Dvorana slavnih

Današnji praznični krogec lp Aleš

Nato naprej preko Ursle gore do Crne na Koroskem in ker sem ze tam se en krog cez Peco nazaj do Mezice. Nato spet do Crne na Koroskem in naprej do Solcave cez Podolsavo. Tu so res lepi razgledi. Srecal sem dva Nemca na Kavasakijih Z10R. Sta se zgubila, sfalila odcep za Holmec. Prav zasmilila sta se mi. Motorja sta jima tulila, kot da sta na pisti, peljala pa sta se 10 kmh hitro. Na hitro sem jima razlozil kje sta in kam bosta prispela. Bil je lep izlet in ravno prav tezek teren za mojo kravo od 250 kil. Z cestnimi gumami pa vsaj ta zadnji odsek zelo odsvetujem.

Objestneži. Lep dan

Iztok! To pot sva prejšnji vikend odpeljala

Evo, live from top: Ostale smo prehiteli pred plačilnico... 23°C na vrhu.

Nš tanou najdnčk, se je supr prvadu

...men pa ni všeč!!! ...tisto zgoraj sem napisal malo v hecu ...malo zares... ..a se še nisi naučil, da na MS ne sprašuj nič!!!... ker boš dobil 100 mnenj... oz. ne mnenj.... ampak prerekanj okoli te slike. Pokliči motorističnega prijatelja, ki se spozna malo na tehniko...pojdi tja, ga poglej v živo, se zapelji po ulici gor pa dol... in če se ti balanca zalepi za prste in jo ne moreš spustiti, odcolaj denar in se odpelji domov. Simpl. ... z njim se boš vozil ti...in ne 100 znalic z MSja... ..kapiš?

Kot ponavad. Kočevje (mislim da sem srečal Mina z ženo na kavi.Nisem ziher), Ribnica, Sodražca, grad Snežnik pa po makedamu in blatu do Mašuna, Ilirska Bistrica, OMV Postojna (spoznal g. Mausa) čez ride, Vrhniko domu. 330 km se je nabralo.

nanos in okolica

Sami divjaki. Brezveze. Pa @C eagle spet ni pristojbnine placal...ne vem kaj je s tem pobom

To tudi meni ne gre, da je Borutt to rekel. Sigurno je novinar narobe interpretiral.

And he can lick his balls . . .

Boli njega za fuzbal

Da neb slučajn dons ledra obleku ...

Nero....na pedalinu.

Ko ze imam obute terenske gume na mopedu sem se odlocil za turo, ki se je sicer ne bi lotil in jo tudi ne priporocam brez teh. Pa malo terensko naravnano vzmetenje tudi ne skoduje. Najprej do Areha na Pohorju in nato naprej po makadamu cez Sumik, Klopni vrh, Pesek, Roglo do Mislinje. Ta cesta je se dokaj dober makadam razen par odsekov. Razgled iz Pohorja proti Saleski dolini

Krim, pa ne slovenski.

Še grdo gledat ne smejo več, lahko pa ti zrihta položnico. Noben me ne bo preprical, da bi opozorila zalegla. Znak vidimo, pri polni zavesti naredimo prekršek, pol pa pizdimo, ker nas niso samo prijazno opozorili. Bi bilo pa fajn. Enako kot za policaje tudi za davkarijo. Pa še to: vsi privatniki (opravičujem se izjemam) mutijo, da lahko plačujejo manjše prispevke, potem, pa pizdijo, da imajo majhne penzije. Vsi iščemo neke bližnjice, vsi bi se radi malo po domače zmenili, do drugih bi bili striktni in strogi. Vse vemo, vse znamo, ostali so pa itak kreteni. Še tule na MS se večinoma samo kregamo in zmerjamo, čeprav smo vsi motoristi in torej imamo nekaj skupnega in to kljub temu, da tega nimamo od tega nobene koristi. Zakaj bi bili potem politiki, ki sprejemajo zakonodajo boljši od nas, ko pa imajo od tega čisto konkretno korist. Večina je proti denarnim kaznim zato predlagam: policajem je treba dati pooblastila, da nam spet spuščajo gume, kot so jih včasih. Pri naslednjem prekršku pa pok okrog ušes, če ne pa fotru zatožit.

