Dvorana slavnih

L'bezen

...če rad "kampiraš" potem sigurno. Sicer se v tistih krajih brez problema najde spanje povsod, še posebej v kakšni "zabačeni" vasi. Problem je lahko tako velika skupina, ker je toliko ljudi težko kam namestit za enega ali dva pa ni nikoli problem. Problem nastane le če si izbirčen. Midva sva letos na najihi Turški poti napravila "ovinek" preko Gruzije, da smo obiskala domačine, ki so nas širokogrudno sprejeli pred osmimi leti pred osmimi leti veseljačenje po obilni večerji i prelepo jutro po deževni noči. Niva je bila takrat še statusni simbol... Za vse gostoljubje niso hoteli nikakršnega plačila. Letos, vidite spremembo? (terenec Mitsibishi). Jurček (Giorgij) stanuje sedaj sam, starši pa so se odselili k bratu. Letošnja poslovilna slika... Ja, takšne zgodbe me privlačijo in to je nit mojih potovanj.

Ali je bilo kamp opremo potrebno vozit s sabo ali ne, je presoja vsakega posameznika, predvsem tistih, ki to turo planirajo in prevozijo, meni sta bili tudi tisti dve kampiranju, ki smo ju imeli super, še posebej v Armeniji ob jezeru Sevan na 1900mnm nepozabno. Je pa res, da je ta oprema dodatna obtežba, ter zaseda prostor, hkrati je tudi rešitev v primeru, da slučajno ne najdeš prostih sob. Šotore in opremo smo vzeli s sabo izključno, ker smo želeli parkrat kampirati na določenih lokacijah, pa tudi za vsak slučaj, če se kje zalomi pri iskanju prostih sob, info po netu so eno, realnost drugo.....zeleli smo kampirat v vasi Ushguli v pokrajini Svaneti in v Gergeti-ju pri Trinitiy Church, pri samostanu David Gareja...... pa nam zaradi nepredvidenih pripetljajev in pa predvsem zaradi povsem razritih cest do ciljev to ni uspelo ...... prišli smo namreč po deževnem obdobju in posledice učinkovanja deroče vode na kolovozih so bile konkretne........tako, da smo se poslužili terenskih vozil, da smo prišli na želene lokacije. Sta poskusila oba solo voznika, pa sta se premislila zaradi razritih blatnih delov, globokih kanalov in gladkih kamnitih odsekov "ceste" .... da ne bo pomislekov o sposobnostih, eden od njiju je nedolgo nazaj uspešno prevozil Rally Touareg........ s takimi motorji, gumami in obtežbo bi bil to "samomor" in glede na to, da smo imeli pred sabo še veliko poti in glede na mogoče posledice, nam je bilo škoda motorjev in predvsem nas vseh. Bi bilo pa kampiranje pri Gergeti Trinitiy Church fenomenalno zaradi lokacije. Na obeh omenjenih lokacijah je taborilo nekaj avanturistov, ki so tja prišli s terenci in uživali v naravi, mirnosti, ter energiji, ki jo je bilo čuti na obeh lokacijah. Do GergetiTrinitiy Church sta se pripeljla dva Estonca, ki smo ju potem srečevali še v Armenijie, solo s H Translap in 1190R oba na kramparcah. Več nismo kampirali, tudi zato, ker smo odvozili nekoliko drugačno traso, kot smo jo splanirali (izpustili smo samostan David Gareja), ......v glavnem smo dobili spanje na dobrih in želenih, koristnih lokacijah, glede na cilje ogledov........ in so bila tudi poceni (povprečno cca. 10€ z zajtrkom), npr. v Armeniji v Tatev-u resort z lesenimi hišicami superca Glede spanje velikosti skupine v istem objektu je lahko problem, vendar smo mi vedno našli primerno nastanitev za vse skupaj. pa nas je bilo v začetku 10. Noben problem nebi bil tja odpotovat brez kamp opreme, spanje se dobi kjerkoli, tudi pri komu povsem privat, seveda v kolikor ni želje prespat na kakšni posebni lokaciji, ki je "polna zgodovine".

