čisto zmešal...2 točk -
STOP Policija !
solorider and še enemu reacted to sesir for temi
2 točk -
I hate winter!!!
Bmflar and še enemu reacted to maus for temi
23.-25. 3. bodo skakauci letel na poletih ... šele2 točk -
Globoke misli & misel dneva & stuff
bobi1001 and še enemu reacted to maus for temi
je en reku: poun sm modrosti, še posebi k me prefukajo2 točk -
2 točk
-
Dakar 2018
igc1 and še enemu reacted to jskrablin for temi
Dirkanje po asfaltnem krogu ni primerljivo. Pa tudi tam se marsikdaj taktizira in sledi, špara na gumah, gorivu, močeh. Na dvotedenski dirki niti ni kaj čudenega, da se obračunava za zmago bolj proti koncu. Vmes se lahko zgodi marsikaj. Z malo sreče on pred tabo odstopi in se z njim sploh ne rabiš ukvarjati. Kako že gre ona (velja za nešprinterske dirke)? V prvem ovinku dirke ne moreš dobiti, jo lahko pa zlahka izgubiš. Videno ničkolikokrat na endurance dirkah, preveč gasa v prvih metrih in je konec vsega preden se je sploh dobro začelo. Sam kaj to jaz Janez Navadni strokovnjakom za endurance dirke to razlagam, de Na temo Laie Sainz. Naj si znalci kaj preberejo... pa pol komentirajo. Mogoče bo koga iz 19. stoletja presenetilo tudi to da dandanašnji ženske pilotirajo lovska letala in so v rednem naboru astronavtov na ISS? Ene pa celo motorje vozijo. In to boljše od marsikakega 'pravega dedca' in forumskega dirkača. Le kam je šal ta svet2 točk -
Mongolija 2017
bojc84 and še enemu reacted to gtgs for temi
Voznikova resnost?! Po remontu ne kaže pretiravati z nezdravim načinom življenja. Redno sem pil vsa predpisana zdravila, ki jih ni malo. Večinoma sem res pil samo čaj. (Pa kakšno pivo vmes in razpoloženje je bilo takoj boljše.) Glede obremenitev pa še sam ne vem, kaj je tisto, kar dejansko muči človeka. Prve dni dopusta me je stiskalo v prsih, pa ti dnevi niso bili med fizično napornejšimi. Potem sem se sprostil, problemi so ostali za mano …2 točk -
Mongolija 2017
markII and še enemu reacted to gtgs for temi
25. dan sobota, 5. 8. 2017 ZLATOUST – OKTJABRSK Zajtrk je v hotelski restavraciji, ki deluje dokaj buržujsko. Pogled iz hotelske sobe pove, da vreme bo. Kakšno - to se bo videlo sproti. Treba se je odpraviti. Motorista, ki vse pospravi in pripravi, obdaja ruska avra. Treba je odriniti na pot. Evropa vabi – mimo sovjetskih pionirjev kozmosa, mimo starih blokovskih naselij, raznovrstnih garaž, skozi pisano predmestje Zlatousta, skozi sibirsko zelenje … Do prvega postanka. In mimo nenačrtovanih postankov/pristankov, mimo uniform in mimo krav, ki zahajajo k vulkanizerjem! Potem pa vedno počasneje in samo občasno mimo nepregledne kolone vozil, ki se vije v daljavo, brez konca. Takih zastojev pa še ne! Narava pomirja. Nekaterim služi tudi za romantično kuliso. Trobimo! Sledijo neromantični prizori. Kratek postanek za hitro kosilo in potem naprej v cestni boj za preboj proti Samari. Avtocesta M5 je na posameznih odsekih le blatna pot oz. cesta v izgradnji ali pa cesta v totalnem remontu … Kamioni, grbine, blato, zastoji in še grozeči temni oblaki so razlog za spremembo načrta. Pripravlja se k dežju, kilometrski zastoji pa se še povečujejo. Z glavne