Še en krogec Vipavska dolina - Godovič - Medvefje brdo - Škofja Loka - Ljubelj - Borovlje - Korensko sedlo - Jesenice - Vrhnika - Kalce - Vipavska dolina

Že nekaj let sem si želel preizkusiti in okusiti vznemirjenje, adrenalin, navigacijo, napore in vse kar spada zraven pri rally vožnji. Letos mi je to, do neke mere, celo uspelo z udeležbo na Bosnia Rally 2018. Preden pa se podam v detajle celotnega eventa, naj tiste ki jih zanima malo več o motorju napotim na tale post v drugi temi. Tako, kaj sploh je Bosnia Rally? V bistvu je to ne-tekmovalni trening camp reli navigacije po roadbook-u ali opcijsko tudi po GPS-u. Celotno bistvo tega eventa je spoznavanje osnov reli navigacije, dinamike večjih tekmovalnih eventov (bivak, rider briefing, tehnični pregled,...) na sproščen in družaben način, brez pritiskov dejanskega tekmovanja. Super koncept za tiste, ki si želijo spiznati rally svet, brez časovnih pritiskov in tekmovalnega stresa. In, kako sem jaz pristal tukaj? No ja, po tem ko sem jeseni zaspal za volanom in razbil avto, se je proračun konkretno zmanjšal in ob vseh stroških, ki jih zahtevajo reliji kot so Hellas, Albania ali Serres pač letos ni bilo možnosti. Kot alternativo pa sem našel tole zadevo v Bosni, ki je bila cenovno zelo ugodna (v primerjavi z ostalimi) 510€ za štartnino, 5x nočitev zajtrkom in 2x all-you-can-eat večerjo, vse skupaj pa je še izboljšala vrhunska organizacija in pa osebje hotela, ki je za nas (še posebej naju 2 iz Slovenije, zelo lepo poskrbela). Tako, dovolj reklame gremo na glavi del. Reli se je odvijal v Bosaneskem mestu Kupres, bazni tabor pa je bil pred hotelom Adria Ski, ki naj bi '84 gostil zimske oilmpijske igre. Google je to tja naračunal slabih 500km in cca 7h vožnje tako, da je bil zgodnji štart nuja. Pot, ki sem jo obral me je peljala po Sloveniji izven AC do mejnega prehoda Bregana, od tam pa na hrvaško AC in do Gradiške, kjer sem brez problema prestopil mejo v Bosno. Kratek in prazen odsek AC po Bosni je hitro miil in že sem bil v Banja Luki, od tu pa po ozki dolini ob vodi do mesteca Kupres in našega hotela. Po registraciji na event in check-in v hotel sem se parkiral v bivak, kje drugje kot pa zraven modela z 2017 RFR450 Naj omenim, da tale reli, uporabljajo določeni za trening pred Serres relijem, tako da tukaj nismo bili samo amaterji, ampak tudi že modeli s svojo tekmovalno ekipo. Raztovorim motor, postavim moje delovno mesto in se odpravim na tehnični pregled, katerega opravim brez problema, edino zadnjo žarnico sem moral zamenjat Obvezna je bila panorama bivaka, ki je bil sedaj še bolj kot ne prazen. Oh ta ironija, Yamaha Off-Road ekipa pripelje KTM-e za uporabo na eventu. Še en dokaz več da KTM zaenkrat še vedno dominira v svetu terenskega motociklizma Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu in pripravljenem motorju za naslednji dan je sledil obvezen tuš, v tej vročini sem bil moker kot iz bazena. Popoldanski sprehod skozi bivak pa je pripravil prijetno presenečenje. Srečal sem še enega Slovenca, v bistvu tudi Koroščca jaz pa sem bil prepričan, da sem edini tukaj. Na hitro smo poštimali njegov stari ICO, ki je malo zajbaval in se podali na večerni rider briefing in osnove roadbook navigacije. Po končanem predavaju iz osnov naviigacije in nekaj nasvetih bolj izkušenih je bil čas, da to znanje prvi večer spravimo na rolo papirja. Poizkusite si predstavljati, kako izgleda restavracija hotela, ko se tja odpravi 70 odraslih moških z rolicami papirja in barvnimi flumastri Po "uspešnem" barvanju, je seldila še montaža rolice v zato namenjen nosilec na motorju, pivo in spanje. Jutri nas je čakala prva etapa, ki je poskrbela za marsikatero presenečenje, kot tudi se izkazala za najbolj tehnično in navigacijsko zahtevno Se nadaljuje...

