Dvorana slavnih

Ta vikend sem se potepala po Dolomitih. Družinski vikend izlet je poln lepih vtisov! Pot nas je peljala čez Predel -Trbiž - Hermagor - Lienz - Toblach - Cortina d'Ampezzo - Valle di Cadore. Tu smo našli lep hotelček, garažo za motor in za znoret dobro kavo, pico in pivo Naslednji dan čez par bližnjih prelazov: Passo Staulanza, P.Giau, P.Duran, P.Fedaia, P. di Pordoi in P. di Falzarego. Domov pa čez passo di Mauria, Forni di Sopra, Tolmezzo, Sella Nevea in spet Predil proti domu. Prevoženih dobrih 700km, vreme je bilo večinoma sončno, občasno oblačno in 20 minut dežja. Slik pa poln album...ampak se ne da primerjat z lepotami v živo Bom šla še...kmalu!

Res lepo tukaj gor!

Forcella Lavardet je tudi ena takih, ki se je dolgo prelagala Pot je potekala skozi Prato Carnico - na sliki je viseči zvon (Pieria) Pot do je vodila čez slap Potem pa čez Lavardet: Če ne bi bil tako zelo zaraščen, bi izgledal tako: No, trenutno od spodaj izgleda tako: Spodaj spoznali možakarja, ki je ravno praznoval 68 let ter 34. na motorju Potem pa na Passo San'Antonio, Maurio in domov čez italjanska brda, da sva obšla nevihto v hribih. No, še prej je bilo treba zapeljati med sončnice

S punco naredili dvodnevni izlet iz prelepe Bele krajne, Ogulin, Senj, Starigrad Paklenica, prespali. Nazaj pa do Crikvenice, Delnice, Brod na kupi, in nazaj proti domu. Smo bili prvič na Jadranki, in lahko samo rečem waw!

Jučer sam biu opran tako da, sem šel kombinezon posušit

Danes malo na Weinebene....štiri nežne plohice...sicer pa super...no...ženi je bilo super...

Tule je objavljenih nekaj vtisov iz jubilejne fure na Grobnik https://motosvet.com/tabla/topic/41687-izi-bajk-utrinki/?do=findComment&comment=2446536

Jubilejna fura na Grobnik Jeseni je v eni debati s kolegom padla ideja, ki sem se je nalezel bolj kot ptičje gripe. Zelo enostavna ideja, bazirana na parih fotkah iz domačega albuma. Tale nalepka, pripopana na vitrino omare, morda ne datira točno kot ostale slikce. Zna biti kakšno leto plus minus, ni važno... V tistem obdobju je bila za mnoge od nas fura na Grobnik osrednji dogodek leta. V mentalni percepciji, pričakovanju, doživetju... pa bolj podobna potovanju kot pa izletu. Takrat seveda še ni bilo neznosne lahkosti uporabe mobitelov, nekateri niti domačih telefonov niso imeli, pa smo se kljub temu prav fino zorganizirali. Takole smo se ob eni priliki zbrali na zbornem mestu. Oče enega izmed udeležencev nas je spremljal z avtom in fotoaparatom, in nas posnel med vožnjo skozi Litijo. V Šentjakobu smo imeli rahle tehnične težave. Tale skupinska fotka udeležencev pa je nastala v Crikvenici. Tam smo prespali in šli naslednji dan na finale dirke. Zdaj pa se vrnimo na začetek te zgodbe. Okrog novega leta pokličem ene par frendov, s katerimi sem še od takrat v stikih, da mi pomagajo pri zbiranju manjkajočih kontaktov. Kar nekaj časa je trajalo, ampak dobil sem vse. Furo sem datumsko tempiral nekako v sredino Junija, podobno kot so bile tudi takrat dirke... In 16.junija 2018, na naš D-Day, smo se zbrali v naslednji zasedbi. Tole je pripadajoča konjenica. Za ruto smo izbrali alternativo. Po zasavski čez Litijo, Bogenšperk, Dvor... v Kočevje. Tam se ustavimo na kavi in poslovimo od dveh, ki morata zaradi neodložljivih obveznosti predčasno nazaj. Nadaljujemo proti mejnemu prehodu (Brod na Kolpi), kjer nas mora žal zapustiti še en par. Na rampi mejne policije pa je moral (neprostovoljno) kolono zapustiti še eden. Imel je nov izpit, po obliki podoben osebni izkaznici, in je šele tam opazil, da je veljaven dokument za prehod meje ostal doma...Nadaljujemo čez Delnice, Gornje Jelenje, Hreljin, Križišče. In naprej v smeri Drivenik, Tribalj pademo direkt iz zalednja v Crikvenico, kjer se fotografiramo na istem mestu kot pred leti... Potem pa prek Kraljevice in Bakarja na Grobnik, kjer so se z avtomobili preganjali in hrumeli neki avstrijci... Tam si privoščimo kosilo in počitek. Vračamo se v dveh skupinah. Eni po ac do Delnic, drugi po stari na Gornje Jelenje... in se ponovno zberemo na črpalki Brod na Kolpi. V skupini pičimo nazaj po isti cesti kot smo prišli, in se v Žužemberku ustavimo še na zadnji kavi. Od tam pa direkt proti domu. Nekih 400 km sem prevozil tiste vroče sobote. Ampak občutek je bil fantastičen. Da smo se po toliko letih ponovno zbrali in odpeljali to furo. Neprecenljivo.