Pozno popoldan smo prišli preko TU-GR meje in se pripeljali do Batumija, ki je nekaj km od meje, kjer smo prenočili v prijetnem, urejenem kampu ob Črnem morju. Tam je bilo nekaj motoristov s katerimi smo izmenjali izkušnje, naročili pice in kramljali ob šotorih pozno v noč.Naslednji dan smo se napotili proti SZ Gruzije, na Rusko mejo v pokrajino Svaneti, kjer je mogoče videti stolpe, prvi so bili zgrajeni v 9. st., ki so pod UNESCO-vo zaščito in so edinstveni v svetu. Imajo več nadstropij in so jih gradili predvsem zaradi zaščite pred plenilskimi hordami, ki so pustošile po teh krajih v tistih časih. Prvi cilj je bil kraj Mestia, kjer si je že mogoče ogledati stolpe in že nekoliko živi s turizmom, center je lepo urejen, ima par kavarn in restavracij, trgovino, zdravstveni dom in seveda policijo s stavbo, ki je tako kot v večini mest Gruzije najbolj luksuzna zgradba v mestu. Promet je v Gruziji res divji, kot motorist si vseskozi v podrejenem položaju in ogrožen, znaki se kaj veliko ne upoštevajo, tudi semaforji ne; večina avtov podrgnjenih, prehiteva se za vsako ceno, vozijo ti na zadnji tablica ali nekaj dm od stranskega kovčka. Precej neugoden občutek, dokler se ne navadiš in se vklopiš v njihov divji sistem prometa, ni druge možnosti, tudi če si na prednosti moraš gledat voznika, ki prihaja z neprednostne ceste v faco in ugotoviti, ali ima namen ustavi,ali te ima namen izsilit. V glavnem moraš biti tudi sam do določene meje agresiven v vseh situacija, sicer ne prideš nikamor. Prehitevajo te po levi, po desni, v škarje, vozijo se po tri vzporedno,..... Uspešno smo se prebili iz urbanih okolij in zapeljali na podeželje in se po lepi rečni soteski vzpenjali vse više, vmes pa seveda postanki za pijačo, jedačo in kakšen ogled. Krave na cesti so bila stalnica, še posebej na mostovih, ne vem zakaj, niso se umikali niti kamionom, maldi bikci pa so igrivo skakali po cestišču, potrebno je bilo zelo paziti, saj je bilo k v štali, polno dreka po cesti. Više, kot smo se vozili slabša in bolj raznolika je bila cesta, nekje tudi samo zemlja, makedam in hudourniki čez cesto, na nekaterih delih ceste so potekala sanacijska dela. V Turčiji, se mi je v garaži hotela pripetila nerodnost, tako, da sem poškodoval levo vzvratno ogledalo. Namreč po "moji stari grdi navadi" (tako pravi žena) sem pred parkiranjem motorja dal čelado z glave in vanjo rokavice, ter jo nataknil na levo vzvratno ogledalo, še sam en vem zakaj takrat ne levo, ker jo običajno dam na desno, pri premikanju motorja sem z čelado zadel krmilo kolegovega motorja in krrrrrk, ščitnik rokavice v čeladi je bi ravno na sredi vzvratnega ogledala, tako, da je počilo. Seveda novega ni bilo mogoče tam kupit, tako, da sem nekaj dni vozil s počenim, ki ni služilo ničemer in sem moral vseskozi obračati glavo v norem prometu in še bolj pazit. No pred Guzijsko Armensko mejo smo se ustavil ravno ob trgovini z avto deli, povprašal sem, če bi slučajno imeli avtomobilsko in bi iz njega vzel ogledalo, pa ga niso imeli, so me pa napotili v trgovino z rabljenimi deli, kjer sem za 5€ kupil rabljeno od Volga novi model, ogrevano odrezal sem plastične pritrdilna peresa in odščipnil konkretna elekt priključka, te z "silver tejpom" pritrdil ogledalo, ki je dobro služilo do doma, kljub temu, da sem iz Slo dobil v Kapadokijo novo originalno KTM ogledalo pa o tem kasneje. Kot sem kasneje izvedel bi zadevo lahko rešil tudi drugače, sa je sta desno in levo ogledalo enaka in se lahko zamenjata, tako bi desno, ki je bilo celo prestavil na lavo, ki se bolj uporablja......no človek se uči vse življenje.

Vse po črki zakona, res ste uspešno rešili še eno zagato, ki je ogrožala slovenska življenja, vsa čast za tako zagnanost. Ne vem zakaj nisi tako zagnan z repliciranjem in vprašanji pri kraji AK47 iz službenega vozila. Pa pri policistu motoristu, ki ga je napadla grbina, ostali nepriviligirani udeleženci v prometu dobijo po defoltu neprilagojeno hitrost. Ali pa tih si bil pri zadnjem incidentu z alkoholom v službenem času in blondinko in Etc etc etc..... A takrat zablokiraš z vsemi vprašanji in zakaj ne nalimaš člene in zakone, kaj vse so naredili narobe..... Ne tebi je filanje ega drkanje ljudi na ms, obešanje na vejice in besede ter manipulacija besed, čeprav veš, kaj ti želijo sofuromaši dopovedat.... Ti kr nabijaj dalje, zdaj te že poznajo in vašo policijsko etiko tudi.

Evo sardelce Današnje kosilo

...je rekla : nč delat...mene čohat......