Zamujam z odgovorom (je bil dopust vmes ). Ne - jaz uporabljam karto (včasih tabornica, potem geografka, zato z branjem kart nimam težav). Če ti kaj pomaga je tu okvirna pot - ne vem od kje si, zato je kar od SLO-ITA meje (do tam si skombiniraš sam kot ti ustreza): https://goo.gl/maps/wQf2FWmfGE32 To je okvirna pot - jaz vmes kaj skombiniram na pamet ker že kar dobro poznam tiste kraje in vozim bolj na pamet in kot mi paše Čr nisem sigurna pogledam na karto in je rešeno. Od meje do Tolmezza maš namreč tisoč in eno varianto ... Če se ti mudi lahko pot časovno skrajšaš tudi po AC do Tolmezza. Če te še kaj zanima pa le vprašaj. Res je analogni usmerjevalnik deluje pri meni. Za daljše fure je na tank torbi tudi plonk listek z okvirno potjo da se ne rabim stalno ustavljat in gledat na karto... Super moj pa je bil pa od takrat ko smo se srečali na pavzi v garaži... Jutri grem v službo z njim, potem pa naprej in za vikend spet kam na lepše

Če ti ni zanimiva jo preskoči. V naši državi še vedno mnogi mislijo, da živijo v Jugoslaviji in da je Tito še živ...tako, da ta novica sploh ni tako stara.

. Nadaljevanje potepanja po Montenegro ... današnja ruta; Plavnica - Cetinje - Njeguši ... imam občutek, da se nam zmer manj da vlečt za ušesa te naše mopede ... in vedno bolj uživamo v nastanitvah Črne gore ... v hribih ... prijetnih 23 stopinj ... za razliko od nižin ob Skadarskem jezeru ... ob svojih ubijajočih 36 stopinjah ... ... ja, motorizem pač ni samo navijanje desne ročke, pritiskanja na bremzo, na sklopko, na gas ... od zgodnjega jutra pa do poznega večera ... motorizem je lahko veliko več ...

Prva daljša vožnja z novim mopedom. Štart iz Ptuja v Maribor in Bresternico. V Dravogradu na kavico, naprej v avstrrijo proti Lavamundu, vzpon na Soboth in CocaCola ob jezeru. Nato iz Sobotha na vzhod do Route 69, na hamburger in čez Jurij, skozi Lenart domov na Ptuj. 240km po čudovitem ne prevročem sončnem dnevu..

Vse OK, amapak čemu potem vi obstajate ???? Predvsem zato, da branijo ablast .....

Jaz verjamem, da voznik najvec vpliva na razvoj in nastavitve samega okvirja,amortizacije kjer lahko poda občutke vožnje in se v skladu s tem tudi nato priredi/nastavi. Na razvoj samega motorja in elektronike pa dvomim, da lahko tako direktno vpliva. Mogoče manjše setup popravke kako se zadeva odziva, da bi pa vplivali recimo na samo konstrukcijo masine pa dvomim :). Lahko so pa Racunalniski maherji in sedijo skp z tunerjem in skupaj popravljajo mape na ECU Sej lahko, da v startu izbira masine kazala ok (kakor vem so masine ze prakticno 1 leto prej skor izbrane) samo so toliko pri Ducetu in Hondi napredovali, da je pol izpadlo kot slaba izbira. Se povsem strinjam. P.S. Časi so bili limani čisto iz analitičnega vidika...

Coham ko butl.

.

Sva se odpravla na Jadranko in pristala v Švic Na koncu sva jo le našla ampak gužvaaaa.... In seosvežila v Burji.

Sem vas cakal, ko se ni blo oblacka.. 9:15 prazno, potem pa vedno vecja guzva..

Ej, še zmeraj sedim v Kranjski Gori in čakam, da prideš na kufe. Glih povečerjal sem.

No, čredica No od Njegošev preko Trešnjeva do....Skradina. mal vukojebin in od Čaplijine naprej vsak po svoje. Itak sta moja frenda asocialna pa sam oboževalkam odgovarjata, name pa čist pozabljata. Tut jest mam čustwa, tok da vesta zdej pa baje gremo u najt lajf...

Aiii jebeno... Zelim hitro okrevanje pa upam, da na motorju tudi ni kaksne pretirane skode...

Enako naredim tudi jaz in tudi do sedaj ni bilo težav. Pa še ena trajektna . Na trajektu Split - Hvar je poleg naju z motorjem Bandit parkiral mlad Anglež. Iz kovčka izvlekel disc lock z alarmom in zaklenil motor. Pa saj drugače je bil fajn dečko .