sem kar semle premaknil. Težave s hrbtom, križem ali išijas, ni ponavadi posledica motorja ampak posledica sedenja, premal gibanja, napačnega gibanja, debelosti, ohlapnih trebušnih mišic, tudi psiha lahko vpliva (živčnost)...večkrat je tudi izraba, ki postopama začne pritiskat na kak živec v križu.. Zakaj to pišem, ker sem se 5 let, pa še se občasno borim s tem hudičem. Star sem bil pa malce čez 30 let. Torej mlad. In ni res da (vsaj pri meni) da so težave na SS motorjih, pri meni je obratno pokončno sedenje, mi nabija hrbtenico skupaj in počasi začne boleti, zato moram ali lahko dolgo časa vozim samo moped, kjer sem vsaj malo sklonjen naprej. (hrbtenica fedrira) Nisem zdravnik, poznam pa tudi nekaj drugih primerov, kako si folk pomaga iz teh težav, seveda, če niso prehude. 1. v akutni fazi, je potrebno najprej znižati bolečino, saj se v nasprotnem ne moreš niti gibati (naklofen ali kaj podobnega) 2. ko se lahko je potrebno začeti z vajami, sklopom različnih vaj, ki pomaga hrbtenici in križu, da se mišice raztegnejo, ogrejejo, ojačajo. S tem se tudi hrbtenica v ledvenem delu sprosti. Ker ni prav posebne vaje, svetujem čimveč različnih vaj tipa strečing. Tudi visenje na drogu je zelo koristno za razteg. Jaz prav vsak dan, preden se usedem v avto ali na motor ali kaj drugega, vsaj 5-10 minut strečinga, da se vsaj malo ogrejem. 3. Mišice, predvsem trebušne pomagajo tudi hrbtenici. Tudi zanje obstajajo vaje. 4. pa visoka teža tudi ni fajn Tok je pri meni, kolega je zadevo rešil s "kostolomcem", in je odšel h kiropraktiku. Pri njemu je bil problem podzavestno sekiranje, in posledično krčenje mišic okrog hrbtenice. Ampak v večini blagih "išijasov" ko kak teden ne moreš nič, se da odpravit z razgibovalnimi vajami in ojačitvijo mišic, ki podpirajo hrbtenico.

Se en par utrinkow zs danasnje voznje (pogledi z velebita :)

http://www.hrbtenica.tag.si/vaje-za-hrbtenico.html tole sem prakticiral pred operacijo navodilo vaje za križ.pdf tole pa potem Je pa vse potrebno delati počasi. Izgleda leno, ampak streching-raztegovanje se dela počasi, da kaj poškodovanega ne uničiš do konca. 15 minut teh vaj in si moker kot miš. Če nisi nekaj delaš narobe. (vsaj pri men je tako) Vse vaje, ki jih izvajaš so boljše kot nič. Mislim, da problemi s hrbtenico ne izhajajo iz motorizma(seveda če ni padcev -poškodb), ker to je uživanje in ko boli ne uživaš in posledično se nehaš vozit-ne vztrajaš pri bolečinah. In nismo toliko na motorjih, da bi to lahko vplivalo ne vem kako na hrbtenico. Vzroki so drugje. Preveč dela, napačno dvigovanje, prisilna drža itd...

Mangart od zapore dalje

Danes sem malo testiral elektroniko sunka in šolal na Vršiču ( še vedno porazna cesta, razen dela, ki so ga preplastili) Kolesarji pa...ok razumem, rekreacija, samo po taki cesti silit gor in delat gužvo... Mangart pa brezplačen danes in spucan do zapore...dalje pa samo najjaći Na Predil nesreča motorista iz črede, lahi tam vozijo, kot da je steza.

Malo naokrog...

In tako se zacne zasvojenost s to odlicno cesto

Dobra vaga...

Namesto pomfrija, ki ga povsod štulijo zraven, vidim mladi krompirček i štrukelj.

Smrt katalizatorju, sloboda masini!

že tako napisan in organiziran oglas pokaže, da gre za pedantno osebo. Se splača pogledat.