če že Piranskega zaliva in arbitraže ne znajo zrihtat a ne sej bi lahko zamenjala, pa čakej ti namesto mene.....pa ne se vprašat zakaj. Sicer pa se mi smili tudi folk v kučicah ko mora vse to sranje prenašat. Ampak jebiga, mejo je treba branit ps. sem gledal možaka na FZ6 /CE registracija), ki je prav tako 2 uri čepel v koloni (enostavno se ni dalo zgužvat vmes) in je imel skozi čelado gor, čez pol ure je snel rokavice in je voda tekla ven iz njih. Svaka mu čast, da se mu ni zmešalo. pss. drgač pa ja, take kot si ti rabmo, zihr si iz unga "titotovega časa" k si bil sveto prepričan da je treba folk jebat na meji če ma ene kavbojke pa pol kile kave preveč.

V sredo sem se jih najedel do sitega, v četrtek pa sem jih še za domov nabral 1,5 kg.... vi

Nismo šli čez ta prelaz, ker smo zaradi nezgode prvovozečega, ki je po smoli založil v blatnem hudourniku in se poškodoval, precej spremenili turo in tudi tempo, bolj previdno in po pameti. Glede goriva pa ni bilo problemov le čutilo se je pri vseh, da je manj moči in večja poraba. Promet pa v mestih kjer je gužva nor, sploh v Tbilisiju, na podeželju in hribih pa bolje, predvsem zato, ker je manj vozil Glede cest pa nekateri odseki za v anale top najslabših, kar sem jih prevozil (govorim o regionalkah), 20 km ceste od prehoda med Armeijo in Gruzijo ob turški meji, pol metrske luknje premera tudi dveh metrov,s celim motorjem greš v blato, čisti off-road, malo betona, makedam, zemlja, prišli po dežju, polne blata in vode, parkrat so sopotnice malo prepešačile.......otovorjeni šli na ziher, hoteli smo celi prit domov

. ... jutranje kvalifikacije

Predvidevam da si več na kauču, kot na motorju oz na mejnih prehodih.

Malo po češki in okoli..... tudi ponoči je lepo ob dobri pijači v je treba mal migat ..... super vreme in dobre ceste (upam da se vid)

No, ni bil glih tiho, Relativiziral je dogodek, za določene podrobnosti pa trdil, da ni dokazov. Drugače pa ja, kot da bi se pogovarjal z zidom. Goni eno in isto, je nezmotljiv, vse je črno-belo, vse tretira kot manjvredne izmečke ...

Divjak...pa kaj ti sploh ves kako ogrozal si vse okoli....mladoleten,rahlo vinjen,divjal s službenim vozilom uradne osebe....aja ti si le hitrost oz spregledal tablo za naselje in blo jurja in 9 pik....uh se cloveku kar zasmilijo uni trije policajcki in deklica kako grotesno kazen bodo kaj oni fasali....

VODA Jst sem jo glihkar spil en liter in poplaknu z buteljko arhivskega

Njam-njam ...

V Turčiji smo ob Črnem morju prespali v urejenem kampu, podebatirali smo s parom iz Poljske, ki je na T Ex 1200 prišel iz Gruzije in kritiziral noro vožnjo Gruzijcev, nismo mu verjeli, pa kmalu spoznali njegov prav..... Naslednji dan nas je še prala nevihta, prespali smo v novem motelu, motorje spravili v še nedokončan lokal v pritličju. Nadaljevali smo proti Gruzijski po čudoviti cesti, ki je peljala po soteski, vmes nas je zopet oprala nevihta, privoščili pa smo si tudi kosilo. Okrog 19 smo prispeli na Turško Gruzijsko mejo, ki jo je naznanila nekaj kilometrska kolona tovornjakov in tudi kolona osebnih vozil, ki se ni nič kaj premikala. Nismo si upali kar mimo kolone, saj so čakajoči, večinoma Turki na veliko "pizdili". Sprehodil sem se dobre pol km do Turške rampe do prvih avtov v vrsti, tam sem opazil precej bogi Yundai poln nalepk, z "dodatno opremo" na strehi, kao pripravljen na rally, v njem je sedel simpatičen fant, pozdravil sem ga, beseda je dala beseda........ 4 Irci so se odločili, da gredo na Mongolija rally.....malo sva še poklepetala in se pošalila....prosil sem, ga če bi nas spustil naprej, ker smo povsem zadnji in bomo do polnoči statisti....sproščeno je dejal yea men no problem njegovi kolegi so bili že na potniškem terminalu, rahlo "zakajeni" obvozili smo celotno kolono, čakajoči Turki (kot smo kasneje izvedeli večinoma lokalni švercerji), so totalno popizdili in pritiskali na policaja na meji, da smo neupravičeno prehiteli vse, s strahom smo opazovali vpitje in mahanje z rokami, vendar je bil policaj pravi "đek" in jih je vse steral v pm, ter na omogočil prečkanje meje prehod meje je kljub temu trajal z vsemi formalnostmi cca. tri ure. Sistem prehoda je v tistih krajih, tak, da sme z vozilom le voznik, ostali potniki, pa preko terminala za potnike in se zadeva zavleče, še posebej, ker je potrebno motorno kolo uvoziti in seveda dodatno zavarovati, torej administracije čez glavo. Pri zavarovanju motorja se je ponovil celoten postopek s pregledom pasporta, vozniškega in prometnega, no tukaj se je zapletlo, namreč v bazi podatkov so imeli možnost vpisovati le KM v naši prometni pa so navedeni KW......how manj HP sir? je vprašal uradnik.....160KM odgovorim.....oo no no sir that is impossible....takoj je podebatiral s kolegom in sta poiskala na netu pretvorbeni faktor in izračunala KM..... ooooo sir you have right ..... can I make a selfi with your motorbike...... na koncu je bilo zavarovanje 32€ za vse motorje, ki so imeli precej različne moči kakorkoli bilo je ob koncu dolgega dneva naporno, zabavno, zamudno in konec koncev se je vse dobro izšlo in nekaj čez 22 smo bili čez mejo še brez postelje za to noč.

