Dvorana slavnih

Za vstop v Turkmenistan nama ostaja še 3 dni. Tako sva se morala odločiti ali greva v Samarkand ali greva naravnost proti Buhari. Ker je meja pri Samarkadu zaprta bi morala namesto 300 km narediti 500 km to pa v tistih koncih pomeni cel dan. Odločiva se , da izpustila Samarkand in danger tunnel … Hiter krog po Dushanbeju in že iščeva zadnjo bencinsko črpalko, da porabiva njihove some… Kakor naju na Tajikistanski meji hitro spustijo naprej , naju na Uzbekistanski meji zadržujejo , ter vse obrnejo. Pregledajo slike na telefonu, fotoaparatu, računalnik prebrskajo. zdravila sva morala razlagati zakaj so, vodo sva morala narediti požirek pred njimi prav tako borovničevec... Da naju spustijo naprej je minilo debele 4 ure… Vedno ko grem na tako pot imam seboj poper sprej. Do sedaj ga še nisem potreboval. Je pa občutek varnosti v neznanih krajih. Me je pa na meji pošteno zaskrbelo kaj bom rekel, če mi ga najdejo. Na srečo mi en žep pri nahrbtniku niso pregledali… Ko sva se ustavila pred eno izmet mnogih vojaških ali policijskih kontrolnih točk sem ga vrgel v grmovje… Na celi poti nisva nikjer imela takšne težave z bencinom kod v Uzbekistanu. Bencinskih črpalk malo morje vendar nikjer bencina. Samo plin pa mogoče dizel. Tako so nama prvič na poti prišle prav dodatne kantice goriva. Sicer sva ga dobila tudi v obcestnih mehaničnih delavnicah vendar tam nisi siguren, da ni vode vmes. Vem za primer ko je moral znanec očistit rezervoar in karburator, da je lahko nadaljeval... Tako sva po 550 km prispela v Buharo…

Za motor menda še ni. Ja nč, bom pa s skuterjem odprl sezono.... Vtiskal in vriskal od veselja Nebeško ... (Nebesa nad Šentrupertom) P.s.: Oprijema je več kot dovolj, je še vse posuto s peskom.

...grem lahko k tebi?....

V jutranjih urah si ogledava Buharo. Popotniki znajo povedati , da je Buhara pomanjšan Samarkand… Ostalo nama je še slabih 100 mučnih km do Turkmenistana. Viza je bila veljavna samo še 2 dni. Ali naju bojo spustili v državo , da jo bova v 2 dneh prečkala. Lahko se zgodi da ostaneva med državama , ker Uzbekistansko vizo bojo zaprli. Turkmenistani pa naju ne bojo pustili v državo. Bova kot v filmu Terminal … Na meji se ponovi zgodba vstopa v Uzbekistan , kompletni pregled. Pred izstopom naju še poprašajo če sva sigurna da nama zaprejo vizo… Pred vstopom na Turkmenistanski mejni prehod so železna vrata , kjer naju prekontrolira vojska. Niso navdušeni da imava samo 2 dni veljavno vizo. Spustijo naju naprej , kjer prideva do novega in lepo urejenega mejnega prehoda. Začne se procedura od okenca do okenca… V klimatiziranih carinskih prostorih nama starešine cariniki ponudijo sočno melono. Zunaj pri motorjih na pa naju na 40 stopinjah čaka 6 rekrutov. Kjer naju 1 uro dobro masirajo. Na koncu vprašajo , kje mam skrito pištolo …. Končno sva v eni najbolj zaprtih držav na svetu. Mnogim popotnikom so brez razloga zavrnili prošnjo za vizo… Ustaviva se v prvem mestu Turkmenobat , da po dobrih 700 km brez delujoče bencinske črpalke natočiva in se založiva z vodo. Do naslednjega mesta je 250 km puščavske ceste. Za 34l bencina sva dala 8 dolarjev… Že v Uzbekistanu sva opazila , da imam diferencial masten od olja. Ko sva preverila ga je bilo dovolj za nadaljevanje poti. Posledica je vožnja brez delujočega amortizerja. Olje se je tako penilo da ga je začelo pri oddušniku metati ven. Po dobrih 400 km , popitih 7l vode ter vožnje pri 47 stopinj prispeva v Mary…

Se mi zdi, da z "vatiranjem" voznikov ne kaže pretiravati. Če je ta strah pred mrazom posledica neizkušenosti, bi bilo pošteno, da avtorji, ki nasprotujejo vožnji v hladnejših delih leta zaradi "mrzlega asvalta" povedo, da z vožnjo v hladnem sploh nimajo izkušenj, ne pa, da prodajajo neke svoje pravljice in z njimi poneumljajo še ostale. Pretirano se hladnega asvalta bojijo predvsem neizkušeni vozniki...

Včasih pride, da si rečeš: "Boli me đoko, če je zunaj še sneg, pa pesek, pa mokra cesta, pa sol, pa posran motor bo, pa sto in en drugih razlogov, zakaj se ne bi peljal.....!" Minilo je skoraj osem mesecev od moje zadnje vožnje...klik..... in kljub relativno nizki temperaturi, mi je bilo danes prijetno toplo pri srcu, saj sva se z mojim dobrim starim modrim prijateljem končno spet vrnila na cesto, pa čeprav je bila kilometrina zanemarljivo majhna. Ampak tudi ta šteje! Mater je pasalo Skalaprava is back on track!

Psi so z razlogom naši najboljši prijatelji. Psi so mojstri sklepanja prijateljstva in od njih se lahko samo učimo te veščine. Žal pa ti naši ljubljenčki živijo odločno prekratek čas, saj 10 ali nekaj več let zelo hitro mine, potem pa je hudo. Vsekakor pa je najlepša smrt od starosti in doma, ne, da ga vsega trpečega moraš (od)rešiti muk z evtanazijo pri veterinarju. Sem imel eno takšno izkušnjo in mi je bilo zelo težko, pa naj poudarim, da pes ni bil moj, ampak od takratne partnerke. Res, da je verjetno šok, ko ti pes umre doma (nalašč nisem uporabil besede pogine), je pa verjetno precej lažje, kot ga zavestno peljati v gotovo smrt, ko se morda celo počutiš kot morilec. No, seveda kot lastniki ne moremo izbirati, kakšen konec bo vzel naš ljubljenček, samo povem, kaj bi bil zame najlepši scenarij. Morda pa ga celo dočakam, ko bo prišel čas za to. Pa še ena izpred kakšnih dveh let.

Današnja južna.... gratiniratne školjke v paradižnikovi omaki.

Ja danes je nujno bilo treba it tankat,pogledam skozi okno pa pada dež in nasploh turobno na kvadrat ampak nujno je nujno.Skok v motocote in gasa ,pa razmišljam med vožnjo ,da imamo pri nas še zimski bencin torej tankat nekam tja kjer že imajo pomladni bencin.Ti hec. kar gredoč sem v Mariboru tu bom tankal,prodajalec zasveto trdi, da imajo frišni pomladanski bencin pa dežja tudni tukaj ..Natankam ja zdaj pa domov pa ratam umes lačen in skočim še naTrojane po krofe,tam pa vrsta čez vrata sem že mislil, da kaj zastonj delijo.Vržem krofe pod zic in domov, umes sem še meglo najdel .Ja nič fajn je blo Domov sem prišel usran kot pujs sam bencin imam pafrišenpomladanski

Je težko, ko pa vidiš kako žival trpi pa je to še najboljša izbira. Pri našemu je bilo zanimivo, da v naši prisotnosti ni pokazal tistega pravega trpljenja, ko smo ga opazovali na skrivaj smo šele videli realno stanje. Na žalost ni bilo pomoči (popuščanje srca, dočakal je 11 let). Težki frajer je bil. Vsi so se ga bali, v resnici pa tako krotek pes.

Nisem našel druge rešitve in sem se spravil narediti kar svoje. Takole je. Po prvi vožnji je občutek (baje) dober in je primerljiv s "tastarim" GS-om. Ročke sem skonstruiral, obdelal iz "letalskega" aluminija, jih črno eloksiral (obstojno na UV), uporabil vijake iz nerjavnega jekla in jih zaščitil z Loctite 243 (proti odvitju). Med nerjavno palice (original) in aluminij sem zaradi preprečitve galvanskega člena dal 0,25 mm trak od TESA. Strošek komplet 150,- €. Trakove (za loparje in balanco za kolo), ki sem jih uporabljal pred tem so neuporabni ob prvem dežju, vse ostalo, kar sem našel na spletu pa tudi brez uporabne vrednosti. Ga lahko naredim še za koga, če bo potreba...

Kmalu pride zakon, po katerem bomo morali starejši ljudje s seboj nositi osebni dokument iz katerega bo razvidno, da smo zdravstveno zavarovani, podatke o dopolnilnem zavarovanju, svoje zadnje želje v primeru smrti ITD......Da ne bi bilo potrebno s seboj nositi gore papirja, so razvili specialni USB ključek za starejše osebe. Baje je zelo, zelo uporabno že za našo generacijo! Izgledalo pa bo takole....

Prvi vtisi po petih mesecih doma sem moral fajn oprat...

Na zadnji zmaga. Zgleda ko da neke čudne filme gledate pr bajt.

Tri mesece je našemu Bilu manjkalo da bi dočakal njegovih trinajst let.

naši starši so vse delali na svinjski masti...paj blo vse ok...toj samo nateg spet enih k hočjo mal zaslužit.

Js solate raj ne jem, ce ni z bucnim oljem! Je pa tko... dejstvo je, da sem spremenila prehrano. Gledam da je cim manj oh in cukra. Mogoce vcasih pac malo pretiravam v objavah z omenjanjem pujska, ker ne konzumiram takih kolicin mascobe. Tu pa tam se zgodi kak obrok, to je pa tud vse. Kar se mi zdi pa tud dosti pomembno, da se ne sekiram ko kaj takega pojem (cesar se naceloma izogibam). Ce mi pase... v koncni fazi bo meni slabo.

Itak... mene je že pamet srecala in sem dala kokosovo stran. Sami Eji notr... mast ma vsaj en kulturn okus Jutr bo... pecena koleraba in avioncki panirani v sezamu... pa skleda repincla. Se mi ze danes sline cedijo

Nova beauty..

Še moje osebno mnenje o našem pokojnem Bilu. Bil je biv dobrosrčen lump, česar nikoli nisem mogel dopovedati moji dragi. Bil ni biv kriv, če so bila vrata omare v spalnici odprta in je iz njih lahko vzel kakšno nogavico ali drugo manjšo stvar. Bil ni bil kriv, če je bila v veži na tleh kakšen copat ali čevelj, namesto da bi copat ali čevelj bila v za to namenjeni omarici. Bil ni biv kriv, če je bila na jedilni mizi hrana in pri njej pa nobenega človeka. Bil ni biv kriv, če je imel v svojih genih "nenasitnost". BIL NI BIV KRIV.

...žvauke so ponavadi po lastnikih ...Vix je očitno vse po men pobrala ...

Če je cesta suha, se vozim tudi pozimi. Ker pa zadnji dve leti na Obali vsa krožišča solijo, kot da jo dobijo zastonj, mi je pranje motorja v mrazu malo odveč. Če lahko počakam, sa dež spere sol, raje počakam......

Ma prou en mičken orgazem

Zvok nastavljajo. Zakaj pa misliš, da imajo vsi slušalke na glavi

Poznam kaj nekaj motoristov in motoristk, ki samo na malo mokri cesti, brez dežja, totalno zmrznejo. Vozijo pa motorje, ki krepko presegajo sposobnosti mojega, z novimi gumami. Če ne bi prevozila toliko km v dežju, na spolzki cesti, po jutranji slani, pozimi, po hladnem in posipanem asfaltu, bi prav gotovo tudi jaz bila pokakana ob vsaki rosici. Meni je najtežje voziti, če me hudo zebe, to pa je pozimi, nekje pod 5 stopinj. Tudi če sem zelo močno oblečena in obuta, me po kakšnih 100 km prične zebsti, potem pa se na motorju počutim kot nek otrdel štor, prilepljen na balanco.

Basstka Pupa je odšla ravno na svoj 10. rojstni dan.Bila je do konca živahna, radovedno- nagajivo agilna in nič basetovsko lenobna. Na fotki 4 dni preden je "umrla". Vsak odhod naših ljubljenčkov je boleč kljub temu, da se zavedaš tega neizogibnega dejstva, pa vseeno mislim, da vsi preživeti trenutki in leta, ki jih preživimo z njimi, so vreden in neprecenljivi spomin....mnogim nikoli dana sposobnost dojemanja tega občutka.

Na glavo je obrnjena

...Jakob hoče bit gepard ...

@marincspeedshop zrihtu navoj Pa sm mogu še en krog Ma kaj luštnooooo

zdele spet .. razrezu kuhano govedino, razrezu ćebulo ... kis, poper, bućno olje, vegeta in mau mlete paprike .... njami ... če kera lubćka

Novo...

no,pol pa mal več deli pa mn kla vis...pa boš mal povprečje dvignla...

Tudi jaz sem bil julija 2014 na Vranskem na celodnevnem intenzivnem začetnem tečaju varne vožnje, samo verjetno ene 14 dni za tabo. Točno tako je, kot si lepo opisal. Takrat sem tudi sam s CBF-ko prvič krstil moped s podiranjem do tačk, krmiljenje s potiskom pa mi je zlezlo pod kožo in sem se že ob vračanju domov počutil precej bolj suveren in hitrejši v ovinkih. Trial mi je bil malo suffer, ampak uporabno in hkrati zabavno. Tudi za letos načrtujem obisk Vranskega, samo nisem še prepričan, ali bom šel ponovno na osnovni tečaj, ali na nadaljevalni. Bom poklical tja in vprašal, kaj svetujejo. Bolj suverenega se bom počutil na cesti, če grem tja spet malo povadit. Meni ni bilo žal denarja za ta tečaj, ker sem za 150 EUR pridobil veliko.

Nasi starši so tut delal 10x bl k mi.....to vsi pozabljate. Zdej pa jemo 10x več in delamo 10x manj.

@NinaBina če ni na svinjski masti pečeno ni hrana, al kako?

On že ve! ps, kaj misliš kakšne nastavitve "iščejo" na treningih Moto GP (zvok)?

Minimalna milslim da je 4.5 mm ..js sem imel.na 636 kitajske diske vse 3 kupil za 180 eur in v 40.000 km nisem imel problemov.na zx10 pa sem kupil motor z isto zluftanimi diski debeli so bili še 5.1 daleč od minimalne,so pa isto dobili yale luft na pušah,montiral pa sem ng diske 360 eur 2 kom.

...tvoja "beasty" je res lepa...samo ko bi vidla 4 mačonke na kupu ne bi vedla za katero se naj podi... Sem imela tudi peso s takšnim karakterjem, sicer je domače pustila pri miru, tuje pa še ograje niso smele pogledat, žal je pred dobrim letom in pol odšla v večna lovišča. Ta, ki je ostala pa nima nobene želje po preganjanju tujih osebkov na našem vrtu, tako da kot vidiš to vlogo prevzemajo mačji predatorji...

jest kla pice ne vidim ..

Današnji vtis. Nova zadnja guma. Zaenkrat so fajn občutki. V Vuzenici srečal enega z 07 ali 09 Yamaho. Predrzneš, se voziš v takšnem mrazu. Scarabeo

Težki teoretik, daleč od pravega motorista. Oprosti, včasih sem precej direkten. Če ne znaš prilagoditi vožnje hladnemu cestišču potem nisi za na cesto. Prodaj motor, ker si preveč cagav, taki so precej nevarni na cesti. Sol in hladno cestišče gor ali dol, vprašanje je bilo o pranju motorja, ne o splošnih nevarnostih na začetku sezone. Kako boš pral svoj motor, vročega, hladnega (ni potrebno da je soljen)? Nadaljujmo v temi o čiščenju. Za pridigo o nevarnostih pa prosi moderatorje, da ti odklenejo spodnjo temo, ker to ne sodi v to.

Po službi sem se odpravil na Slivnico. Sonce je načel sneg, da se na določenih mestih predira in si do kolen v snegu. Ampak lepo pa je. pogled na Cerkniško jezero Lp, notranc

1 x cvetličarna + 2 x okenska polica, fotografirano pred hišo.

Kaj pa, ko bi se srečala z mojo "beasty"? Ko zagleda takšno "carico", se hoče s ketne strgat. Iz ležernega skuterja se v trenutku spremeni v SX-a na štirih kolesih, beri tacah.... Že, ko samo rečeš: "Kje je muca", začne grmeti "z obeh rorov" in letati iz sobe v sobo... No, tako je, čeprav je nikoli nismo ščuvali na mačke. Jih pač "obožuje" že po defaultu... Je pa sicer Štajerka, iz tvojih koncev, od Lazodobija.

Vsi ti, ki imajo oprijemljivost pnevmatike pri 10C nično, naj ostanejo doma in prenehajo filozofirat. Pnevmatika, pri normalni vožnji drži popolnoma normalno tudi pri -3C preverjeno ničkolikokrat. Reagiranja, odpiranja, zaviranja, nagibanja morajo pa biti nekoliko milejša in manj agresivna kot pod idealnimi pogoji. Potrebno je biti pazljiv na podlago, ki je lahko mokra, mastna, polna peska in prahu. Ampak taka je lahko tudi poleti. Kar pa se pranja mopeda tiče, tudi poleti ga operem, ampak vedno hladnega, ker se lepše pere. Noben moped pa se ne bo pokvaril, če je vroč pran, koneckoncev se z vročim mopedom vozimo tudi po dežju, kar je podoben efekt.

Thruxton ace cafe edition, 2015