Zjutraj sem imel prazen rezervoar, pa sem jutranjem obredu sel tankat na 15km oddaljen bencinski servis. Za na prvega se mi je skoda opremo oblacit. No potem sem pa malo podaljsal prek Rakitne, Črnivca, Logarske in Pavličevega sedla na Jezersko, Žiri, Ride in domov. V kamniku so OMV podrli, tako da niti kave nisem spil, scal sem v Avstriji itak, vec se pa nisem ustavljal. No sedaj imam spet prazen rezervoar.

Halllo tamo, ja vas čujem vrlo dobro ...

Jadranka zabasana totalno pa sva jo mahnila v hribe..

Lahko noč Jadranka...

sedaj je inštruktor, prej pa je na črno imel tečaje... nič več ne bo brezplačno

5000km update. Nic ni se stran padlo.

Jorge je u nedelo lepo pokazal, koliko novega se je naucil pri Ducatiju. Motor je rital, potresaval, pocel vse sorte neprjetnosti, In Jorgeta to ni več motlo. Sicer je res rabil sezono in pol, ampak se je privadil. In pokazal da je šampion. po moje, bo na Hondi dosegel en dostojen nivo prej, kot mu je to uspelo na Ducu. Nisem pa čisto prepričan, da mu bodo šli bol na roko kot taljani, pa že s taljani je blo dost prerekanja. Kar se Yamahe tiče, ša kdo je bil med piloti bolš opcija, od tega kar imajo? Marc in Jorge? po pokazanem, tastar dirka strašno motivirano. Če je res problem teža glavne gredi, so še dobri. Lani je to zafrknil suzuki. popoln kolaps motorja in rezultatov. je pa vsekakor res, da Rossi in Vinales ne bi smela tako falit pri izbiri, kot sta Rins in ianonne, oba frišna na l4 motorju....

. ... tastar, ne laži ... dejmo ljudem realno sliko kje, v katerem kampu danes prenočujemo ... ... da bo dobra volja ... če koga zanima bolj podrobno ... namestitev "avtocamp Skadar" 4 zvezdice

Točno tako, smo jih odgnali. Zdej pa na plažo

Skratka, jaz drugače nimam slabih izkušenj s policaji, v 20 letni šoferski karieri še tudi nobene kazni/globe nisem dobil, moti me samo, da "kriva" skoraj nikoli ni cesta. Če citiram iz gradiva ob predstavitvi Zakona o cestah pred 7 leti: Voznik pogosto pozablja, da vse ceste niso enake in da bi moral na različnih cestah prilagajati način vožnje realnemu stanju. Iz tega izhaja tudi zakonsko določilo, da mora voznik hitrost vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, stanju ceste ter prometno varnostnim razmeram, kar pomeni, da mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ves čas obvladuje. Posledica tega določila pa je, da nadzorni organi v primeru prometne nesreče premalo pozornosti posvečajo vplivu neustrezne cestne infrastrukture kot vzroku nastanka prometne nesreče in prepogosto pripišejo krivdo zgolj vozniku. Podatkov o »krivdi« ceste za nastanek prometne nesreče nimamo, po nekih starih ocenah pa naj bi delež krivde ceste pri nas znašal okoli štiri odstotke, v Nemčiji pa okoli osemindvajset odstotkov. V to kategorijo vzrokov spadajo poleg fizičnih poškodb vozišča tudi geometrijski in tehnični elementi ceste, ki se vzdolž ceste nenadoma intenzivno spremenijo na slabše. Vir: http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/KM_tiskovke/2011_06_30_NPZ_Zc.pdf V Sloveniji v povprečju nimam boljših cest kot v Nemčiji in če je tam "krivda" cest 28 odstotna, potem bi v Sloveniji tudi morala biti vsaj takšna. To je praktično vse, kar me moti.

Kako boste potem šli, z šleperjem ali letalonosilko?