ceste zavijeva proti 5 km oddaljenemo mestu Oktjabrsk. Mesto leži na jugozahodu reke Volge, v dolžini meri več kot 20 km. Na Volgi ima tudi rečno pristanišče. Most čez Volgo pa je dolg kilometer in pol. S prvimi kapljami dežja najdeva hotel in uideva nevihti. Skozi okno jo je res lepo opazovati. Motor je pod streho pri recepciji, midva na suhem in na toplem domačim pošiljava pozdrave. Hotel je lep. Soba ima celo poseben delovni kotiček (namenjen je izključno branju zemljevidov!). V kopalnici je pravi kamen; na hodniku pa tapiserija, ki pričara sibirski gozd. Kljub dežju se odpraviva na kratek sprehod. Prideva samo do prvega lokala za vogalom in tvegava z naročilom pice. Prijetno sva presenečena. Tudi pivo je dobro. Glede na spol se moško in žensko pivo loči po slamici. Žensko ima slamico, moško je brez. Lokal je opravičil italijanske barve in ime Pronto. Vračava se še mimo pivnice z zanimivim imenom Pivoman. Mogoče pa ga bo v poplavi slovenskih malih pivovarn kdo kopiral?! Trg se blešči, blešči se Devon hotel, osvetljena je mestna hiša, Lenin pa neumorno kaže naprej. Midva greva spat. Midva? Zaspim med nogometno tekmo Spartak : CLK!2 točk -
Mongolija 2017
hladov and še enemu reacted to gtgs for temi
24. dan petek, 4. 8. 2017 KURGAN – ZLATOUST Zjutraj je mrzlo. S hotelskega okna se vidi predmestje Kurgana. Kurgan je mesto na obalah reke Tobol in ima približno 350.000 prebivalcev. Tu je tudi zgodovinski grič Mamajev Kurgan s spomenikom Domovina kliče. V ruskem izboru za ohranjanje naravnih, zgodovinskih in kulturnih zakladov Rusije je to eno izmed sedmih ruskih čudes. Žal sva omejena s časom; a na svoji poti sva videla vsaj eno od sedmih ruskih čudes – Bajkalsko jezero. Greva na obvoznico. Voziva se skozi močvirja, preko polj, skozi delo na cesti … preletava nas celo helikopter … Nimava časa, da bi se ustavila v Čeljabinsku. Ustaviva se samo za kosilo. Na pragu straži muca. Pokrajina je lepa, cesta je čudovita. Potem je cesta manj čudovita. In potem je še vreme manj čudovito. A nekatere fasade nadomeščajo sončne žarke. Prideva v Zlatoust na Južnem Uralu – mesto na meji Evrope in Azije! Leži ob reki Aj, v porečju reke Kame. Slovi po orožarjih in po umetniških gravurah na kovino; pa tudi po smučiščih. Danes ima približno 200.000 prebivalcev. Mesto je bilo ustanovljeno v 18. stoletju zaradi gradnje železarne, znano je tudi po prvih topovih iz ruskega jekla. Še danes je eden od svetovnih centrov za proizvodnjo nožev. Tu je več kot 60 zadrug in delavnic za izdelavo hladnega orožja. Rezervirala sva sobo na smučišču (voznikova nostalgija!). Ko sva prišla do tja, sva ugotovila, da je to v resnici stanovanje v stanovanjskem bloku, brez garaže oz. varovanega parkirišča, v soseski pa je vse polno različnih sprehajalcev … Mimo se je pripeljal domačin, ki naju je rešil dileme, kaj storiti. Odpeljal oz. vodil naju je do hotela (rekla sva mu, naj bo hotel za normalne oz. povprečne ljudi), kjer sva lahko pustila motor na ograjenem dvorišču; pa še nekaj znamenitosti je bilo v neposredni bližini. Hvala! Soba je v primerjavi z včerajšnjo 300% boljša, cena pa 100% višja. Skuham čaj, ponujene