Pa Maribor, kdor pozna in ve, kje je lačni Franc postavil v navzei z Iskro radarje, se vpraša po zdravju. In butasti Zoki včeraj še omeni, da če bi imeli radarje, da potem ne bi bilo v MB tiste smrtne žrtve pred leti.... = zgodila se je tam, kjer ni bilo radarja, splet okoliščin. Pa saj ni čuda, da se je narodu spipalo, ko si mel na vsaki ulici radar pa še senzor za rdečo luč... In to v sorazemrno majhnem mestu s skromno prometno infrastrukturo. Tudi če voziš po pravilih, bolj ali manj, se slej ko prej nekje ujameš zaradi takšnih in drugačnih okoliščin. In da ti to postavijo pred domača vrata in te na ta način odirajo, ja saj ni čudno... jaz v Sloveniji ne vidim druge rešitve, kot neka ulica, da se počisti sistem in ropanje občanov finta je, da ko bo poknilo, bo pa fejst poknilo

Meni se je pa zdel @Borutt v živo faca. Tu po forumu pa ni pravi, preveč službeno plat zagovarja. Po eni strani ga je za razumet, ker če smo realni, je motorizem bolj ali manj eno samo divjanje (prehitra vožnja in ovce) z redkimi izjemami. Spet druga plat pa je komentiranje dela miličnikov, ki se postavljajo na inkasantske odseke, občine, ki postavlja radarje, da si polnijo proračun. Namen tega ni, da se polovi mobitelovce za volanom, narkiče in pijančke, klobuke in še koga ampak da se na takšne odseku izmeri prehitra vožnja, ki nikogar posebej ne ogroža, če pa slučajno vse štima pa se da kaj napisat na račun opreme itd.. Na isto foro so tudi mene radarji do sedaj 2x ujeli v Avstriji, enkrat na AC, ker sem v predoru na 80 vozil 85, sredi tedna med počitnicami ob 6:00 zjutraj, kjer ni bilo nikogar (predor pa z dvema tubama...) in enkrat v nekem "naselju" bogu za hrbtom, kjer sezonsko kdo živi, tabla pa je postavljena tam, kjer ni življenja in objektov, mobilni radar pa postavljen, ker je fantastična lokacija za odiranje motoristiv čez tisti prelaz.

izvleček, tega, kar ti je že bilo predočeno. In če tega ne razumeš "sedi ena, pa mama naj pride v šolo" Šlo je torej za znani pojav "jahanja na črki zakona" brez upoštevanja njegovega smisla. To pa ni zakonito, ampak nezakonito ravnanje. Da, prekršek je bil res storjen - nikakor pa niso bili izpolnjeni tudi pogoji za njegovo denarno sankcioniranje. In upravno sodišče v Novi Gorici je le pravilno uporabilo zakon. ps. verjetno tut klapa v marici ni nič narobe naredila, saj niso oni vozili, a ne

Pizdo, BRAVO Ducati, KAPO DOL!! Ampak, dirka je jutri! PS NAJJAČA izjava Gabra na kvalifikacijah: "Rossi taktizira"! AHAHAHAHAHA, JAZ PA SE SKORAJ POHCAL OD SMEHA!