Dan znotraj ograjenega prostora na policijski postaji v Taftanu se preveša že v pozno popoldne. Naenkrat se odprejo velika železna vrata in vsi trije pričakujemo, da se bo na dvorišče pripeljal še kakšen popotnih, ki se nam bo jutri pridružil v konvoju. Hitro ugotovimo, da smo se zmotili. Na dvorišče prihajajo in prihajajo številni Pakistanci, med njimi mogoče tudi moški drugih nacionalnosti – kdo bi vedel ?. Po ravnanju lokalnih policistov vidimo, da so to posebne vrste "popotnikov". S pomočjo "ostrih" besed in "bambusovk" jih postrojijo in za vsako neposlušnost hitro "okusijo" kakšno kinetično energijo proizvaja bambusovka. Mi trije se na hitro umaknemo v notranjost zgradbe in skozi okno opazujemo "vzgojne ukrepe nad popotniki". Spoznamo, da gre za ilegalce, ki poskušajo poiskati srečo v "lepšem svetu". Žal je bilo njihovo potovanje zaustavljeno (zaenkrat ?) v Taftanu. Že v trdi temi se zopet odprejo vrata in "popotniki" začnejo vstopati na avtobus, ki se pripelje pred dvorišče. Avtobus odpelje, velika železna vrata se zaprejo in mi se skoraj brez besed odpravimo spat. Seveda še nekaj časa ne morem(o) zaspati, saj mi (nam) misel na odpeljane "popotnike" ne da spati. Zjutraj pridelo pripadniki Levies, ki predstavljajo paravojaške enote v pakistanski provinci Balučistan. Delujejo kot organi pregona, pristojni za vzdrževanje javnega reda in miru v pokrajini. V našem primeru pa predstavljajo našo varnostno spremstvo za vožnjo skozi Belučistan. Ta del Pakistana je "nekoliko nemiren" in Levies, policija ter vojska poskrbijo, da se turistom-popotnikom ne zgodi kaj "nepotrebnega". V njihovem spremstvu vozimo tako od kontrolne točke do kontrolne točke. Včasih so te točke narazen tudi po 50 in več kilometrov. Včasih pa . . . "Buh pumagi" ! Na razdalji približno 1. km smo imeli 3 (tri) kontrolne točke. To pomeni 3x čelado dol, 3x zapisati podatke iz potnega lista, 3x . . ., in vse to početi pri 47st.C v senci, le-te pa v glavnem ni bilo. Občasno so tudi Leviesi imeli dovolj vročine in so se ustavili v obcestnih "kafičih", kjer smo z njimi popili čaj. Zgodaj popoldne nas naši "Leviesi" pripeljejo do Dalbandina, kjer nas "namestijo" v Al Dawood - edini "varni" hotel v mestu (hotela ne smemo zapustiti za večerni ogled mesta !). Po nekaj dneh zopet vidim sobo s kopalnico in školjko ! Vauu, kakšen luksuz, postati zopet človek (umit in urejen). Medtem, ko sem "preizkušal razkošje" kopalnice, sta Nemca zaspala kot otročička. Vročina tega dne ju je res dotolkla. Naslednje jutro že nekaj čez 6. uro nadaljujemo proti Quetti. Vsem ta zgodnja ura zelo ustreza, saj so jutranje temperature še dokaj primerne za "veter v laseh". Žal se proti 10. uri dopoldne temperature že tako povzpnejo, da postane vožnja, predvsem pa pogosti postanki na kontrolnih točkah zelo neprijetni. Ob tankanju rezervoarjev naših motorjev si pogosto dokupimo tudi vodo v plastenkah. Ravno ta dan "dosežem" osebni rekord v popiti tekočini-vodi. Sedem (7) litrov jo je steklo po grlu ! Uboge ledvice, ki so doživele takšen "naliv". Če odmislim žejo, večjih težav z vročino nisem imel. Kar pa ne moram reči za oba Nemca, predvsem Max je dvakrat "izsilil" krajši postanek v obcestnih "gostilnah – trgovinah", da se je osvežil in malo opomogel. K sreči so bili "čuvaji" razumni in niso komplicirali zaradi nepredvidenih postankov. Z vožnjo po dolgočasni-puščavski pokrajini se popoldne le pripeljemo do periferije "nevarne" Quette. Tu Leviese zamenja policija oz. protiteroristična enota policije na motorjih ob pomoči oklepnega vozila. Kar nekaj spremstev skozi mesto zamenjamo do "zloglasnega" Bloom Star hotela, kamor je "dostavljeno" 99% vseh popotnikov, ki potujejo(mo) skozi Belučistan. V hotelu smo prisiljeni trikrat prespati saj smo prišli dan pred 1. majem, ko imajo tudi Pakistanci "praznik dela". Z Nemcema bi rad čimprej nadaljeval, ker imamo vsi "težave" s potekom viz. Njiju muči Kitajska viza, mene pa Iranska pri vračanju, saj z vsakim dnem izgubljam dneve, ki jih bom lahko preživel v Indiji. Naslednji dan (po prazniku) zjutraj pridejo po nas "čuvaji" na motociklih. Z njimi pridejo tudi vozniki tuk-tukov v katere se naložimo (skupaj cca. 10 gostov iz hotela). Odpeljejo nas v mestni urad, kjer moramo pridobiti "čudezni" NOC dokument za nadaljevanje potovanja po Belučistanu. *VOPP Če odmislim nočno ilegalno gibanje po strehi hotela (zaradi fotografiranja) in občasnega "petja AK-47 in podobnih instrumentov" nekje v daljavi, je bilo bivanje v hotelu dolgočasno. Na srečo je hotel imel soliden WiFi in sem uspel s "pokvarjenim" prenosnikom nekako vzpostaviti in naročiti popravilo-zamenjavo displaya v indijskem Amritsarju. Končno tretji dan le nadaljujemo v smeri Lahorja. Po nekaj policijskih menjav znotraj mesta nas na izhodu iz mesta zopet prevzamejo Leviesi. V ustaljeni praksi minulih "spremljevalnih" dni nam potovalni dan dokaj hitro poteka. Mogoče tudi zato, ker je nekaj menjav spremstva potekalo v "letečem" stilu. Sploh se nismo ustavljali (vpis v evidenco) ampak je naslednja "varnost", ki nas je že čakala, samo pomahala naj ji sledimo. To smo sprejeli z odobravanjem, saj smo lahko nadaljevali brez mukotrpnega "slačenja" čelad, rokavic jakn, vse seveda v "toplem" vremenu. Popoldne v okolica Jakobabad-a še zadnjič "opravimo" s kontrolno točko in končno smo "svobodni kot ptički". Zapuščamo pokrajino Belučistan in promet postaja vse bolj kaotičen (malo pogrešamo spremstvo, predvsem skozi mesta). Še dodatno težava nastopi ko se stemni. Sam se sicer izogibam nočnim vožnjam (vidljivost-varnost), a ker sem solidaren z Nemcema popustim in se jima pridružim v nočni vožnji. Glavni razlog, kot že napisano, pač vsem se mudi zaradi izteka viz. Na cesti pa GROZA ! Pravilno osvetljenih vozil na cesti je le peščica. Vse ostalo kar se na cesti giblje pa katastrofa (pešci, vozovi, takšni in drugačni, vse vrste motornih vozil) !! Eni so neosvetljeni ali le delno, eni obračajo ali prečkajo vozne pasove, vozijo v nasprotni smeri, ljudje in živali skačejo preko ceste. Nekateri pa so (predvsem tovornjaki) okrašeni bolj kot vsaka novoletna smreka pri nas. Vse to gledati skozi rahlo "uničen" vizir je GROZLJIVKA ! Z dvignjenim vizirjem pa tudi ne gre, saj je cesta marsikjej "prašna" in je bolje imeti le-tega zaprtega. Na srečo okoli polnoči Nemca le popustita in pri kraju Sadiqabad se ustavimo v obcestnem hotelu s pomenljivim imenom (vsaj zame) "Al-Noor", kar jaz Nemcema "prevedem" v Al si Nor. Glede na cestne "dogodivščine" preteklih ur ime kar ustreza. Naslednji dan je pred nami še zadnjih 650 skupnih kilometrov. Ker nimamo več "čuvajev" smo mislili, da bomo z malo hitrejšo vožnjo in brez nepotrebnega ustavljanja (kontrolne točke) z lahkoto zagledali mesto Lahore pri dnevni svetlobi. A vročina (pogosto "hlajenje" pregretih nemških glav) in kaos na cestah nam malo upočasnijo "napredovanje" proti Lahorju. Tako moramo zadnje kilometre spet voziti v temi. Ponovi se kaotična slika minulega večera. Z veliko sreče se okoli 22. ure prijetno utrujeni pripeljemo do Backpackers hostla. Tu Nemca doživita hladen tuš. Max-a naj bi tu čakala pogonska veriga, ki si jo je naročil v naprej in naj bi jo tu zamenjal. A glej ga zlomka, prišlo je do "lokacijskega šuma". Pošiljatelj mu je verigo poslal v hostel, ki je na čisto drugem koncu mesta. Nemca se odločita, da se takoj odpeljeta tja in se ne bosta vračala čez kaotičen nočni promet Lahorja. Tako je naše enotedensko skupno potovanje na hitro končano. Jaz po strmih stopnicah v tretje nadstropje na spanje, ona dva pa še nekaj kaotičnih km do verige. Se nadaljuje …