italijanske penine ne bova (za to ceno bi lahko par litrov vodke!), tudi vodke ne bova; kakšno pivo pa že lahko … Volček čepi na fotelju in že zelo pogreša dom! Sprehodiva se do spomenikov borcem iz 2. svetovne vojne in do pravoslavne cerkve. Nazaj grede je obvezen postanek v trgovini. Imajo celo ekološko vodko! Drva. Nad mestom že sveti luna, obvezen je še pogled na gradbišče! Vračava se mimo centralne mestne knjižnice, čez tramvajsko progo, mimo črne mačke do hotela. Zjutraj greva v Evropo! KONEC 3. DELA2 točk -
Mongolija 2017
milan11 and še enemu reacted to gtgs for temi
22. dan sreda, 2. 8. 2017 NOVOSIBIRSK - OMSK Čokoladni zajtrk, pogled skozi okno na desno in na levo stran. Vreme je! Da bi le vzdržalo brez sibirskih neviht. Vsak dan najmanj trikrat oblačiva in slačiva dežne kombinezone. To je čista izguba časa! Pospraviva in greva, na recepciji pa si nekdo zaželi še malo branja (gledanja?!) ruskih revij. Na parkirišču počiva zvesti čuvaj. Z varnostnikom in njegovim prijateljem še malo poklepetava. Poznata bivšo Jugoslavijo, zanima ju, kako se zdaj živi v Sloveniji, kako je v Mongoliji … Ti ljudje so vajeni skromnega življenja, pa se ne pritožujejo. Zadovoljni so in pozitivno razpoloženi. Nekaj je treba delati in še dobro, da imajo delo. Tu blizu imajo trgovino z znižanimi cenami osnovnih živil. Nekako jim gre. Da bi le bili zdravi. Kamaz je uspešno zakrival motor in opremo. Vse je na svojem mestu. Posloviva se. Zaželimo si zdravje in srečo. Pripravljene imam cigarete in rublje za pivo. Take stvari dajem, ko odhajava. Ne maram, da bi se kdo počutil nelagodno. Vem, da nekaterim ljudem to, kar je za nas mogoče nepomembno, veliko pomeni. Srečno! Odločila sva se, da ne bova šla v center mesta, pač pa po najbližji obvoznici proti Omsku. Žal nimava časa za oglede. Pa sva kljub temu marsikaj videla; prevozila sva 38 km, da sva prišla do oznake za konec mesta! Novosibirsk ima več kot milijon in pol prebivalcev in je tretje največje rusko mesto poleg Moskve in Sankt Peterburga. V Novosibirsku je tudi tovarna, ki je na svetu največji proizvajalec jedrskega goriva za elektrarne in raziskovalne reaktorje. In muzej zgodovine sibirske kulture z znano zbirko mumij s planot severnega dela srednje Azije. Tu je tudi muzej na prostem, posvečen arhitekturi iz lesa. In veliko izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih inštitucij in veliko kulturnih inštitucij … celo Akademsko mesto! Fotografije so beleženje osemintridesetih kilometrov vožnje skozi mesto – brez cenzure. Zapeljeva se preko mosta čez reko Ob. Tu naj bi ob križanju železnice in reke tudi nastalo mesto, ki je imelo na začetku 20. st. večino stavb lesenih. Konec Novosibirska! Pa še vedno veliko stavb … Zavijeva za Omsk. Mesto leži na jugovzhodu Sibirije, blizu je meja s Kazahstanom. Ima približno milijon in dvesto tisoč prebivalcev. Promet večkrat poteka enosmerno, ker so zapore zaradi asfaltiranja in urejanja bankin. A vreme je lepo in cesta je večinoma tudi lepa. Za kosilo sva se ustavila v navadni samopostrežni restavraciji. Nekateri izbirajo manj zdravo hrano. Rusi imajo še črte na cesti rdeče! In to