Hohoooo sem slišal, da vodstvo ducatija na kolenih fehta lorenza naj si premisli

Tudi Mercedes je trdil, da ni potrebnega servisiranja ... pa so crkavali na veliko... Nato je predpisal servise na 120k,pa so še vedno crkovali...Sedaj na 60k in so zadeve v redu, nič več napak kot pri ostalih avtomatskih menjalnikih ... Bom videl kaj bo, tovarniška garancija je 200k ali 6 let ;-)

Vsaka registrirana mehanična delavnica ti ga lahko izda. Najlažje je če kakega s.p. poznaš in ti ga samo podpiše, ti pa ostalo izpolniš.

Tiste za na kruh namazat. Tiste, ki bi bila bistveno zmanjsana, ce bi imel smernike, ki bi se podnevi komaj kaj videli.

50 ja , načeloma vozim cca 10kmh nad omejitvijo, pa me je en šlepar tak jebal, da sem ga pač na inkasantski točki prehitel in hopla.....jbg..... V slo se že vsaj dve leti ne vozim, zaradi prometne politike , ki veleva radar na radar za varnost..... Nimam kej, 50kmh , pač zajebal , pišem se pa ne prav za kakšno opozorilo, saj že več , kot dve leti nisem naredil nobenega prekrška, pa jošk in viskija tud nisem imel....

Njega poznam osebno in še zdaleč nima tok kvalitetnih in kompetentntih komentarjev kot Kenyo

. ... se vsaj ne bi spraševal al je totalka al ne

. ... razmišljam, kaj od tega je na LCHF listi

res je .. sam drugi je v skupni uvrstitvi ... prav maš ... še pokažeš mi kako ti pelješ, pa sm vse v življenju že vidu

Hladim se......

Požvižgam se na to kaj opozarja minister

...u živo... gremo mi po svoje... ...mal nas j***...vročina ...

Prvi dan do Sofije in naslednji dan do Istambula nas je pralo, parkrat na dan smo si oblekli dežjake.........skozi Istambul smo se prebijali pet ur ..... po vseh mogočih pasovih, vse večpasovnice zabite z vozili, promet stoji ali se odvija počasi.....vozni park zelo dober.......Istambul (uradno 18mio, neuradno 20mio), velemesto v vseh pogledih, kar smo videli urejeno, čisto, infra ceste zgradbe nove....... vsi pozitivno presenečeni.....kot ob povratku skozi centralno Turčijo nad vso državo.

Končno doma Iz Svilengrada potegnili do Leskovca, kjer smo prespali in si privoščili vse možne prehrambene dobrote.... prav pasalo.....kljub temu, da nismo nikjer slabo jedli.....potem pa gas proti domu. Rezime ture, dva na motorju, vsi trije kovčki in še dve vreči na kovčkih..... gorivo v Gruziji in Armeniji smo točili kjer se je dalo premium 95okt boljšega ni, tudi v Tručiji ne, tudi v Bolgariji smo tanakali zlo "bogi" bencin........smo pa v hribih tankali tudi manj okt, pač kar je bilo, imeli smo občutek da niti toliko okt nima, ni pa bilo kakšnih težav, le opažanja, da ni toliko moči kot smo navajeni in opazna večja poraba, oz. krajši range...... je pa ogromno črpalk samo za plin, saj je veliko vozil s pogonom na ta energent. Črpalke so infrastrukturno in po ponudbi v večini revne s posebnim sistemom točenja.....toči vedno delavec (v motorje smo običajno samo, ker so bili zelo nevešči točenja v rezervoar motorja in bi trajalo) in preden prične z točenjem odtipka reg. št. vozila na posamezni pumpi in s svojo kartico aktivira pumpo, da je aktivna in se lahko prične točenje.... zelo striktni pri tem....nekajkrat sva s sinom imela težave, ker sva skupaj tankala (ati plačeval) in je bil problem z reg. št. drugega motorja, ker ni bila zavedena..... v glavnem smo se dogovorili, parkrat pa sv morala tankat in plačat posebej....... cena bencina so nizke (70-90 centov) temu primerna je očitno tudi kvaliteta, ko smo v Srbiji na OMV tankali 100 smo vsi opazili opazno živahnejšo konjenico. nazaj grede "prešvercal" preko stroge otomanske meje (pregledovali kovčke) še pet steklenic 5 let starega Ararat brandya iz Yerevana, kjer ga delajo že od 1887 leta....odličen je priporočam https://en.araratbrandy.com/

Prespali v Svilengradu...gosposko se najedli zvecer ob 23 uri....7 ljudi .....dva sta morala izpolnjevati obveznosti na FB obilna okusna vecerja z vsemi moznimi hodi in pijaco 61€ imamo se vec k jurja in pol km do doma pa se pocutimo k da smo doma Bilo supet moto potovanje.....videli in doziveli marsikaj planiranega in neplaniranega.... srecevali dobre prijazne ljudi pripravljene pomagat ....se pogovarjat..... ogromno vtisov in lepih spominov bo ostalo......in fenomenalna druzba......

