Dvorana slavnih

Tri dnevno potovanje, ki sem ga (bolj ali manj podobnega) dvakrat preložil in mi je bilo zato veliko prevroče. Ampak hej! Odpreš čelado, odpreš plin, pa je življenje lepše dan 01: Cesta 919, od Starega trga do Učakovcev (kosilo pri žlahti me je že čakalo na mizi), je čista ludnica. Gladka in čez teden prazna. Do Ogulina AC, potem pa po 3256 med Kamenico Skradniško in Slunjem. Cesta je OK. Malo bolj počasi je šlo, ker je bolj ozka in zavita, ampak bp. Razlog je bil obisk Robinzon kampa na Mrežnici. Delajo, urejajo, zgleda zelo obetavno. Dva čika in ena kokakola v Slunju, pa sem imel tri nove fotke. Bi si lahko vzel več časa, da bi si pogledal še kakšno reč, pa sem rajši odbrzel naprej. So me čakale večje zanimivosti. Sledila je cesta D1 do D217, ki te pripelje na D504 in v Željavo. Tri fotke, par besed z belgijcema in popotna navodila paru iz Andore je bilo dovolj, da mi je zakuhalo. Mejni prehod, M5 in Bihač. Nameraval sem švercati tobak, zato sem se podal na lov po trafikah. Kupil sem ga na pumpi, ker v trafikah nimajo iskane robe ... Dobil sem se z gazdarico, razkazala mi je hišo, račun sem poravnal takoj in že odbrzel pogledat Štrbački buk. Cesta M5 je super, v Dubovski zaviješ na R408 do Orašca. Tudi super. Potem se pa po makadamu prekladaš do slapov. 10 km slabega makadama, obup za več sledna vozila. Štrbački buk te pričaka stisnjen med hribi, z izredno čisto Uno in v popolni samoti. V nasprotju s Plitvicami, kjer je milion turistov na dan, tu ni nobenega. Park je zelo urejen, sprehajalne poti so stabilne, široke in nedrseče. Razgled na reko je nenormalno dober Celo uro sem bil čisto sam. Ne moreš verjet ... Slapovi so pa ... ah ... Slapov je še več, razgledna pot je še daljša kot do tu, ampak hej ... pojdi si pogledat! Nazaj po istih cestah, direkt v restavracijo Sunce, na večerjo. Točka spanja tega dne je zabeležena tukaj, dve fotke zunanjosti hiše, ki jo dobiš za 15 €, so pa spodaj. dan 02: Kofe sm si skuhal v hiški, ima gazdarica vse pripravljeno. Pito sa sirom i jogurtom poješ pri obcestni pekarni. Zanesljivo najboljši zajtrk. Tega dne sem jedel šele ob sedmih zvečer v Karlobagu. Prej pač nisi lačen, če se nabašeš s sirnico navsezgodaj. Po M11 do mejnega prehoda Užljebič. Tam za ovinkom je. Spodaj Una. Po res zelo lepi cesti 218 mimo spomenika padlim za slobodu ... ... in mimo Donjeg Lapca ... ... na križišču sredi ničesar zaviješ desno za Dobroselo. Če si mona, kot jaz. Pokrajina je fenomenalna, ampak cesta je pa obupna. Kr vidiš tablo 'oštećen kolnik 20 km', pol veš, da lahko čakaš na luknje, k še Fergusonu nardijo probleme. Ampak je pa lepo ... Po D1 v Gračac, kjer spijem kafe in liter vode. Nadaljujem po magistralki D27 čez Velebit in hitro za prelazom zavijem levo na 6027. Pri drugem smerokazu za Kudin most, sredi zelo majhnega naselja, zavijem desno in odmotoriram do konca asfalta. Tam pri hiši, kjer prodajajo kozji sir in med, pustim motor in opremo. Sledil sem poti in markacijam in se spustil dol, v globel, da vidi to Kudino čudo. Legenda pravi, da je mladenič Kuda zgradil most čez Krupo, da si ne bo močil nog, ko bo hodil vasovat ter da bodo svatje lahko prešli reko, ko se bo ženil. Očitno v sposobnosti svojega vasovanja ni dvomil 20 min dol in pol ure nazaj, po soncu in vročini. Majku mu Kudinu ... Najprej se ti odpre tale razgled. Mosta še ni videti, skriva se na levi, za tem grebenom. Potem ga zagledaš (in vidiš, da si še daleč stran ...) Končno se sprehodiš po njemu in vidiš, da je na drugi strani drevo, ki nudi malo sence Takole izgleda to čudo Kudino K motorju sem se vrnil po pol drugi uri, moker totalno in zmatran malo manj totalno. Ma bi šel še enkrat. Prvo senco, ki sem jo videl, sem izkoristil za pavzo pred soncem. Tunel ceste, ki vodi do črpališča, je bil več kot primeren. Naslednji cilj je bil kanjon Zrmanje in Pueblo Winnetou. Po D27 in D54. Opravljeno, pofotkano. Sledil je naskok na Velebit, kakor ne bi pravkar prišel čezenj. Ampak ta prelaz ni bil mačji kašelj, kakor oni prej. Ta se imenuje Mali Alan. Do Tulovih gred je super, na ono stran, v Sveti Rok pa pizdarija. Gozdarji pospravljajo gozd in je po makadamu ostalo neskončno veliko ostankov sečnje. Ta lesno-šodrasta ludnica je trajala nekaj kilometrov in ni bila prav nič zabavna. Zavil sem torej na cesto 5166. Do začetka makadama, nad tunelom Sveti Rok, je zelo zabavna. Okolica pa ludo neviđena Tulove grede, kjer moj rdeči brat Vinetu igrati v film Od Svetega Roka do Gospića po D50, ki je cesta, na kateri zagotovo dobiš čb fotko, ki ti jo priporočeno pošljejo domov. Čakam V Gospiču se nisem zamujal, ampak takoj zavil levo na D25, na Tereziano. Do prelaza na Baškim Oštarijama je zelo hitra in lepa. In prijetno hladna. Nemudoma se znajdeš na prelazu, 900 metrov nad morjem. Kar sledi, pa je: - 17 km ovinkov zelo dobrega asfalta - izjemen razgled na Pag (škoda, da ni na Pagu ničesar za videti ... ) - z vsakim kilometrom vse višja temperatura Zelo zadovoljen sem se v Karlobagu najprej zabrisal v morje in potem na pojstlo. Odpočil sem si ob steklenici pira in fuzbalu Zvečer sem skočil še na večerjo in se sprehodil po rivi, da je hrana našla pot do debelega črevesa dan 03: Navsezgodaj zjutraj, ko so še vsi v Karlobagu spali, sem še zakurblal motorin in se do Senja ustavi zgolj za tole slikco. Sonce je pravkar osvetlilo Rab. Čeprav sem prekinil vožnjo po skoraj prazni jadranki, sem to pač moral fotkat. Nad Bakarcem sem zavil iz AC na D501 in potem na D3 in pred Delnicami na D32. 80 km čiste perfekcije! Tole Omladinsko sem sproti škljocnil, tako, za spomin Do doma po vsem znanih cestah. Mi je blo fajn in sem vesel, da so me doma 'spustili iz ketne'. Ker sem prišel nazaj živ, bom lahko še kdaj kam šel, so rekli. Lepo, sem dodal jaz Še video iz Štrbačkega buka: _DSC0045 video.mp4

Danes sem malo testiral elektroniko sunka in šolal na Vršiču ( še vedno porazna cesta, razen dela, ki so ga preplastili) Kolesarji pa...ok razumem, rekreacija, samo po taki cesti silit gor in delat gužvo... Mangart pa brezplačen danes in spucan do zapore...dalje pa samo najjaći Na Predil nesreča motorista iz črede, lahi tam vozijo, kot da je steza.

Torej tako: dan 01, meja s HR - Štrbački buk - modra: meja - AC - roza: AC - Ogulin - zelena: cesta 3256, med Kamenico Skradniško in Slunjem. Cesta je OK, okolica je super, hlajenje v Mrežnici je zgledalo mamljivo - roza: Slunj - Ličko Petrovo selo. Prometna tranzitna cesta, sicer pa hitra in lepa. Okolica? Nimam pojma, je šlo preveč naglo - temno zelena: Željava - Bihać - restoran Sunce. Nujno zlo. - rjava: M5 in R408. Perfektne obe. Makadam do slapov pa ni najboljši. Pa cca 10 km ga je. --- dan 02, Bihać - Karlobag - oranžna: M11 po Bosni, D218 po HR. Super cesta, super okolica - modra: še vedno D218. Na križišču za Dobroselo do Bruvna. Pokrajina je fenomenalna, cesta je pa obupna. Ampak bi šel še enkrat, tam mi je blo res lepo. - oranžna: Bruvno - Gračac, D1. Cesta državnega pomena, bp. - oranžna in svetlo modra: Gračac - križišče nad Obrovcem (preko prelaza na Velebitu, ki mu ne vem imena). Cesta je postrgana. Fuj. Okolica je za 10+. Ko bo tu nov asfalt, po pa D27 fenomenalna cesta. - zelena: Kudin most, 6027. Sicer lepa ampak ozka in zelo počasna, ker rastje iz obeh strani sega nad cesto. Ne vidiš nič. - rjava: Pueblo Winnetou - konec asfalta nad tunelom Sveti Rok, D54 (magistralka, kjer te odpihne če piha burja) in 5166 (simpatična, ovinkasta, ozka, vendar urejena) - vijola: makadam. Nisi še bil? Moraš it. Me boš potem preklinjal - rumena: moraš it po tej, ni druge, do Svetega Roka. - svetlo modra: Sveti Rok - Gospić, D50. Cesta za doseganje hitrostnih rekordov. Predstavljaj si, da so tam 3 kamere na kilometer, ker če ne se boš ubil ... - zelena: Gospić - Karlobag, D25. Prvi del je klasično lepa vzpenjajoča se magistralka, z dolgimi ovinki, drugi del, za Baškimi Oštarijami sem pa zgoraj opisal tako: - 17 km ovinkov zelo dobrega asfalta - izjemen razgled na Pag (škoda, da ni na Pagu ničesar za videti ... ) - z vsakim kilometrom vse višja temperatura --- dan 03, Kraljevica - meja s SLO - zelena: AC odsek, izhod na prvem izvozu, na D501 - oranžna: D501. Vzpenjajoči se biser! Čudovito! - zelena: D3, do Delnic. Državna cesta, skoraj popolnoma v gozdu, zelo lepa in ustrezno hitra, le od Omladinskega jezera (jezero Lokve ali Lokvarsko) do Delnic jo semaforizirano popravljajo tri ali štirikrat. - roza: Delnice - meja, D32. Čudovito vijugasta, zelo gladka, prazna, perfektna. Kar traja in traja in traja ... super! Evo. V prilogi še tri datoteke, katere sem opisoval zgoraj. dan 01.gpx dan 02.gpx dan 03.gpx

Datum: Včeraj. Lokacija: Raceland. Namen: Sprobat Z-ja koliko se lahko nagne in skurit gume. Rezultat: Zbrušen levi in desni drsnik na kolenih, indikator na tačkah je tudi malo pošmirglan. Mitaske uničene. Materiala je ogromno, ker sem vsakič ko sem šel gor, GoPro-ja namontiral na drugo mesto (ni vse za objavit).

…Nadaljevanje iz teme o Sardiniji. Kot že rečeno, sva se odločila za direktno primerjavo med Sardinijo in Korziko. V enem zamahu. Tako sva na Korziko tokrat prišla po manj običajni poti: S super dragim trajektom med Santa Tereso in Bonifaciem. Najbrž je v ceni vštet pogled na bele pečine Bonifacia z morja. Lepše se res ne vidi od nikjer. Nato sledi prva očitna razlika med Sardinijo in Korziko: Če se na Sardiniji ni nikomur mudilo, je na Korziki precej nestrpnih domačinov, praviloma v majhnih podmotoriziranih avtih, ki se jim mudi neznano kam in prehitevajo povsod kjer je to mogoče pa tudi marsikje, kjer meni niti na misel ne bi prišlo… Tudi lokalni skuteristi imajo svoj pogled na vožnjo. In Yamaha T-Max z Akrapovičem je ena pogostejših kombinacij. Tudi tu sva se odločila za dve bazi, vendar sva kasneje odločitev spremenila, ker naju je en dan zavedla vremenska napoved in tako sva prespala na treh lokacijah. Vreme je bilo v glavnem lepo, s popoldanskimi plohami v notranjosti, le predzadnji dan, ko sva obvozila Cap Corse, je bilo na skrajnem severu vreme bolj kislo, vendar naju ni zmočilo. Na cestah je bilo letos precej peska zaradi pogostih nalivov v pozni pomladi. Tudi živali je na cestah precej, vendar za razliko od Sardinije, kjer srečaš pretežno črede ovac na poti na pašo ter sem in tja kakšno kravo, tu prednjačijo prašiči in goveja živina. Skratka, znakov življenja je na obeh otokih veliko… Še največja razlika med otokoma je urejenost in čistoča. Sardinija je bolj južnjaško smetna, ob cestah ne kosijo kaj dosti. Večina zemlje je v privatni lasti in ograjeno zaradi čred ovac. Korzika pa je resnično urejena (se mi zdi da še bolj kot pred dvema letoma), čista, urejena okolica cest, z ogromno označenimi pohodniškimi turami. Po moje pravi raj za pohodništvo. Tudi narava sama je bolj spektakularna, gore so višje, po vrhovih je sneg tudi v sredini junija. Veličastna drevesa vseh vrst so res impresivna. Omeniti je treba arhitekturo. Korzika ima zgodovino in to je videti povsod. In urbanisti tudi danes opravljajo svoje delo... Ceste na Sardiniji zmagajo kadarkoli, saj so tudi tiste, ki so na zemljevidu narisane z bolj zanikrno barvo dostikrat široke, čudovito speljane in z odličnim oprijemom. Predvsem pa jih je ogromno. Nekako logično, saj je tudi sam otok mnogo večji. In ker sva midva, ko sva na poti z motorjem v prvi vrsti motorista, ni dileme. Z motorjem bova na Sardinijo še šla, na Korziko pa skoraj zagotovo ne več. Seveda tudi Korzika premore veliko kilometrov lepih cest, ki pa so s svojimi kamni namesto ograj, ogromno prosto sprehajajoče se živine lahko tudi precej zahrbtne… Tudi nacionalni šport ne prizanaša nobenemu prometnemu znaku... Nenazadnje pa so tu cene. Če se na Sardiniji iz tega vidika počutiš precej domače pa je na Korziki drugače. Sicer so cene nastanitev še nekako normalne, ko pa se človek usede na pijačo, doživiš manjši šok. Iz računa bi človek sklepal, da je voda tu luksuzna dobrina ne pa nekaj, kar teče od vsepovsod. Pa tole sploh ni najdražja runda. So znali kapučin zaračunati tudi 3,80€… Že predlani, ko sva bila nazadnje tu, se nama je zdelo drago, sedaj pa je to še bolj očitno. Tudi hrana ni poceni, a se pri hrani človek lažje racionalno odloči. Še največji problem je jezik, saj se marsikje niti ne trudijo preveč, da bi ti nekako razložili, kaj boš dobil na mizo in presenečenja tako niso izključena. Tudi v trgovinah so cene večinoma občutno višje, kot smo vajeni. Še najbolj očitno je bilo pri pivu, saj je pločevinka njihove Pietre v Sparu stala okrog 2,50€… Cena bencina pa je bila tokrat praktično enaka na obeh otokih in se je v glavnem vrtela okrog 1,65€ za liter. Seveda ne želim reči, da se ne da preživeti Korziko tudi s relativno skromnim proračunom, kar je nenazadnje dokazal tudi @Dr_Jakob. Vendar si jaz dopust pač predstavljam drugače in primerjam oba otoka ob enakem načinu dopustovanja. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so to najina subjektivna opažanja in nujno, da nekdo drug vsega tega ne doživlja drugače… V vsakem primeru, kljub naštetemu, priporočam obisk obeh. Iz motorističnega vidika pa je zmagovalec, vsaj za naju, jasen…

Kabel se mi je strgu pri vtikaču, pa sem zadevo popravil

makarska

Temperature so idealne

Ker je bilo lani tako dobro, je bila odločitev za letošnji dopust enostavna: Greva še enkrat! In ker sva se že lani znašla pred večno dilemo (Sardinija ali Korzika) sva se odločila, da ju tokrat obiščeva v enem zamahu. Tako, za boljšo primerjavo… Karte za trajekt sva ponovno kupila slab teden pred odhodom, ko je bilo jasno, da vreme več ali manj bo… Letos še ceneje kot lani: Za nočni trajekt je bila cena za 2 motorja, 2 potnika in kabino s pogledom na morje 78€!!! Za trajekt, ki iz Livorna v Olbio vozi okrog 9 ur! Ne bom opisoval vsakega dne posebej, ker je v bistvu vse skupaj zelo dolgočasno. Imajo namreč samo dva ovinka. Ampak tudi po ko ju ponoviš nekaj deset tisočkrat se ti pod čelado še vedno smeji do ušes. Včasih bi kar vriskal. Ceste na Sardiniji so namreč resnično noro dobre, čeprav bi znal marsikdo povedati, da so bile pred desetletjem še boljše. Zakaj so nama tako všeč? Ker so za razliko od kakšnih gorskih speljane tekoče, iz ovinka v ovinek in ne serpentine vmes pa ravnine. Asfalt pa, neglede na barvo ali teksturo, drži do ušes… Za razliko od lani, je bilo tokrat v istem obdobju veliko več motoristov. Tudi trajekt je bil precej bolj poln. Že v Livornu sva se v vrsti znašla skupaj s hrvaškim parom, ki se povsem udobno skupaj vozita na konkretno naloženem malem V-Stromu, čeprav naj bi bilo to, po mnenju nekaterih ekspertov, težko izvedljivo… S seboj sta tovorila tudi domači pršut. Pravita, da so to izkušnje iz preteklih potovanj. Prav rad verjamem. Ker večerja na trajektu ni bila ravno obilna, je prišel kar prav. Po izkrcanju smo šli vsak svojo pot in se nismo več srečevali. Sva pa po nekaj kilometrih, ob študiranju karte, kateri obvoz izbrati ob zapori ceste, padla v skupino Italijanov, ki se jih nisva znebila več kot 100km kljub temu, da sem izbiral bolj nekonvencionalne ceste. Zaradi postankov za fotografiranje smo se prehiteli vsaj 10x. In s seboj so imeli enega ubožca, ki jih ni in ni mogel slediti, zato on ni imel nobenih postankov saj je bilo videti, da jih je vedno ujel ravno, ko so spet štartali.. Da skrajšam: Na Sardiniji sva se odločila za 2 bazi iz katerih sva delala dnevne ture, večinoma dolge med 300 in 350km: Ena blizu Tortolija in druga v Bosi Marini. Ko sva se drugi dan vrnila v bazo, nama je v oči padel počez parkiran motor. Ker je bil nastrešek sicer poln parkiranih motorjev je bilo čudno, da nekdo zavzame 3 mesta. No, manj čudno je bilo, da je bil to GS, še manj čudno pa ko sva pogledala tablico: CE… Izkazalo se je, da je prišla skupina treh slovenskih motorjev (trije pari v zrelih letih): GS, GSA in Crosstourer. Sedeli so pred recepcijo in vsi veselo in vljudno pozdravili. Ko pa sva jih nagovorila v domačem jeziku je bila komunikacija končana. Za njih nisva več obstajala. Eden od njih je bil znani inštruktor varne vožnje. Pa ni bil Legan… Midva pa v jok in na drevo. Glede na nekatere izjave, ki jih pač slišiš, če sediš za sosednjo mizo, si takšne družbe niti nisva želela. Skratka, zaradi tega »gospoda« so bili trije motorji brez strehe in njemu ni prišlo na pamet, da bi ga parkiral drugače. Niti naslednji dan ne… Na Sadiniji so neverjetno dosledni pri postavljanju znakov. Tale mi je že lani padel v oči in sem si rekel, da letos ga pa moram slikati… Biti ali ne biti? Ma boli me… Moja draga je seveda morala iti preveriti »svoje« mesto… Po treh nočitvah sva se selila v naslednjo bazo. To je bil tudi edini dan z bolj kislim vremenom Ker nisva želela čakati, sva pač oblekla dežne kombinezone in štartala. Po kakšnih 50km je prenehalo deževati, zato sva slekla kondome in do konca dneva, razen tu in tam posameznih kapelj ni bilo tuširanja. V Bosi Marini sva si nato vzela dan počitka, s sproščanjem v bazenu in daljšimi sprehodi. Po še nekaj dnevnih turah pa sva se odpravila proti Korziki. Uspelo mi je splanirati kar zanimivo ruto do Santa Terese, kjer sva se vkrcala na najdražji trajekt v najini karieri: Za 1 uro plovbe, od česar smo 15 minut vozili vzvratno (ker je zaliv v Santa Teresi preozek za obračanje trajekta) sva plačala vsak po 44€. Online je bila cena celo 55€! V tem obdobju, ko je še vse zeleno, je Sardinija, z v breg stisnjenimi vasmi in mesti, tudi sicer prijazna za oko… Papa Sardinija! Prideva zopet… Nadaljevanje in primerjave pa v temi o Korziki…

A dog is the only thing on earth that loves you more than he loves him self.

deluje.. slovensko ti že gre.

Kaj si tolk len...meči.....

Z veliko sreče in z malo moje "nežnosti" na ročici plina nama je uspelo . . . .. ;-) Zdaj samo še čakam, da se mi prsti na desnici malo poravnajo in se lahko "približam" tipkovnici ter napišem kakšen stavek ali dva o avanturi.

Motosvetovc z lahkoto parira, sam motor mu dejte

No ko kt aem reku

tis tud čudak, a ne vidš da so to une pške od granatnga jabuka

Pivo pod borovci...

...bila povabljena testirat nove "šalčke" ... ..like it ...

Danes se pase na poljih Baje je brezveze, ker nič ne šraufa

Kruzam...

Usi ste zaj.... kusmule so ble............

Se en par utrinkow zs danasnje voznje (pogledi z velebita :)

Ker se velikokrat pojavljajo in ponavljajo podobna vprašanja s tematiko: "kje mi priporočate spanje na poti" predlagam, da v spodnji ZEMLJEVID (kdor hoče seveda) vpišete predloge, torej v imenu: nick člana, lokacija-naslov, v opisu pa: www stran, foun, opis, (garaža, ograjeno, hrana, karkoli pomembnega), kjer svetujete spanje. Mislim, da je zadeva zanimiva, saj ne rabiš v takem primeru nič drugega, kot pobrskat po MSju in odpreti zemljevid, kjer koli že si in dobiš takoj predloge. Hkrati je možen izvoz lokacij. Kot primer sem že vpisal 3 naslove. Če bo vsak od nas samo 3 vpisal bo hitro preko 200 naslovov. pa še link do zemljevida: Zemljevid prenočišč Še kratka navodila, če komu ravno ne leži delo v guglovih mapah: 1. klikneš na link in odpre se zemljevid 2. na zemljevidu poiščeš lokacijo hotela, če je hotel že označen na zemljevidu, klikneš z levim gumbom na ikono in dodaj na zemljevid (nato urediš, dopolniš podatke, opis) če lokacije še ni v googlovih zemljevidih pa gori klikneš na ikono "dodaj oznako" in sam vneseš vse podatke (ime, opis, itd) 3. če pa kdo želi zadevo izvoziti pa je na vrhu opcija = izvozi v .kml datoteko, ki se lahko odpre potem v Igo/primo, garmin basecamp itd. in v končni fazi naloži na navigacijo.

gasa sem se dotakil pa me je sunilo mimo

Ded je že skor doma

znajo znajo, moj točno ve kdaj mora hrano dobit

Ti se v tej temi oglašaš, ker želiš potrditi tvoj status "vseved", ali dejansko verjameš, da veš vse? Ali pa dejansko samo GS ne vžge? Neke uporabne informacije v tej temi iz tvoje strani še namreč nisem zasledil....kar nekaj pač....

Karlobag guzve ni, burje ni in 25 stopinj

Problem z burjo boš imel, ko te bo sunek vrgel v morje. Med poletom nam lahko še kaj napišeš. Zapora se postavi, ko se burja krepi in ne, ko že “raztura”. Kontra je z odstranitvijo. Simpl.

Bolj STAR Bolj NOR. HVALA Lačni Franz.

Super izlet. Lepe slikce. Sled pa lahko tudi tule objaviš al pa jo kam prilepim.

Ninč sem ti reku ...prid pumagat

. ... kako marelce ???

C'mon. za vse nas na forumu je ultramega vesolc Marko Jerman. Pa mu v WSSP nikakor ni šlo. Par dirk nazaj so klepetali na na btsports, kako težko je bit u igri. Mislim da so govorili o Tasu MacCenziju. Dečko je zelo dobro dirkal BSB, in je dobil wildcard, al nadomeščanje v moto2. Pa so v njegovem teamu začel debato, kam bo prišel? med 5 al med 10? in jih Hodgson (WSBK prvak) pogleda pa prbije, fantje, ne fantazirajte. Med dvajset ga ne bo! Pa ne ker je slab, ker so VSI tako dobri. Ampak tle je druga scena. Forum ve vse. Tam so več al man polsposobni in so tam ker ne najdejo normalne službe. Kje s dobu grelce za bonija?!?!?!?

Brez talenta ne priguraš do MotoGP. Jaz bi lahko plačal 10 mio za Avintia Duče sedež in mi to ne bi pomagalo... verjetno bi ostal ene 40 krogov zadaj. Še bolj verjetno bi dobil črno zastavo ker bi predstavljal zgolj (nepredvidljivo) oviro na progi. V kolikor bi mi sploh dovolili na štart. In ne glede na to, kar si kdo misli o kom (in kdo koga mara/ne mara) - vsi vozniki v MGP (in velika večina v nižjih kategorijah) so za nas amaterje in kavč strokovnjake - vesoljci. Stoner je en tak vesoljc, ki zna poleg tega da res dobro vozi tudi res dobro gobec vrtet. Po njegovi formulaciji talenta in ambicije je tud Marquez dostikrat kvečjemu preveč ambiciozen in mu rado sfali talenta. Če gledaš na moto športe kot na nogomet... hja, se lahko tudi s takimi izpeljavami strinjaš. Ko se išče meja tehnike in lastne zmogljivosti (v primerih amaterjev se išče zgolj ta drugo, tehnika je že dolgo časa daleč naprej) večkrat zmanjka talenta. Še nihče se ni naučil hodit brez da je parkrat fino zletel na rit/glavo. Talent (v kombinaciji s trdim delom in ostalimi pomembnimi okoliščinami) predvsem na gor omeji potencial dosežka. Brez ambicije ni ničesar. Brez ambicije bi Tim Gajser ostal v Makolah, znan kot lokalni hiter pubec. Talenta očitno ima nekaj. V resnici pa amater (ne glede na forumske dosežke) običajno ni sposoben peljati za dirkačem niti z ogrevalnim tempom onega spredaj. Mogoče pa od tud izvira vsa ta zagrenjenost in trolanje

Evo update. Zadnje dva dni sem v Podgorici. Koncno spet vozna, in jutri preckam Albansko mejo. V enem dnevu sem povozila zebelj, odpadla mi je zadnja matica (ki jo je pri menjavi zategnil mojster s pistolo) in za piko na i sem zvecer se prebila pokrov motorja na skali, skriti v visoki travi, ko sem se izogibala vodi na poti. Good news? V Podgorici ni dezja in z veliko sodelovanja smo uspeli zrihtati motor. Dobila sem prenocisce v hribih, naslednji dan so me odslepali v Podgorico in ker luknje ji bilo mogoce popraviti, nov del se caka 10 dni, je v Slo nekdo odstopil svoj pokrov in je danes prisel z avionom v Slo. Huh, cel projekt Vesela sem, da so mi prav vsi priskocili na pomoc, pri nas in tu doli, od domacinov, motoristov, serviserjev... Naslednje leto ponovim potovanje v te kraje, da dostavim kako flaso domacega, ker denarja nihce ni hotel vzet :S. Drugace pa je voznja po cvetocih travnikih Crne Gore res fantasticna. Prakticno vse planinske poti so prevozne z motorjem, deli celo asfaltirani. In miljon jezer, ki se jih splaca pogledat... P.s. Saj vem, teh enih in istih zelenih fotk ste ze siti Resitev, dokler mi matice skoraj do tracka ni pripeljal serviser Jovan iz Niksica. Pisarna AMZSCG. Klic na AMZS od 19ih, klic od Njih ob 21ih. Ko sem na edini tocki, kjer je bil pogojno signal stala 2h, napravljena dobesdno v vse kar sem imela s sabo, vkljucno s celado in deznim kombinezonom. Iskat so me prisli naslednji dan. Na sreco mi je domacin sredi tega nicesa ponudil prenocisce v njihovi zasilni hisi; ki je bila brez elektrike, ali vode, ampak pod tremi dekami sem lahko zaspala brez dezjaka in jakne. Zjutraj sta mi z zeno iz Niksica, kjer zivijo (25km proc) pripeljala zajtrk in preverila, ce me res pridejo iskat. Spomini na otrostvo. Krompirusa, baklava in jagenjcek so "a must" vsaj 1x na poti.

Pru kofe 2018

Se nebi strinjal, tudi nekateri ljudje so takšni, samo na koncu izgubijo vse, ...se ne splača ...psi pa ne znajo računat

Povem. GPS sled bi mi prav prišla.

Supre hvala za tole aventuro.

Komaj čakamin slike,nič jih ne šparaj,samo lepi

ribez ...

Med službenim časom hitro na Areh...

Danes sem šel malce po trgovinah. Ker sem iz Domžal, sem sem se prvo ustavil v AC Honda v Trzinu, si ogledoval robo in čakal nekje 10min, nobenega niti blizu. So imeli preveč dela drug z drugim (nekateri tudi s strankami). Potem sem šel v BS na šmartinki, videl da so bili vsi zasedeni s strankami, zato sem počakal. Takoj ko je prodajalka ostala sama, je prišla do mene, mi svetovala in me postregla, kupil le nekaj malenkosti, saj tiste glavne zadeve niso imeli, alternative mi ni predstavila. Ker sem imel s kolegom zmenjeno, da se dobiva v Velenju, sem se še mimogrede ustavil v Yogi centru, kjer so imeli ogromno robe, še največ izbire od vseh treh. Predstavil nekaj alternativ, zato sem potem zadevo kupil pri njih. Danes sem spušil za vse skupaj nekje 50€, sicer drobiž a vseeno... Sem že pri yogiju, sicer v LJ, kupil lani celotno opremo (hlače, jakno, čelado) in bom očitno še naprej hodil k njim.

To sporočilo je namenjeno vsem uporabnikom trekov GEM meetinga 2017! Zaradi uporabe trekov tudi po dogodku in očitno nadaljnega razpečevanja trekov iz dneva GEM meetinga 2017 prihaja do pritožb iz strani ljudi, ki živijo v bližini trekov, saj se vožnja po določenih odsekih še vedno nadaljuje iz strani velikih endur. V izogib morebitnim sankcijam in kaznim (prijave iz strani domačinov na Policijo - dovolj je le vaša registrska tablica) naprošam v imenu prebivalcev, da se ne vozite več po omenjenih trekih, ker tako škodujete lastnikom zemljišč, sebi, ter na dolgi rok ogrožate tudi svobodo vožnje v naravnem okolju, za katero ne želimo da se še bolj zaostruje. Na nekaterih predelih je bilo posebej dogovorjeno z lastniki, da se izjemoma na ta dan dovoli vožnjo čez njihove parcele ali dvorišča, vendar se te vožnje še kar pojavljajo, kar je začelo razburjati domačine in sledile bodo prijave. Prosim za spoštovanje dogovorov, ker sicer s takim ravnanjem ogrožamo organizacijo tudi Grand Enduro Meetingov v prihodnjih letih! Posebej problematična območja, ki se jim je pomembno izogniti: -območje Rakovega Škocjana -območje smučišča Ravbarkomanda -območje Svete Trojice pri Pivki (hrib s cerkvijo) vključno s Petelinjim jezerom -širše območje Vremščice -širše območje Slavnika Prosim prenesite to sporočilo naprej, ker je pomembno da doseže vse, ki so dobili dostop do omejenih trekov.

A bo uredu? Pomfri je zraven.

Situacija na cesti - https://www.google.com/maps/@46.0939777,14.6731403,3a,75y,241.71h,76.63t/data=!3m6!1e1!3m4!1smZeP61x4dBP676EnRi4fDQ!2e0!7i13312!8i6656 Ostalega ne bom več kaj dosti komentiral. Imam lastno izkušnjo z zelo podobno situacijo - sam sem na lastno srečo v zadnjem trenutku prekinil manever, ker mi je situacija izgledala rahlo sumljivo. Drugače ne vem, kaj bi bilo. Izkazalo se je, da je kolona pred menoj počasi upočasnjevala ker je en htel zaviti. Seveda ga nisem videl, ker je za njim vozil višji in širši avto. Po tistem sem kolone prehiteval lepo enega po enega z odmori. Da so me lahko pred menoj vozeči opazili in upoštevali v svojih manevrih.

Evo planirano odpelajl. Kej dost slovencev nisem srečal. Nekaj motorjev je blo videt v Jajcu in dva parkirana s CE tablicami v Ohridu. Super izkušnja, lepa narava, edino v Albaniji si hitro na kakšni slabi cesti ali celo makadamu. Nabralo se je pa nekaj več kot 3600km. lp Aleš