na novem asfaltu! (Začasno seveda.) In s kamerami snemajo reakcije potnikov … Gotovo so zabeležili tudi naše nenavadno motoristično srečanje. Prvi motorist, ki sva ga srečala v Rusiji, je Rus iz Kazahstana. Gre na Bajkalsko jezero, midva pa prihajava od tam. Vozi se samo po republikah bivše Sovjetske Zveze, v Evropo ne bo šel, ker je predaleč in tudi predrago je zanj, problem pa so tudi vize. Mesec dni dopusta preživi z 250 dolarji in se veselo vozi. Za motor se je odločil lani, ko je bil s kolesom na Krimu in je prekolesaril 5000 km. Bravo! Zdaj se bo vozil. Nasmejano. Srečno, srečno! Mrači se. To dejstvo je že splošno znano. Vsak dan proti večeru se namreč začne nekaterim motoristom mračiti. Potem si na obrobju mesta hitro poiščejo prenočišče. Skromno; tokrat nad avtopralnico. In motor lahko prenoči v pralnici. Prej pa ga je dal voznik samo splakniti. Samo z vodo in z ničimer drugim! In nič detergentov in krpic. Mongolski prah lahko preburno reagira. Nabere se kup opazovalcev in izpraševalcev. Nihče še ni bil v Mongoliji. Pa tako blizu jo imajo! Prah iz motoristov se lahko odplakuje s svetlim ali s temnim … To se lahko dela tudi v skromni sobi. Greva na sprehod. V delikatesi imajo sušene ribe. Gledava, kupiva pa klasiko za naslednji dan in še odplakovalec prahu za nocoj. Vračava se po temi. A je že polna luna?! Spat!2 točk -
Mongolija 2017
hladov and še enemu reacted to gtgs for temi
21. dan torek, 1. 8. 2017 KRASNOJARSK – NOVOSIBIRSK Zajtrk dobiva v sobo. Popolno presenečenje! Zadiši po malinah. Na široki okenski polici sušiva čelade. Tudi rokavice je včeraj popolnoma premočilo. Čelade zahtevajo čiščenje. Mongolski prah se kljub dežju še ni povsem odstranil. Zunaj kikirika petelin. Za hotelom je majhen bujen vrt. Očitno v Sibiriji vse podivja, ko je sonce. Mokro je dovolj; vsak dan po malem zaliva. Z mesta je slišati hrup, tu zgoraj pa so zvoki kot na podeželju. Soba se koplje v jutranjem soncu. Odhajava. Gospodarici je kar malo žal. Po včerajšnjem šoku, ko je zagledala motorista, je ugotovila, da sva dokaj normalna človeka. Na hodniku sva se sezula, čeprav je rekla, da ni treba … Še zadnji pogled na sinočnje razgledišče in spustiva se v mesto, do prvega izvoza proti Novosibirsku. Na mestnem obrobju so tipični prizori. Po predmestju pokrajina postaja čudno domača. Pa še krompir! (Se mar oglaša domotožje?!) Cesta je lepa. Na posameznih odsekih sicer potekajo dela, a to ni noben problem. Promet je tekoč. Ustaviva se pri obcestnih prodajalcih sibirskih bogastev in domačih izdelkov. Nekatere fotografije niso za občutljive živaloljubce! Eden od prodajalcev si vzame čas za naju, čeprav mu po pravici povem, da ne bova nič kupila. (Ampak turisti kupujejo medvedove čekane! Zmleti v prah so odličen afrodiziak!) Pred Ačinskim je opozorilo, ki se kasneje izkaže za zelo resnično. Na najini levi se odpira ranjena gora. Premogovni bazen Kansk-Ačinsk proizvede več kot 40 milijonov ton rjavega premoga na leto. Rudarjenje nepredstavljivih razsežnosti pušča vidne sledove. Do Mariinska in naprej sledijo lepi prizori sibirske pokrajine. Greva čez progo. Ustaviva se samo na kratko in spet greva naprej po ravni cesti, preko svetlih polj in skozi temne gozdove … Do naslednje sibirske nevihte. Preko luž, skozi rudniško Kemerovo (pol milijona prebivalcev!) do mavrice in naprej do naslednje mavrice, ko se odločiva, da bi bil čas za vožnjo brez dežnih kombinezonov. Po ravni cesti, preko širnih polj. Skozi breze se poslavlja sonce. Prihajava v Novosibirsk. Na obrobju na slepo dobiva hotel, prijazno receptorko, ki mi odpre čajno kuhinjo; pa še prijaznega varnostnika, ki na stajanki dobi poseben kotiček, kamor skrije motor. Včasih imava res več sreče kot pameti.2 točk -
Mongolija 2017
milan11 and še enemu reacted to gtgs for temi
19. dan nedelja, 30. 7. 2017 BAJKALSK - TULUN V restavraciji je samopostrežni zajtrk. Dežuje. Ko odhajava, se odpravi tudi hotelska mucka. Iz izložbe žalostno gledajo živalce, ki hočejo z mano. Varnostnik nama odpre parkirišče, pozdravljajo naju sinočnji znanci. Sobolja gora in smučišča ostajajo za nama. Po mokri cesti greva drugam. Oblačno je in še jezero deluje otožno. Cesta je čudovita. Na desni je železnica. Menjajo se stara in nova naselja, hišice z vrtički in vrtovi. In še kakšen prijazen psiček vmes. Začneva se vzpenjati, jezero ostaja za nama. Na griču kraljuje nova restavracija. Sledi spet spust po lepi cesti. Irkutsk je že blizu, do Novosibirska pa je samo 1889 km. Razdalje v Rusiji so malce drugačne od tistih v Sloveniji. Pred Irkutskim pozdravljajo zvezda, srp in kladivo. Mesto ima več kot 600.000 prebivalcev. V drugi polovici 18. stoletja je bila zgrajena cesta do Moskve (Sibirska cesta) in Irkutsk je postal pomembna trgovska postojanka za trgovino med Kitajsko in Rusijo. Še danes je eno od največjih gospodarskih središč vzhodne Sibirije in pomembna postaja na Transsibirski železnici. Do Moskve pa je približno 6000 km. Predmestje je ena sama novogradnja. Skozi mesto se bova samo zapeljala, da dobiva vsaj vtis o sibirskih krajih. Čez železnico, čez reko, še čez en most, na črpalko … in nazaj na obvoznico. Vreme ni najboljše. A če se dovolj dolgo voziš, se lahko tudi zjasni. In med postankom moraš loviti komarje. Gospa, ki sva jo srečala na črpalki, je bila nekaj posebnega. Ena sama pozitivna energija in preprostost. Tankala je svojo lado, potem pa pristopila in rekla, da takega motorja še nikoli ni videla (in takega motorista!). Čudila se je, kje sva bila in kam greva … Še nikoli ni bila nikjer daleč. Živi tu blizu na kmetiji in je zadovoljna. Življenje je pač tako. Želi nama zdravja in srečno pot. Tudi midva sva ji zaželela vse dobro. Iz ozadja se je med fotografiranjem pačil neki tip, ki mu ni šlo v glavo, da se pogovarjava z njo. Verjetno je trpel za kompleksom večvrednosti. Pa še neolikan je bil. Zavila sva v predmestje Tuluna. Mesto ima približno 50.000 prebivalcev in je v Irkutski oblasti. Ker je začelo deževati, sva se ustavila v prvem hotelu, ki sva ga videla. Dobila sva zeleno sobo. Šla sva na sprehod – za prekrvavitev. V trgovini sva samo gledala posušene ribe. Kupila sva klasične artikle. Na poti nazaj pa sva videla, kaj ostane od mogočne hiše. Opomin, kako je vse, kar ustvari človek, minljivo.2 točk
-
Novice