Predelava izpuhov Aprilia rsv1000 08" #dimniki #Aprilia #V2 #power #custom #MarincSpeedShop

Tri dnevno potovanje, ki sem ga (bolj ali manj podobnega) dvakrat preložil in mi je bilo zato veliko prevroče. Ampak hej! Odpreš čelado, odpreš plin, pa je življenje lepše dan 01: Cesta 919, od Starega trga do Učakovcev (kosilo pri žlahti me je že čakalo na mizi), je čista ludnica. Gladka in čez teden prazna. Do Ogulina AC, potem pa po 3256 med Kamenico Skradniško in Slunjem. Cesta je OK. Malo bolj počasi je šlo, ker je bolj ozka in zavita, ampak bp. Razlog je bil obisk Robinzon kampa na Mrežnici. Delajo, urejajo, zgleda zelo obetavno. Dva čika in ena kokakola v Slunju, pa sem imel tri nove fotke. Bi si lahko vzel več časa, da bi si pogledal še kakšno reč, pa sem rajši odbrzel naprej. So me čakale večje zanimivosti. Sledila je cesta D1 do D217, ki te pripelje na D504 in v Željavo. Tri fotke, par besed z belgijcema in popotna navodila paru iz Andore je bilo dovolj, da mi je zakuhalo. Mejni prehod, M5 in Bihač. Nameraval sem švercati tobak, zato sem se podal na lov po trafikah. Kupil sem ga na pumpi, ker v trafikah nimajo iskane robe ... Dobil sem se z gazdarico, razkazala mi je hišo, račun sem poravnal takoj in že odbrzel pogledat Štrbački buk. Cesta M5 je super, v Dubovski zaviješ na R408 do Orašca. Tudi super. Potem se pa po makadamu prekladaš do slapov. 10 km slabega makadama, obup za več sledna vozila. Štrbački buk te pričaka stisnjen med hribi, z izredno čisto Uno in v popolni samoti. V nasprotju s Plitvicami, kjer je milion turistov na dan, tu ni nobenega. Park je zelo urejen, sprehajalne poti so stabilne, široke in nedrseče. Razgled na reko je nenormalno dober Celo uro sem bil čisto sam. Ne moreš verjet ... Slapovi so pa ... ah ... Slapov je še več, razgledna pot je še daljša kot do tu, ampak hej ... pojdi si pogledat! Nazaj po istih cestah, direkt v restavracijo Sunce, na večerjo. Točka spanja tega dne je zabeležena tukaj, dve fotke zunanjosti hiše, ki jo dobiš za 15 €, so pa spodaj. dan 02: Kofe sm si skuhal v hiški, ima gazdarica vse pripravljeno. Pito sa sirom i jogurtom poješ pri obcestni pekarni. Zanesljivo najboljši zajtrk. Tega dne sem jedel šele ob sedmih zvečer v Karlobagu. Prej pač nisi lačen, če se nabašeš s sirnico navsezgodaj. Po M11 do mejnega prehoda Užljebič. Tam za ovinkom je. Spodaj Una. Po res zelo lepi cesti 218 mimo spomenika padlim za slobodu ... ... in mimo Donjeg Lapca ... ... na križišču sredi ničesar zaviješ desno za Dobroselo. Če si mona, kot jaz. Pokrajina je fenomenalna, ampak cesta je pa obupna. Kr vidiš tablo 'oštećen kolnik 20 km', pol veš, da lahko čakaš na luknje, k še Fergusonu nardijo probleme. Ampak je pa lepo ... Po D1 v Gračac, kjer spijem kafe in liter vode. Nadaljujem po magistralki D27 čez Velebit in hitro za prelazom zavijem levo na 6027. Pri drugem smerokazu za Kudin most, sredi zelo majhnega naselja, zavijem desno in odmotoriram do konca asfalta. Tam pri hiši, kjer prodajajo kozji sir in med, pustim motor in opremo. Sledil sem poti in markacijam in se spustil dol, v globel, da vidi to Kudino čudo. Legenda pravi, da je mladenič Kuda zgradil most čez Krupo, da si ne bo močil nog, ko bo hodil vasovat ter da bodo svatje lahko prešli reko, ko se bo ženil. Očitno v sposobnosti svojega vasovanja ni dvomil 20 min dol in pol ure nazaj, po soncu in vročini. Majku mu Kudinu ... Najprej se ti odpre tale razgled. Mosta še ni videti, skriva se na levi, za tem grebenom. Potem ga zagledaš (in vidiš, da si še daleč stran ...) Končno se sprehodiš po njemu in vidiš, da je na drugi strani drevo, ki nudi malo sence Takole izgleda to čudo Kudino K motorju sem se vrnil po pol drugi uri, moker totalno in zmatran malo manj totalno. Ma bi šel še enkrat. Prvo senco, ki sem jo videl, sem izkoristil za pavzo pred soncem. Tunel ceste, ki vodi do črpališča, je bil več kot primeren. Naslednji cilj je bil kanjon Zrmanje in Pueblo Winnetou. Po D27 in D54. Opravljeno, pofotkano. Sledil je naskok na Velebit, kakor ne bi pravkar prišel čezenj. Ampak ta prelaz ni bil mačji kašelj, kakor oni prej. Ta se imenuje Mali Alan. Do Tulovih gred je super, na ono stran, v Sveti Rok pa pizdarija. Gozdarji pospravljajo gozd in je po makadamu ostalo neskončno veliko ostankov sečnje. Ta lesno-šodrasta ludnica je trajala nekaj kilometrov in ni bila prav nič zabavna. Zavil sem torej na cesto 5166. Do začetka makadama, nad tunelom Sveti Rok, je zelo zabavna. Okolica pa ludo neviđena Tulove grede, kjer moj rdeči brat Vinetu igrati v film Od Svetega Roka do Gospića po D50, ki je cesta, na kateri zagotovo dobiš čb fotko, ki ti jo priporočeno pošljejo domov. Čakam V Gospiču se nisem zamujal, ampak takoj zavil levo na D25, na Tereziano. Do prelaza na Baškim Oštarijama je zelo hitra in lepa. In prijetno hladna. Nemudoma se znajdeš na prelazu, 900 metrov nad morjem. Kar sledi, pa je: - 17 km ovinkov zelo dobrega asfalta - izjemen razgled na Pag (škoda, da ni na Pagu ničesar za videti ... ) - z vsakim kilometrom vse višja temperatura Zelo zadovoljen sem se v Karlobagu najprej zabrisal v morje in potem na pojstlo. Odpočil sem si ob steklenici pira in fuzbalu Zvečer sem skočil še na večerjo in se sprehodil po rivi, da je hrana našla pot do debelega črevesa dan 03: Navsezgodaj zjutraj, ko so še vsi v Karlobagu spali, sem še zakurblal motorin in se do Senja ustavi zgolj za tole slikco. Sonce je pravkar osvetlilo Rab. Čeprav sem prekinil vožnjo po skoraj prazni jadranki, sem to pač moral fotkat. Nad Bakarcem sem zavil iz AC na D501 in potem na D3 in pred Delnicami na D32. 80 km čiste perfekcije! Tole Omladinsko sem sproti škljocnil, tako, za spomin Do doma po vsem znanih cestah. Mi je blo fajn in sem vesel, da so me doma 'spustili iz ketne'. Ker sem prišel nazaj živ, bom lahko še kdaj kam šel, so rekli. Lepo, sem dodal jaz Še video iz Štrbačkega buka: _DSC0045 video.mp4