Zdravo kolegi! No pa sm še sam preizkusil tole krasno Sardinijo...100% priporočam...NORE ceste, hud asfalt, neverjetni razgledi (sanjsko!) Zelo na hitro, če koga zanima finančna situacija v tem mesecu: povratna karta - ferry Livorno-Olbia 98€ (kupljena 3dni pred odhodom) kampi (od 13-23€/noč) ichnusa 0,66 od 1,5-8€ Jedla sva tudi Jst se kmalu vrnem... Uživejte!!! Lp

Ko me boš nekje na cesti obravnaval, si lahko frajer, kažeš avtoriteto, hraniš svoj ego, tule na forumu pa je to brez učinka. O sebi si daleč največ povedal kar sam. Sam sebi si največji sovražnik.

To je res, vendar lahko pije tudi čisto malo olja tako da tega neopazimo.Zato treba redno preverjati nivo olja tudi tako preventivno. Da, vijak zašraufaj do konca (ne premočno da ga ne zlomiš) dokler se sam ne ustavi. In potem odšraufaš na 1 obrat in 3/4. To je tovarniška nastavitev, venar se lahko razlikuje glede na prevožene kilometre, predelave ipd... Ta vijak uravnava mešanico bencina v prostem teku. 5 celotnih obratov je preveč in problem bi bil če bi ta vijak zgubil, ker se ga ne da kupiti kot originalni del, ker za njega ne obstaja kataloška številka. Lep pozdrav, Marko!

Skoraj sigurno je počil zvar ali pa profil, kjer je skupaj zašravfana leva in desna zaščita. Enako je bilo pri meni. Malo čaral, reklamiral in vzel SW motech. Vse skupaj dobi lufta in zmeraj bolj žvončkja. Kvaliteta ena sama katastrofa - material. Javi svoja opažanja.

Dvomim, da se bo karkoli zgodilo. Kubanci so sli domov in ce ni toznika ni pritozbe. V resnici, tudi ce bi ostali, bi se tezko pritozili, ker finančni del kazni jim je ze bil odpisan. Vse kar je se ostalo, je v krogu druzba-politika- policija. Pri čemer pa vemo kako bo: javnost hitro pozabi do naslednjega dogodka, politike ne zanimajo vprasanja ko nehajo prinašati glasove, policija pa je očitno, kot posamezniki in kot institucija, precej nesposobna samokritike. *hihi, prebral članek, mogoče se bo pa kak prisotni policist vsaj ob branju nekdanjega ustavnega sodnika malo zamislil, ker mnenja forumasev so itak za en drek

Po dokaj kratki noči in zgodnji budilki, je bil čas da zlezem iz postelje. Nevem če bi temu lahko rekel postelja, jogi kot deska, vzglavnik pa ni bil kaj veliko mehkejši od kakega cigla... Prva stvar na sporedu je bil obilen zajtrk, saj nisem vedel kako bo potekal dan, ter prevzem GPS-a, ki je bil deležen čistega izbrisa. Zdaj pa hiter skok v opremo in do motorja, ter zadnje priprave pred štartom. Na večernem brifingu smo se skupinsko dogovorili, da nebomo štartali po številčnem vrstnem redu, ampak ko bo kdo pripravljen, bo pač štartal in se mu ta čas zapiše na time card. Tak dogovor je padel zato, ker nas je bilo letos kar veliko novih, nekaj z preveliki motorji (1200GS) ter nekaj hudo dobrih voznikov. Seveda sem bil zaradi navdušenja, med prvimi na štartu Pred tem pa še obvezno poziranje z motorjem: In pa Koroška naveza, oba na RFS mašincah, Mitja z 03 525 in jaz z 06 450. Se pa tudi lepo vidi razlika med fiksnim stolpom in "Dakar" stilu maski ter moji Rally Lite verziji. Oba uporabljava isti MXC 13l glavni tank. Kmalu je bil čas za štart. Le-ta je potekal v dvojicah in 30s intervali med vsako dvojico. Par minut napetosti in bil je čas, 3... 2... 1... Go go go.... Pa sva se podala na pot, proti novim izkušnjam, neznanim terenom in prigodam. A glej ga zlomka, na točno 1km meni ugasne motor o.k. zgrešil sem prestavo, se tolažim, a motor ne vžge in ne vžge... Aja, naj še povem da sem tik pred odhodom ugotovil da je moj novi akumulator fuč in sem celoten reli motor vžigal na "kurbl" klasika... No po cca 10min mučenja motor končno vžge, meni nič jasno kaj se dogaja z mašino, samo peljem naprej. Na začetku nas je roadbook peljal čez zelo hitre travniške kolovoze z ogromno skritimi kamni in luknjami, je bilo kar napeto, težišče čim bolj nazaj, da je belanca lahka in upat, da ne zadaneš kaj velikega. Travniki se hitro prelevijo v strmo kamnito in ozko trakstorsko stezo, kakega tomo-vinkoviča bi spravil skozi, kaj več ziher ne Po nekaj serpentinah, motor spet ugasne... U 3PM...... Ka taj zdaj.... Preklinjam pod čelado, motor, KTM-a, reli ni da ni, skor bi mi razgnalo čelado... 8 mescev šravfanja in priprav motorja, zdaj pa na prvih 15km 2x obstoji..., malo je manjkalo da bi ga na licu mesta zažgal.... Po dobri minuti stanja, čeprav se je zdela kot da jih je minilo deset, mi pa motor pokaže kaj ga muči, in da dimni signal iz hladilnikov. Jao, budala, pozabil sem mu vklopit ventilator... Vklopim ventilator, počakam 5min in skočim na kurbl (oz nožni zaganjač za tiste, ki pozajo samo čudežni gumb ) motor vžge v prvo, super, 1 dol, naslednje 3 gor in že drvim za ostalimi. Nažalost sva se z Mitjo zaradi mojih tehničnih težav ločila, in jaz nebi bil jaz, če ga nebi poskušal ujet. Ostal sem sam, bogu za hrbtom z nekimi puščicami in številkam na rolici papirja, kaj boš v taki situaciji drugega kot pa gas do konca in gremo, nekam bom že prišel. Po nakaj hitirh kilometrih ujamem enega izmed udeležencev na njegovi Hondi 998 Rally. Gre za hudo predelavo CRF1000, ki še ni zaključena. Med vožnjo je adrenalin naredil svoje in prehitim modela na 998 Rally... Zvok dvo-valjnika in akrapoviča za seboj je bilo dovolj da sem peljal bolj hitro kot pa je varno, in za nekaj časa sem pozabil da vozim maraton in ne šprint. Glej ga zlomka na skalnatem spustu izgum prednji del motorja in se zvalim med skale, s kotičkom očesa vidm da je nekaj letelo mimo moje glave... A je++ ga,... tudi to je del relija, se poberem, ugotovim da sem cel, kolega na 998 Rally ustavi, pobere moj GPS in nekaj ostalih kosov, ki so poleteli z motorja. Ča je da se umirim, naj gre on spredaj, mu bom sledil. Izkazalo se je da Mato zelo obvlada svoj motor in vožnjo, tako da plan s sledenjem se ni dobro obnesel, kar naenkrat sem bil spet sam, z zvitim navigacijskim stolpom vozim na slepo. Po dobre pol ure vožnje, ugotovim da nekaj ne štima glede terena in trase... Čas da ustavim, poravnam navigacijo in ugotovim kje zaboga sploh sem... P.S.: Vezice so tvoj najboljši prijatelj na terenu, jaz jih imam cel šop zvezanih kar na zgornji del leve vilice Hitro ugotovim da nisem več na roadbook trasi. Med ugotavljanjem na GPS-u kje sem, se mimo pripelje trojica na, ja spet, HONDA CRF1000. Izkazalo se je da sem nekje zgrešil en levi odcep in pristal na trasi ki so jo imeli fantje na velikih endurah za obvoz težjih delov. Ker vožnja kotra smeri trase ni priporočljiva in je zelo nevarna, sem se podal po rdeči črti na GPS-u. Po nekaj dolgih in dolgočasnih kilometrih na GS makedamih se končno spet vrnem na roadbook traso in med manjše motorje ter težje terene. Kar hitro me je roadbook speljal z makedamov na ozke kolovoze in single traile, užitek na vrhuncu, tukaj sem se počutil še najbol domače. Ozko, strmo, tehnično z nekaj drevja vmes da ni dolg čas, kot na naših koncih, takrat ko sem še vozil "hard" enduro. Po postanku za tankanje in hitro čokoladico sem se spet podal na pot z Mato-m na 998 Rally a kaj ko sem na hitirh makedamih spet ostal sam. Vrstile so se mi ena navigacijska napaka za drugo... najhuje je bilo, ko sem se pognal v breg po zelo skalnati stezi, pravi rock garden, roke so trpele kot še nikoli, a najhuje je bilo ko po 8km vzpona ugotovim da sem na napačnem vrhu... spusta po skalah se nisem veselil... Kmalu pridem nazaj na pravi tulip po roadbook in srečam modela na 701 z Noamd kitom, ni bil med najhitrejšimi, je pa imel navigacijo naštudirano tako da sem se odločil da sledim njemu, saj se še komaj držal motor. tukaj je motor bolj vozil mene kot jaz njega. Sledili so blatni travniški hribi in ravnice. Teren za uživat s fenomenalnimi razgledi, kar hitro se mi moči povrnejo in prehitim modela na 701, saj sem imel tempo malenkost hitrejši, ampak ker vem kako je biti sam utrujen in izgubljen, sem vozil tako da sva si bila v vidnem polju. Na eni hitri ravnici za malo večjo blatno kopeljo, modlea od nikoder... Počasi se peljem v nasprotno smer do dotične blatne luknje, kjer najdem 701 na boku, dele čelade po travniku in njega ki se poskuša pobrat. Zgledalo je zelo hudo, A po hitrem pogovoru, je bil on ok, čelada je pa neka modularna snap-on zadeva in ob najmanjšem trku vse odleti (vizir in senčnik). Pobereva kravo od 701 ki je ležala v blatu zaradi E-09 gum, on malo zadiha, jaz pa škljocnem najleše slike dneva Od tukaj do cilja je bilo še samo 15km, ki so mini brez drame. V bivaku pa kr hitro srečam Mitjo, ki je že navezal stike z natakarji, ni ga boljšega kot domača rakija na račun hiše po napornem dnevu. Aja, pa še to, ko sem seštel kilometre, sem jih zaradi navigacijskih napak naredil dobre 50 več ko pa jih je bilo v roadbook-u Tuš, briefing za dan 2, barvanje, večerja, pivce, malo spanja in že je bil čas za Dan 2 na Bosnia rally 2018 Slike media team-a z eventa so na voljo na FB strani relija in na osebnih straneh obeh fotografov.

najdu svojo temo

. .... po napornem dnevu Albanskega offroad-a se prileže tud mal nočnega življenja ... ... z bolj ali manj kvalitetnimi izvajalci glasbe

In Kmetov potopis Gusinje-Plavnica cca full kilometrov. Zajtrk je bil odličen, vsa zelenjava okus, meso perfektno, viljamovka mmmm in osebje tops. Gospodar nas po zajtrku strpa v šolski avtubusek in piči na Alipašine izvore. Ko vidiš tisto vodico, posebne ledeniške barve bi se takoj zabrisal notri, ampak, voda ima 4 stopinje. Pomočil sem prstek na nogi pa mi je čuno potegnilo v trebušno votlino, faak, Salome sm postal. Naprej gremo proti izviru Grlo. Na poti srečamo Gusinjske Lipicance, podobni našim , a malo nižji in bolj trmasti. Pri Grlu inpozanten pogled v brezno, katerega teče reka(ne vem kera. Šefe pravi, kdor je padel notri, ga ni več, saj te lijak posrka v podzemlje. Itak da plezam izven ograje in fotkam. Zmago prijavi: Ni čudno, da si mislil, da ti je ime NeSmeš, ko si bil mali . Zmorem veliko a ne vedno in ves čas. Naprej gremo do izvira , ki veljA za enega najlepših v tem delu kontinenta, pravijo mu Oko skakavice ali Blue Eye. Šolarčki se vrnemo v Kulo, tam z Tihim odsluživa tako, da gonima čredo ovac na pašo ,spakiramo, se poslovimo in gas na Albansko mejo Grnčar. Bili smo mi trije, postopek pa se vleče, kot , da nas je deset. Vmes se zabavam s policijskim kužom. Cesta je lepa, zato zavijemo v suho rečno strugo in vozimo cca 10km. Sajko, poglej kam gremo z LT, ne mi pa slikat lepih cestic naTET in hvalit GSA, ta je edini tud ostal v strugi Pa še letne pnevmatike smo imeli GSA vozniki....amaterji (hec, da ne bo hude krvi) https://m.youtube.com/watch?feature=youtu.be&v=ErSmvrNB7Xk Na vrhu SH20 uletimo na poroko in ker za razliko od naših krajev za uradno poroko štejejo tri priče za razliko od nas, ki jih potrebujemo dve, povabijo nas, kot najbolj verodostojne , lepe in primerne osebe za to vlogo. To vlogo sprejmemo z odprtim srcem , postali smo kume Mrki, kume Tihi in kume Prle Naprej ob Skadarskem jezeru do Plavnice, kjer se separiramo v resortu z 4 zvezdicami. Bom doma bolj na vodi pa mal manj jedu, čeprav za dober denar (beri drago) spim na dodatnem ležišču, Prle in Tihi pa v zakonski postelji. V bazenu smo spet taglavni in res upam, da MNE ne prepove močnejsim motorjem kot 250ccm vstop v državo, kot je to storil Iran po mojem odhodu. Kaj bo jutri ne vem, definitivno pa ne bo dolgčas. Lp Mrki, Tihi&Prle Večerja je bila do zdaj ena boljših na nivoju.

Nato cez mejo v Turcijo proti Kapadokiji..... cesta super....k R66..... ravno vec k 650km, gor...dol blagi ovinki za ozemat gas...dvopasovnica+ odstavni pas, pa ni AC. