Dvorana slavnih

Nadaljujeva po M41 Khorog- Dushanbe . Že prejšnji dan naju nekaj nasproti vozečih motoristov opozori na slabo cesto, ter nama svetujejo , da greva v kraju Kalaikhmu dol iz M41 in nadaljujeva proti Kulobu - Dushanbe . Zaradi spomladanskega deževja je na nekaterih predelih odneslo cesto ter mostove in je zelo težko prehodno. Rečeno storjeno. Da je pa tako zjebana cesta si pa nisem mislil. 250 km sva vozila 8ur. Luknja pri luknji malo asfalta, makadam, prečkanje potokov, izogibanje kamionom ter kamikazam v đipih… Nad 50 km/h nisva peljala. Se mi pa zdi škoda, da polomim cel motor. Že tako sem vozil na trampolinu Po 250 km se nama nasmehne ko voziva dobrih 100 km po čisto na novo položenem asfaltu. Ne za dolgo. Zaradi dela na cesti, enostavno zaprejo cesto in ti se slikaj. Uro in pol sva čakala da naju spustijo naprej… Po celodnevni vožnji tik ob meji z Afganistanom, polni lepih razgledov in razdrapanih cest sva prispela v Dushanbe …

takole je nastajala popoldanska sladica Lp, n

Evo mal cukra za po kosilu....neki je treba počet v nedeljo dopoldan

Večerja

No pa še sladica

Nina ne bit žalostna.....žalostna...žalosten bom jest k bom debu....evo še tašča bikvit dala........jej kok bomo jedl

Koleraba v pujsku I.

. ... tastar, ti boš imel dvesto kil ...

Zato imam kar dva . Ko se enga naveličam, se čudim drugemu kako je lep .

Maš prav, moram nov akumulator letos kupt. Enostavno se ne splača prodajat, motorju pa nič ne manjka, na njem je opreme za 2.5-3k€ za katero noben ne bi najraje nč dal in pol ga naj za 5k€ prodam . Če pa že prodam, bom hotel novga, pa tud če 200km/leto naredim . Za novga je treba odštet 15k€, peljal se bom pa isto.

Če je v svinjski masti pečena

šamroleeeeeeeeeeeee .... napačen naslou...kuleraba brez pujska bi mogl bit...

No ja, tipična Wipavska zima, pa kolesarjenje....ni se za prehvalit. pa še resnična in dokaj pogosta situacija v Trstu: V podobnih primerih priporočam kolesarjem, da bicikl zapnejo z verigo, drugače ga bodo našli v tržaškem zalivu

2. imam Z900 in imel sem SXa 2 komada. (cca 100000km na obeh) za dvoje z900 niti pod razno. Takoj črtaj opcijo. Z900 ima odličen agregat, komoditete pa ni, sploh za 2 osebi. Moja se je z mano peljala samo 14km in je ne dobim več na moped, medtem, ko se je na SXu prevozila vsaj 60kkm. (visoka 165ccm in teža okoli 50kg (sej veš da babe ne povejo nikoli točne teže) pa ni niti 1x zajamrala. Všeč so ji ročice, kamor se lahko prime, sedež je komot, prav tako razdalja do tačk. 3. dva rora, tako je narejen. Lahko sicer kupiš neke variante 2 v 1 ampak po mojem mnenju brez veze. 2 rora sta zaščitni znak SXov. Nadalje agreagat ima konstantno moč skozi cel režim obratov, menjalnik je prijeten in ravno dovolj kratek da ni moteč in si tudi v dvoje prekleto hiter, hkrati pa omogoča udobno kruzanje. Moči ne zmanjka od 0-250km/h. Vzmetenje (z upoštevanjem, da vedno nastaviš prav zadnji amortizer) je fantastično in se moped pelje tako solo kot v dvoje suvereno. Z vidika vzdrževanja je SX enden najcenejših motorjev. Ventili na 45kkm, prav tako lahko svečke ostalo na 10kkm olje in filter, fiter zraka na 20kkm. 4. SX ima pozo nekje vmes ST drža, rahlo naprej a ne preveč, seveda pa manj kot imaš placa na endurah. Z mojo sva komot delala tripe po 3-4kkm. Prav tako se veliko @mladenchvozi s svojo, pa naj ti še on pove kako je zadovoljen. In oba sta večja od mene in moje žene. tule so fotke mene in moje žene na SXu: 5. SX zmaga, ne bom nabijal zakaj, ker se mi ne da, ampak je res , dokaze ima tudi @mladench, ki vozi mojega bivšega in ima preko 100.000 samo z rednim vzdrževanjem. 6. jaz kupujem pri Elisi in tudi tam servisiram, resni, dosledni in kvalitetni. Kak popust ti pa tut verjetno zrihtajo ampak to je že odvisno, kok posla si z njimi opravil, načeloma pa se ne nadejaj kakih popustov pri kawi, ma kava druge adute, ne pa popuste.

Moj rojstni dan si že kar nekaj časa zaznamujem z vožnjo s kulom v Idrijsko Belo. Ker sem včeraj pozabil v Beli nekaj fotografirati, sem se tudi danes takoj po zajtrku odpelja v Belo = kapa + podkapa, dvoje rokavice in dvoje nogavice. Prva fotografija je še včerajšnja po mojem prihodu domov, ker sem fotografije prenesel na računalnik že pred tem. Bojim se, da bom ta teden moral do svoje zdravnice, ker sem sedaj končno prepričan, da me bolj kakor levi kolk boli leva ledvica.

...motor za gledat mora biti lep

Domžale ..Stara fabrka.?..........palačinke majo ime ...kramp ,ta druge so ble pa rorcange,no sej majo sam taka imena,burgerji imajo imena po starih fabrkah v našem koncu,ki jih u glavnem ni več.....?zanimivo

Noč je hitro minila. Čutiva pomanjkanje kisika. Greva še višje. Par slik ob Kitajski meji in že se začneva vzpenjat proti najvišjemu prelazu na najini poti 4655 m. Res da je poletje, tukaj je 0 stopinj in pričelo je deževati in snežiti. Motor se začne čudno obnašati. Po makadamski rebrasti cesti mi spusti amortizer. Olja ni videti verjetno je šel plin… Kaj naj narediva na 4350 m pokličeva asistenco ali domov da dajo amortizer na hitro pošto .Vzmet je ok tako, da lahko greva naprej, pa če tudi kot na trampolinu . Enkrat se vzpenjava enkrat spuščava. Povprečna višina tisti dan je 3500m .Cesta ne veš ali voziš po asfaltu ali makadamu. Zime kar lepo načenjajo cesto. Kolesarjem pa sam kapo dol za te napore… Hiter postanek za malico v Murghabu in po M41 do Khoroga Ker nama je šlo na tesno zaradi Turkmenistanske vize sva morala spustiti Wakhan corridor. Naredila slabih 500 km …

Zdej pa sam še bol prijazne temperature čakava da se nebova samo v garaži družila

Morš menjat al se pa nazaj poredit, drugače ti bo nad 180km/h woblalo.

Sej sam maus se ponuja ,da bi mi pomagu....?.hm jest,ampak ta pajk se ne more zredit je pomoje kot kanta za smeti........ja bo pol treba mislt na kakšen težji motor....pa glih kar sem menju Nasilnica

ajaaaaaaaaa...jest pa meso iskou....

@bobi1001 u peskovnik na raport pokaj

Če nebi bilo toliko enih kurčevih težav s temi vizami bi se še mogoče lotil take odprave... Tako pa en kup enih brezveznih komplikacij...Ne vem zakaj se enostavno ne morš kr pelat, ne da rabš skos ene paperje

MAMUTOVANJE 2018 – Pot v neznano Idejo mi predstavi sodelavec, tudi biker, ki se omenjenega dogodka še ni udeležil, ve par nekaj o njem. Skozi razgovor se mi ideja zdi zanimiva, pregledam youtube, posnetke prejšnjih srečanj. Navdušen. Jst bi tud…. Dobim kontakt do takrat še neznane osebe, Gregor. Po telefonu mi natrosi nekaj info. o dogodku…., odločim se, to je to. Doma pri kosilo seznanim ostale člane naše jamske skupnosti ( doma sem z Jame ) o ideji, nameri, potovanju, ki se mi je porodila. Sreča, da smo vsi, vsaj trije, nekako povezani z zdravstvom, da smo lahko hitro ukrepali pri nenadnem dušenju z juho…. Po uspešnem izkašljevanju juhe steče resna debata, WTF ti je tega treba, pa sploh veš kam greš, poglej vn…. In podobni komentarji so odmevali naslednjih nekaj dni pri nas na Jami. Naslednjih nekaj dni brez veze, sestavim spisek opreme, potrebščin, na spletu naročim še nekaj kosov opreme…., v Lidlu kupim špago….. prpravlen. Do odhoda gledam samo še vremensko napoved. Dan pred odhodom zlaganje stvari zraven mule ( eliminator 252 ). Seveda samo najnujnejše, če koga zanima, seveda tisti ki se še niste prepričal da bi šli, me lahko kontaktirate. Iz prve roke vam povem kaj RES rabte na tej poti. Skratka oprema je ready, mula oprežena, sneg skidan. Potekajo še zadnja prepričevanja, kaj pa če bi šli za vikend v kakšne toplice…, mal km na izlet in podobno. Jst pa odločno, rezervirano mam parcelo na Paki. Jutro, 9.2.2018, ura 6:00. Klasično februarsko jutro, megla, mraz..., kava, cigaret… In se poslovim. Odločim se, da grem do mesta srečanja, Trojane, po avtocesti. Najhitrejša izbira, ne vem kako je po lokalnih cestah, vreme je v k….. prva občudovanja doživim že ko se vozim skozi mesto ( Novo mesto ). Na cesti zdolgočaseni vozniki vozil na štirih kolesih in nekaj ta' pravih bikerjov, poštarji in jaz. S ponosom in občudovanjem se pozdravljamo. Vstavim se na lokalni črpalki, nahranim mulo in malo poziram mimoidočim. Pot nadaljujem proti avtocesti, proti Lj. Seveda na poti nikjer nobenga bikerja, zakaj le, saj je zima, mraz…., ampak to me ne zmoti. Prvi postanek Petrol Podsmreka. Običajne stvari WC, kava, cigaret, poziranje… Nadaljujem proti Lj in naprej do Trojan. Mimo postajališča Lukovica vse ok razen prstov desne roke, trdi. Vsi, ki ste ta dan delili mojo izkušnjo veste o čem govorim. Apak se ne dam, na Igmanu je blo tud mrzlo, baje. Na Blagovici spet nekaj začudenih pogledov in seveda obvezno poziranje, tokrat v letečem stanju. Razodetje, nad tunelom tabla, Trojane, krofi 3.5Km. Zmaga, uspelo je. Parkiram, vidim dva, takrat še neznana osebka poleg motorjev. To bo to. Razjaham mulo in postojim ukočen nekaj trenutkov. Se zberem in pristopim. Bila sta Robi, krof man in moj cimer. V nekaj naslednjih minutah se je vsulo še kar nekaj modelov, en celo iz Švice ( Silvio ), vsaka mu čast, in Mamutovanje 2018 seje uradno začelo. Krofi, rakija, Beherevka in podobni posladki so deževali… Vsi lepo postrojeni v koloni za za Igorjem proti Celju, natančneje druga postaja Tuš Celje. Parkiramo, imel sem občutek da mimoidoči nakupovalci niso točno vedeli po kaj so tisti trenutek prišli. Ustaljeno, kava in druge dobrote iz posameznih torb. Spoznavanje somišljenikov…., poslušanje starejših o preteklih izkušnjah, padcih…. Poučno. Ostanek poti do konca asvalta brez nekih pretresov, ustavl smo se še nekje na pivu ampak sm pozabu kje, to je blo zadnje civilizirano postajališče do končnega cilja Pr' Cenc. In prišel je trunutek ko ni več asvalta. Razjahamo, se okrepčamo, bolj da ubijem nelagodje. Kot se spodobi Robert nareže suhomesnate izdelke, brez glutena, odpre se bar, pod budnim očesom fotografov in snemalcev začnemo pripravljati, vsak svojega seveda, za tako imenovani vzpon vzponov. O tem kako sem povil svojo mulo zdej ne bom, naslednje leto bo drgač. Skratka sem ponosen, da sem odpru sezono padcev. In takrat vidiš in doživiš čar Mamutovanja. Vsi, ki pridejo za tabo se vstavijo, pomagajo spravit mulo pokonci, ponudijo ti »toplo« besedo podkrepljeno z zdravilnimi ekstrakti vseh možnih rastlin. Nasveti za prihajajoči ovinek dežujejo…. Ampak ponosno sem zajahal svojo mulo in oddrvel naprej. In glej po nekaj metrih, res nekaj, razjaham in pomagam sotrpinu, ki ga je doletela enaka usoda. Motor na levem boku. In tako kar nekaj časa, pustmo vmesni čas, naprej. Nekje po oceni starejših na pol poti postanek. Veselje, raja je krenula da se pali i žari…, čestitanje drug drugemu kot da sm na vrhu, fak, sploh ne vemo kaj je pred nami…. In smo šli. Na trnih, trd, nabit s adrenalinom nadaljujem in premagujem metre poti do točke, mislim da slabih dvesto metrov pred ciljem kolega potrebuje pomoč. Seveda mu pomagam. Z željo po nadaljevanju mi zadnje kolo zdrsne, ne morm ven. Seveda steče reševalna akcija, shutlle. Ker sem vstrajen se dogovorim samo za malo pomoči, mulo navežemo in potegnemo vn. Ko pridem na »boljši« del poti se špaga na kateri je bila navezana mula zategne, balanco obrne, mula na levo, jst na desno, levo noga ostane pod mulo…., pekoča bolečina v levem gležnju. Vse ostalo je opisano v mojem zdravstvenem kartonu. Skratka postavimo mulo v ready pozicijo in gas. Pridem na vrh. Občutke poznate, tisti ki ste jih doživeli. Po vseh uradnih postopkih, ki jih udeleženci poznate, za vse nove somišljenike naj bo presenečenje, zaslužen počitek ob tabornem ognju, pijači, zgodbah…. Kaj vse smo jedli, pili…, to kar smo meli s sabo. Gor ni nobenga shopping centra. Skratka nepozabni trenutki, občutek da na tako zahtevni poti niti sekunde nisi sam, da smo vsi skupaj premagali nekaj kar se ne da opisat z besedami, to moraš doživet. Naj vam povem, da že zelo dolgo nisem doživel in preživel vikenda tako sproščeno in v tako dobri družbi kot je bil ta na Mamutovanju 2018. Hvala za enkratno doživetje vsem, z veseljem se prijavim za 2019 in že sedaj rezerviram kotiček v tipiju, ker fak zuni ne bom spal. Ciciban št. , e sad, ne vem. Drugač pa tist, Družina Počrvina by @PrimozP

Pff, kje začeti. Ja najbolje da kar na začetku. Bila je mrzla zimska noč ko sem iz čistega dolgčasa brskal po motosvet forumu, na katerega sem čisto po naključju zašel ko sem iskal kakšne informacije o Yamahi Tenere. No, sem si rekel, da vidim kaj se kaj dogaja v kotičku “Moto dogodki”, klik. Na vrhu spiska zazeva naslov “Mamutovanje 2018” in jaz radovednež zdolgočaseni hitro kliknem na text, ki mi odpre nov zavihek z vsemi podatki o dogodku. Prva stvar ki mi šine v glavo po prebranem prvem postu je “WAW”, tole je pa res dogodek za...erm...unikatne motoriste. Seveda takoj “pošeram” povezavo še bratrancu, ki je podobno kot jaz takoj za, da se udeleživa. Datum Mamutovanja se je hitro bližal, jaz pa sem dnevno brskal po You Tube-u za vsemi možnimi posnetki, ki bi mi kakorkoli orisali dogajanje na eventu, saj si nisem predstavljal kaj vse me čaka. Videno mi je bilo všeč. En kup mladih po srcu in/ali telesu, ki uživajo na zasneženem travniku ob tabornem ognju in proizvajajo D vitamin ob sončenju in holesterol ob hrani. Še bolj trno se odločim za udeležitev. TO je to!! Dan D, ali M kakor vzameš. Spakiral sem dan prej, predvsem sem 2x preveril da imam s sabo topla oblačila, hrano in pijačo, “za vse ostalo je tu Mastercard” press. Zbor je bil dogovorjen na Trojanah ob 0900. Pridem na Trojane 0905, nikjer niti enega motorista, ajd počakam, drugega mi tako ali tako ne preostane. Ravno popijem kavo za po-peš in se zasliši zvok dvovaljnika...neka črna gmota, kot iz filma Mad Max. Izvem da je Robi in da gre tudi na mamutovanje. Takoj pade debata, kot da se poznava še iz prve svetovne vojne. Kmalu za njim se pripeljejo še ostali, en boljše volje kot drug, jaz pa res prijetno presenečen kako lahko en skupen interes združi tako pisano druščino osebkov IN narodnosti, namreč prišel je tudi Silvio iz Švice, pa en par exotov z dolenjske. Kakorkoli že, z nekaj postanki ob poti nabiramo Mamute z leve desne in posredi, ter si pridno utiramo pot proti poUhorju v koloni za Tomosom, kot se za člane rodu slonov spodobi. In tako prilomastimo do konca asfaltirane poti, prične se ovešanje motorjev z verigami, vrvmi in ostalo BDSM opremo, ki naj bi nam olajšala pot do epicentra Mamutovanja pri izviru Pake. Vmes se režejo salame z ročno žago, pije osvežilne napitke, straši cicibane in umika štirikolesnikom,katerih vozniki se - vedoč kam rinemo - križajo, klanjajo in zavijajo z očmi med vožnjo mimo. Jaka mi razloži da obstajajo rekordi v vzponu, katere pa naj raje pustim za drugič, glavno je da se pride gor v enem kosu. Svojo pot najlažje opišem kot križev pot, le da sem jaz vlačil s sabo dobrih 200kg motorja in se ustavljal na vsakih nekaj 100m. Prvi resen postanek je bil nekje na pol poti, kjer je z delom pričel shuttle service. Tu sem nataknil doma narejene verige na zadnje kolo, ker enostavno ni šlo naprej brez njih. KONČNO! Cilj dosežen, suho grlo poplaknem s šilcem domačega žganja, sestopim z motorja in se zavem da moram samo še kaj pojest, si zagotovit balo sena za pod šotor, postavit šotor, pripravit spalko in seveda kot ciciban pomagat še vsem ostalim, ki so bili po naporni poti pomoči potrebni. No postavljanje šotora mi je bilo prizanešeno saj sem se poparčkal (no-homo) s so-cicibanom (da me je*eš se ne spomnim imena-sory). Padla je že trda tema ko smo postavljali indijanski šotor za “fotre” mamute. Ko je bilo vse nared pa ČAGA! Pojem topel obrok, se ugnezdim poleg tabornega ognja in reflektiram doživetja preteklega dne z ostalimi. “Lajf is gut”. KIKIRIKI! Jutro je tu, z njim pa prebujanje z megafonom in obveznim odpiranjem šotorov cicibanom, da se oceni “škoda” pretekle noči. Spal sem kot ubit, zeblo ni, hrbet je bil spočit...pojdimo pozdravit ostale. Seveda je bila večina že zbujena (sumim da jim ne da spat prostata ) Obujem škornje, ki so se od mraza spremenili v pancarje in odlomastim do WCja kot maček ki so mu lastniki prvič nataknili copate. Vmes vidim da je rumena ulica (jap ta dogodek je tako velik da ima ulice) res že obarvana v različne odtenke rumenega snega. Ta dan sem doživel še najboljši sirni fondu (fondi?) s strani našega Švicarja Silva, kapo mu dol. Pa se začne zares. Bum en kratki, bum drugi, pir, dva, štiri, kosilo, bum tretji kratki itd. Pač fešta na nivoju, dan je šel naokoli v rekordnem času. Pade noč in že začnejo fotri vihtet kuhovnico. “Moje ime je Damir in prihajam iz mame”, BAM po riti in ker se mi niso usule lastne solze sem moral spit Mamutove...o mati moja te pa pečejo, pečejo bolj kot Mujota duša ko ga je prvič kasiral v zaporu. (Mamuti veste o čem govorim). Večer se konča ob ognju s sklonjeno glavo in zamegljenim spominom. Spim dobro. Zadnji dan. Žal se vse stvari enkrat končajo in tako se je tudi naše Mamutovanje. Nedeljsko jutro nas je pozdravilo z izjemno lepim vremenom in po zajtrku prvakov (za prst debelo narezana slanina, popečen kruh in še nekaj vrst mesnin) se začne pospravljanje. Najprej vsak svoje stvari, potem pa cicibani še od ostalih, hehe. Šala, vsi smo bili kar pridni, a je še precej prostora za logistične izboljšave glede pospravljanja. Pa smo tam kjer smo bili. Spet zajaham svoj 200+kg križ in se tokrat odpravim v dolino. Itak ga položim že po prvih 100m, ampak to je bilo pa tudi to, ostanek poti opravim pokončno. V dolini se pozdravim z ostalimi Mamuti, saj se naše poti tu razidejo. Po poti domov nas spremlja sonce in težko bi si zaželel bolj prijetno vreme za popotnico. Srčna hvala vsem udeležencem za nepozabno doživetje, brez dvoma se še vrnem naslednje leto. Moram tudi povedati da se na Mamutovanju še posebaj čuti da gredo tja zgolj in samo osebki, ki si tam RES želijo biti in ne zato, ker imajo pač vikend fraj pa se nimajo kam dat, tako da se to odraža v res pristnem vzdušju, kjer ti je jasno da nas vse družijo podobni interesi, hkrati pa je druščina tako pisana, da vedno najdeš kakšnega zanimivega sogovornika. Do naslednjič, pa en rilčkast tra-ra! by @Sahbazz

SX je vsekakor več kot spodoben motor. Kaj dela tukaj 800GT, saj nima za burek proti SX. BMW bi jst postavil ob bok Ninji 650. Dokler števca prestav nimaš je križ, ko ga imaš, vidiš, da ga ne potrebuješ. Je pa tudi prav, če ti gadgeti (novodobni pripomočki) veliko pomenijo, da si jih omisliš.

101Nm pa taka drama? A nima to gasa za regulirat ta blaaaazn navor? Honda V2 z 97Nm je bla čist krotka zadeva. De se ne bom zdej z Aprilijo pa kar ubil??????

Nemorm. Majke mi, nemorm. Se ze skrivam pod kamen.

Nije loše, nije loše

Cerkno ima podobno nadmorsko višino kot Idrija, ker pa je bližje morju, se razlika v snegu še kako pozna, pa pri zvončkih tudi. Še naslednji teden preživimo, potem pa že mora pihniti topla sapa v naše kraje. Naslednji teden imam RD, za RD grem obvezno na Blegoš. Zaradi slabe vremenske napovedi sem šel letos par dni prej, pa je zgoraj že Sibirija s strupenim mrzlim vetrom, ki brusi sneg, gradi zamete (bilo je pod večer -9°C). Dokaz za vrh prilagam. sicer pa je zaradi množine snega zgoraj prav noro. Kako si pa ti zaznamuješ tvoj RD?

Pomaranča more bit mal oranżna

str pregovor še iz časov daleč pred štetjem: ko ga otresaš, imej usta zaprta

Vsi ki se tak bašete. A ste letos že kaj probali moto opremo? Da ne bo spet krivo tisto, da se je čez zimo sama od sebe skrčila.

Tud jest sem vozu hondo cbf600..potem sem kupil novega er6f lušten motor za krajše fure po slo in bližnji okolici no in lani sem sedel na sx in tukaj je moja nova pridobitev .....brez razmišljanja in iskanja druge opcije..če imaš pa čas pa.se.greš lahko pozanimat v eliso tam je moj in mislim da je še od damija še tudi noter lahko me pa kontaktiraš in se dobiva v elisi sam za kofe boš mogu dat.

Sedel bi podobno kot jaz, ker si malce višji, pa daljše roke imaš, sicer je pa tu nekaj lastnikov višine 180 ali več, pa ti bodo povedali, še največ pa boš ugotovil, če boš kakega pomeril. (vse 3 serije imajo isto držo) Sam sedež je že v osnovi ok, lahko pa si ga daš povišat, gel montirat itd.. Enojna, dvojna nihajka nima nobene veze, to je bolj šmeksi poteza in večja jeba za dvigniti moped. Moj sedanji KTM superduke1290 GT ima enojno, pa ne čutim nobene razlike, niti v dvoje niti polno otovorjen. Od vseh mopedov, ki jih tule omenjaš ima SX sigurno najboljši in najmočnejši agregat, ter največ opreme in tudi izredne varnostne pritikline od 4 stopenjskega KTRC nove generacije (IMU), dveh modov vožnje, cornering ABSa, odličnih zavor, popolno in enostavno nastavljivega vzmetenja, ki dobro opravlja svoje delo, ter ostale drobnarije, ni da ni, ter še vedno sprejemljive cene. V ST segmentu boš težko našel boljši moped.

Js sm preracunu, da se motorja za 2k ne splaca prodat. Tistih 100e na let rukns gor, pa k ti sede se zapels, ce se pa ne, se pa pac ne. pa se k zapeles se zapels zlo dobr.. pa dober nakup!

Aha, razumem. Sam pol je treba Kmeta pa Damija obesit pa zakurit pa še objajcat Hec, klapa, hec.

Za ta letni čas, mi je kul

BMW F800 GT 2013, 40.000 km Kupljen od prvega lastnika, osebno pripeljan iz Italije....ni da ni od opreme vključno z Akrapovičem, originalnimi kovčki in vsemi možnimi (za ta model) elektronskimi pomagali. Čaka na odmero DMV-ja in lepše vreme