Ena beseda: Kiropraktik. Jaz nisem verjel, dokler nisem videl v živo na drugem in doživel na sebi. Delam v zdravstvu, ortopedi pri roki, je pa moja prva izbira kiropraktik v primeru bolečine v hrbtenici oz. katere vzrok je hrbtenica.

gugl je naš

na privat še en vtis, kamera gori

Zdj pa čist drgač piska

Zaključek letošnjega NPE-2018 je postregel še z eno zanimivo izkušnjo....to sem srečal v Mađarskih "hribih"...Mi je dovolil, da sem se peljal pod njim...med vožnjo seveda....creapy....

Ker je bilo lani tako dobro, je bila odločitev za letošnji dopust enostavna: Greva še enkrat! In ker sva se že lani znašla pred večno dilemo (Sardinija ali Korzika) sva se odločila, da ju tokrat obiščeva v enem zamahu. Tako, za boljšo primerjavo… Karte za trajekt sva ponovno kupila slab teden pred odhodom, ko je bilo jasno, da vreme več ali manj bo… Letos še ceneje kot lani: Za nočni trajekt je bila cena za 2 motorja, 2 potnika in kabino s pogledom na morje 78€!!! Za trajekt, ki iz Livorna v Olbio vozi okrog 9 ur! Ne bom opisoval vsakega dne posebej, ker je v bistvu vse skupaj zelo dolgočasno. Imajo namreč samo dva ovinka. Ampak tudi po ko ju ponoviš nekaj deset tisočkrat se ti pod čelado še vedno smeji do ušes. Včasih bi kar vriskal. Ceste na Sardiniji so namreč resnično noro dobre, čeprav bi znal marsikdo povedati, da so bile pred desetletjem še boljše. Zakaj so nama tako všeč? Ker so za razliko od kakšnih gorskih speljane tekoče, iz ovinka v ovinek in ne serpentine vmes pa ravnine. Asfalt pa, neglede na barvo ali teksturo, drži do ušes… Za razliko od lani, je bilo tokrat v istem obdobju veliko več motoristov. Tudi trajekt je bil precej bolj poln. Že v Livornu sva se v vrsti znašla skupaj s hrvaškim parom, ki se povsem udobno skupaj vozita na konkretno naloženem malem V-Stromu, čeprav naj bi bilo to, po mnenju nekaterih ekspertov, težko izvedljivo… S seboj sta tovorila tudi domači pršut. Pravita, da so to izkušnje iz preteklih potovanj. Prav rad verjamem. Ker večerja na trajektu ni bila ravno obilna, je prišel kar prav. Po izkrcanju smo šli vsak svojo pot in se nismo več srečevali. Sva pa po nekaj kilometrih, ob študiranju karte, kateri obvoz izbrati ob zapori ceste, padla v skupino Italijanov, ki se jih nisva znebila več kot 100km kljub temu, da sem izbiral bolj nekonvencionalne ceste. Zaradi postankov za fotografiranje smo se prehiteli vsaj 10x. In s seboj so imeli enega ubožca, ki jih ni in ni mogel slediti, zato on ni imel nobenih postankov saj je bilo videti, da jih je vedno ujel ravno, ko so spet štartali.. Da skrajšam: Na Sardiniji sva se odločila za 2 bazi iz katerih sva delala dnevne ture, večinoma dolge med 300 in 350km: Ena blizu Tortolija in druga v Bosi Marini. Ko sva se drugi dan vrnila v bazo, nama je v oči padel počez parkiran motor. Ker je bil nastrešek sicer poln parkiranih motorjev je bilo čudno, da nekdo zavzame 3 mesta. No, manj čudno je bilo, da je bil to GS, še manj čudno pa ko sva pogledala tablico: CE… Izkazalo se je, da je prišla skupina treh slovenskih motorjev (trije pari v zrelih letih): GS, GSA in Crosstourer. Sedeli so pred recepcijo in vsi veselo in vljudno pozdravili. Ko pa sva jih nagovorila v domačem jeziku je bila komunikacija končana. Za njih nisva več obstajala. Eden od njih je bil znani inštruktor varne vožnje. Pa ni bil Legan… Midva pa v jok in na drevo. Glede na nekatere izjave, ki jih pač slišiš, če sediš za sosednjo mizo, si takšne družbe niti nisva želela. Skratka, zaradi tega »gospoda« so bili trije motorji brez strehe in njemu ni prišlo na pamet, da bi ga parkiral drugače. Niti naslednji dan ne… Na Sadiniji so neverjetno dosledni pri postavljanju znakov. Tale mi je že lani padel v oči in sem si rekel, da letos ga pa moram slikati… Biti ali ne biti? Ma boli me… Moja draga je seveda morala iti preveriti »svoje« mesto… Po treh nočitvah sva se selila v naslednjo bazo. To je bil tudi edini dan z bolj kislim vremenom Ker nisva želela čakati, sva pač oblekla dežne kombinezone in štartala. Po kakšnih 50km je prenehalo deževati, zato sva slekla kondome in do konca dneva, razen tu in tam posameznih kapelj ni bilo tuširanja. V Bosi Marini sva si nato vzela dan počitka, s sproščanjem v bazenu in daljšimi sprehodi. Po še nekaj dnevnih turah pa sva se odpravila proti Korziki. Uspelo mi je splanirati kar zanimivo ruto do Santa Terese, kjer sva se vkrcala na najdražji trajekt v najini karieri: Za 1 uro plovbe, od česar smo 15 minut vozili vzvratno (ker je zaliv v Santa Teresi preozek za obračanje trajekta) sva plačala vsak po 44€. Online je bila cena celo 55€! V tem obdobju, ko je še vse zeleno, je Sardinija, z v breg stisnjenimi vasmi in mesti, tudi sicer prijazna za oko… Papa Sardinija! Prideva zopet… Nadaljevanje in primerjave pa v temi o Korziki…

Evo update. Zadnje dva dni sem v Podgorici. Koncno spet vozna, in jutri preckam Albansko mejo. V enem dnevu sem povozila zebelj, odpadla mi je zadnja matica (ki jo je pri menjavi zategnil mojster s pistolo) in za piko na i sem zvecer se prebila pokrov motorja na skali, skriti v visoki travi, ko sem se izogibala vodi na poti. Good news? V Podgorici ni dezja in z veliko sodelovanja smo uspeli zrihtati motor. Dobila sem prenocisce v hribih, naslednji dan so me odslepali v Podgorico in ker luknje ji bilo mogoce popraviti, nov del se caka 10 dni, je v Slo nekdo odstopil svoj pokrov in je danes prisel z avionom v Slo. Huh, cel projekt Vesela sem, da so mi prav vsi priskocili na pomoc, pri nas in tu doli, od domacinov, motoristov, serviserjev... Naslednje leto ponovim potovanje v te kraje, da dostavim kako flaso domacega, ker denarja nihce ni hotel vzet :S. Drugace pa je voznja po cvetocih travnikih Crne Gore res fantasticna. Prakticno vse planinske poti so prevozne z motorjem, deli celo asfaltirani. In miljon jezer, ki se jih splaca pogledat... P.s. Saj vem, teh enih in istih zelenih fotk ste ze siti Resitev, dokler mi matice skoraj do tracka ni pripeljal serviser Jovan iz Niksica. Pisarna AMZSCG. Klic na AMZS od 19ih, klic od Njih ob 21ih. Ko sem na edini tocki, kjer je bil pogojno signal stala 2h, napravljena dobesdno v vse kar sem imela s sabo, vkljucno s celado in deznim kombinezonom. Iskat so me prisli naslednji dan. Na sreco mi je domacin sredi tega nicesa ponudil prenocisce v njihovi zasilni hisi; ki je bila brez elektrike, ali vode, ampak pod tremi dekami sem lahko zaspala brez dezjaka in jakne. Zjutraj sta mi z zeno iz Niksica, kjer zivijo (25km proc) pripeljala zajtrk in preverila, ce me res pridejo iskat. Spomini na otrostvo. Krompirusa, baklava in jagenjcek so "a must" vsaj 1x na poti.

Pri nas niti kiropraktik ni pomagal, specialist pa že o operaciji govoril. Je pa kolega fizioterapevt, ko je povedal kakšno držo mora držat, to pa je pomagalo. Ampak prej ni želel pipnit, dokler ni videl mr izvida.

@Joker a si ti moje slike objavu? Sicer se pa pridružujeva zapisanemu in skoraj nimava kaj dodati...

Live nevem, playback pa... 20180619_151743.mp4

nč vidu, nč slišu kdaj se ga bo dal slišat

Vaje je potrebno izvajati vsak dan, brez opravičila! @C eagle Če še nisi dobil navodil od zdravnika, lahko odpremo novo temo pa prilepimo notri kaj na to temo. Zadnjič je ravno v Motociclismo bil članek, da ima s hrbtom težave več kot 80% motoristov

Saj je prav, da se cvika. Je pa potrebno vedeti, da te zna kdaj burja uloviti, sploh na Jadranki, pa ni zato konec sveta, tudi v maline ne greš kar. 1. Pelješ se konstantno, umirjeno, sunku vedno popustiš, potem pa popraviš nazaj linijo. 2. Tudi burja in sunki imajo svojo zakonitost (se držijo fizike ) kar pomeni, da v kolikor srečaš kak kamion, ki je severneje od tebe, tore bližje smeri od koder burja piha, ti bo vzel veter in te bo posesalo proti nasprotnemu pasu (vožnja proti jugu) Oblika terena tudi vpliva na veter, tako so začetki ovinkov (vožnja na jug) vedno nekje zaščiteni in v zaveterju (manjši sunki), ko pa prideš okoli bo usekalo. Razni mostovi in odprti deli so bolj izpostavljeni. 3. Useki, ali visoke stavbe kontra burji, se pravi na drugi strani kot pa burja piha, lahko povzročijo odboj, kar pomeni, da kar naenkrat ne piha z leve, ampak dobiš udarec z desne. 4. Če se ti zdi prehuda burja in preveliko premetavanje po cesti, ter da ti si že znižal hitrost pod 60km/h je počasi čas, da začneš razmišljat o obračanju in iskanju alternativne poti. Ekola, to je to.

V bistvu 2 dnevna slaba volja. Razlog? Homologacija zadnjega lonca za motor. 1. Poizkus Avto Krka v Skofji Loki. Stric me drkal v glavo, da rabi potrdilo o vgradnji za slip on ror. Bolj ko sem mu govoril, da so 2 vijaka za odsraufat in prisraufat in da moja avtomehanicna in strojniska izobraza je dovolj za to nenormalno tezko nalogo, majn me je maral in mi grozil, da me se na cesto nazaj ne bo spustil!! Po tistem, ko sem mu zazelel, da dobi alergijo na pivo in da do konca zivljenje na skretu ne najde vec kot 1-slojni WC papir, sva se poslovila. Jaz brez homologacije, on pa je verjetno prisel domov z erekcijo do zene, ker je konco enga jebal in bi se 1x z njo za 25 obletnico, ki je ravno na ta dan. 2.Poizkus Kranj, labore. Kolega se mi je hvalil, kako je dan poprej sel cez tehnicnega z avtomobilom brez katalizatorja BP, da je bil preglednik "d best" in oh in sploh ful faca clovek. Ok poizvedem kdo je ta od boga poslan mozakar in pristopim k njemu. Super, pridemo do stopnje, da hoce zaceti proces homologacije (jaz od veselja si vglavi prepevam od Hajdi Naš Kuža), ko si on zazeli neprivoljenega obcevanja z mojim potrpljenem. Njemu se je "'zdel" izpuh preglasen in da sigurno to ni mozno, da je homologiran (medtem sem mu s papirji mahal pred faco tolk, da ni dobil jecmena v levem ocesu od prepiha). Skepticno je sel papirje pregledovat in nekaj preverjati na internet. Ko je odkril, da mogoce nisem papirje prepisal na roke iz homologacije za MF POWER za Tomos ATX, se je kojci spomnil, da mi lahko tezi za potrdilo o vgradnji... Juhej, ponovno cloveku zazelim, da bi jutri klamfe sral in da bi mu imel otrok v soli pri matematiki sam šuse. Posloviva se...kao. 3.Poizkus Avtocenter Cvirn pri Kamniku Ta je bil kratek. Pridem tja , pravi da bo kmalu zapru in pa da se mu zdi auspuh nekam preglasn...aja pa potrdilo o vgradnji rabi. Kresnem motor se preden je zblebetal do konca stavek in upam, da mu je vsaj malo bobnic napokal od glasnosti novega rora. Drugi dan. 4.Poizkus Avtokrka siska v LJ V strahu cloveku podam papirje v roke in vprasam glede potrdila o vgradnji...clovek se mi nasmeje in mi rece, da za slip on izpuhe imajo poseben obrazec in celo znizano ceno homologacije, samo izjavo napisem da sem sledil navodilom proizvajalca pri montazi in ne rabijo nobenga potrdila. Mozakarja cez pult v navalu srece skoraj objamem in mu zazelim, da se mu prvo rojenec rodi s talentom Valentina Rossija ter da se zeni nikoli rit in joski povesijo. Ves srecen se po homologaciji odpeljem, na VES GAS, domov, srecen si odprem en guiness in se potrkam po prsih na zmagano bitko proti slovenski birokraciji. Zena me iksasto gleda ampak jaz ze vem cemu junaska drža in nasmeh,

No ker se je moj zeljeni dopust zalomil in pac ni slo aprila.... Z DinDiinom sva se menla ze neki casa pa vse do zadnjega dneva nisva vedla kam jo mahneva. Jest v cetrtek oddelu on v petek se podela svoj siht upaava da bo prej koncal kot ponavadi in se glede na vreme odlociva ajde jebiga na sardiniji bo vreme lepsi kot na balkanu. Ok ni panike ob 13.30 v Ljubljani.. Jest polnim gasom po avtocesti po dezju v ljubljano... Vmes pa sms stari sorri morm do stranke se dobiva na lomu... no jebemti takrt k ni treba gre vse narobe.... Na koncu sva mal pred 17to uro startala iz Postojne in res v zadnjih trenutkih ujela trajekt.. Kart valda da nisva kupla preko neta temvec na licu mesta Sva bla tko vesela da sva z veseljem un pircek po grlu ruknla Dnevne turce sva delala vedno iz mesta Olbia kjer sva mela hotel tega sva rezervirala na trajektu. Delala celodnevne ture vsak dan od nekje 9ih do 21-22ih. Prevozila sva se pravi nekje zgornjo polovico otoka. Pa ker nisva vedla da se makaronarjem neda delat po cele dneve tako kot se da men sva 2x skor brez bencina ostala in brez 50€... ker pac v avtomat vrzes 50€in potem izberes kaj bos tankal..... no bencina ni blo vec... dnarja ne vraca midva pa oba brez bencina in brez teh 50€... se dobr da je bil lastnik pumpe lastnik lokala cez cesto in nama priskrbel teh 50€ in vsakemu par litrov ostankov bencina da sva lohka prisla do naslednje pumpe. Tako da pametno je vedno tankat pred 18uro dokler so benciske se odprte..... ob nedeljah pa samo avtomat..... Znamenitosti si nisva hodila ogedovat ker so naju zanimale samo ceste in ovinki. Prvi dan oba jezna kje so ovinki sva se bl naravnost vozila .. pol sva drugo taktiko obrala in poiskala najbol ovinkaste ceste na googlmapsu... pol je blo pa sam se smeh do uses in vriskanje... Ceste SS389, SS127,SS125,SS128,SS198,SS105,SS49...... Vcasi sva zalutala mal po neasvaltiranih cestah..... Slike so nastajale ob cestah ce je blo kaj zanimivega za slikat... so pa slike take kot so.. noben ni niti priblizno fotograf Hotela sva se mal po motodromu sardinije zapelat pa ja kaj... itak uletiva k majo italjani pause.. tko da sva sla naprej gume radirat drugam... Ceste so hude ovinkaste hitre peska pa tolk na cest da mi je sel din prou na ku..... jest za njem z motorcross celado sm se nazuru peska za popizdit... itak da se nism hotu prvi vozt ker se nemaram sam sm si kriu.... je bilo noro. Naslednjic pa se juzni del otoka provzt.... znamenitosti si bomo pa mogocje v trejem obisku ogledovali..... Ni pa ravno pocen tale sardinija..... Aja da ne pozabim... Karte se ne splaca online kupovat... midva sva prisparala sva kr eno smerne kupla ko sva sla na sardinijo in potem na lico ko sva sla iz sardinije ...Livorno-Olbia 45€ Olbia-Livorno 29€ jest sm kr gledu 5x uprasu ce to drzi.....

Ker se velikokrat pojavljajo in ponavljajo podobna vprašanja s tematiko: "kje mi priporočate spanje na poti" predlagam, da v spodnji ZEMLJEVID (kdor hoče seveda) vpišete predloge, torej v imenu: nick člana, lokacija-naslov, v opisu pa: www stran, foun, opis, (garaža, ograjeno, hrana, karkoli pomembnega), kjer svetujete spanje. Mislim, da je zadeva zanimiva, saj ne rabiš v takem primeru nič drugega, kot pobrskat po MSju in odpreti zemljevid, kjer koli že si in dobiš takoj predloge. Hkrati je možen izvoz lokacij. Kot primer sem že vpisal 3 naslove. Če bo vsak od nas samo 3 vpisal bo hitro preko 200 naslovov. pa še link do zemljevida: Zemljevid prenočišč Še kratka navodila, če komu ravno ne leži delo v guglovih mapah: 1. klikneš na link in odpre se zemljevid 2. na zemljevidu poiščeš lokacijo hotela, če je hotel že označen na zemljevidu, klikneš z levim gumbom na ikono in dodaj na zemljevid (nato urediš, dopolniš podatke, opis) če lokacije še ni v googlovih zemljevidih pa gori klikneš na ikono "dodaj oznako" in sam vneseš vse podatke (ime, opis, itd) 3. če pa kdo želi zadevo izvoziti pa je na vrhu opcija = izvozi v .kml datoteko, ki se lahko odpre potem v Igo/primo, garmin basecamp itd. in v končni fazi naloži na navigacijo.

Ku dobra ideja! Evo, dodala eno malenkost

Po posnetkih sodec res ne obvladujes gasa...

Še malo vtisof iz Vršiča, za @Borutt

gasa sem se dotakil pa me je sunilo mimo

Temperature so idealne

tut jest sem nekaj dodala.....

Privoščil sem si SC Project sistem (ki sem ga čakal 3 mesce!). Zadovoljen zelo...kljub katalizatorju ter DB-killerju je zvok občutno bolj bogat. Veliko bolj bassast ter ob izpustu gasa iz lonca prijetno grgla. Ko nabavim klešče za seger obročke bom probal še brez killerja.

Sposojena sosedova kosilnica.....

Dobr je blo...

Hmm...po vsem prebranem mam mal lažjo vest, a skeptičnost mi bo ostala v glavi do groba vrjetno =) Problem je pač da sm MAGNET za zjahane motorje. Mal OFFTOPIC ampak ajde da bote razumel mojo skeptičnost, pa slučajn mam glih cajt jamrat dons. Mel sm aprilio RS125, že tak me je nategno nek preprodajalec iz kranja in mi prodal zjahan motor, nato pa italjan kot italjan, kaj naj rečem edina stvar k mi tam ni crknala je bil obesek na ključu. Na prvi vožnji mi je crknil števec, sm se pelo domov, mim policajev, sej bi reku kulk pa nevem, vrjetno 25 na uro cel posran da me nebojo ki čapnal, 2 dni sm mel motor. Nato menjam zajlo in vidim kulk dejansko gre motor. Nikamor. Sem se 1 mesec matro zrihtat tist ventil v auspuhu k ti kontrolira resonanco ki je neprestano razpadal. Ko sem tist porihtal sm opazil da nikamor negre in ventil ni bil vzrok, pač pa celinder ki je mel 5.5 kompresije. Vredi dam gor nov celinder, polini (porini) 160, ki je bil 560€ + večji uplinjač 100€. FAJN! zadeva laufa nakar mi enkrat pri vožnji odpade komplet tablca, zadnja luč, žmigovci kar opazim šele 1 dan kasneje ko grem motor prat, da zadi sam neki droti gledajo... no sej res vibracije so ble take da bi vsaki prišl po 2 min. Nato sem odkril lepilo za vijake !! Okej si rečem. zrihtam, se vozim še en čas in glej ga zlomka, odpade mi auspuh. Mislim resno. Dam tist zašvasat se furam dalje in nato mi nekega prelepega dne ko se vozim in brigam sam zase zašrotal menjalnik in sm se 20 km do doma peljal v 4-5-6 prestavi, pač dol se ni dal več šaltat ko si enkrat prešalto gor. Še dobr da je blo vmes sam ene 5 rdečih semaforjev in nevem kolko klancev. Na motor sm bil tko jezn da ga dobesedno nisem pogledal pol leta. Pol sm kupil pa r6 z mišljenjem da tu pa res nemorem falit. A je mel motor prikrito hibo. Zadeva je trokirala po 10 min vožnje, na 11 000 obrati pod polnim gasom. Ampak ne pod temi obrati in ne nad njimi. Menjal sem vse razen elektro napeljave motorja, blokov in menjalnika, pa dobr odmičnih pa takih pizdarij. Vso elektroniko, svečke, cinkšpule, karburatorje, vse filtre, luft, benz, izpuh, bilokake senzorje, pač vse karkoli bi lahka vplivalo na to, sm šel iskat, rabljeno-delujoče si sposodil in probal. A ne. Motor je še zmer jebo. Moj mehanik je skor znoro, js sm bil že na poti v umobolnico. Spet je šla gora živcev in denarja za prazen nič. Fotr se mi je smejal, kolegi tud, js pa sm si reko da naslednji bo HONDA. Kao sinonim za kvaliteto. Ampak ne, spet sm začel gledat Yamaho ker mi je všeč in nekak me vleče bol k vse druga. Honda ni tolk lepa, Suzi in Kawa pa mi spet nista pr src. Italjana pa videt več nočem. nikol. Ko čujem aprilia ali podobno dobim krče v trebuhu. Morm rečt da se nisem nikoli zavedal da dejansko zmorejo SS motorji takšno kilometrino, men se je zdelo da po 50 000km vse razpade...heh. Mogoče zato ker jih je mela prejšnja r6 verjeto veeeeliko več kot pa tistih 46.000 ki jih je kazalo na ekrančku, butelj js pa naivno vrjel =)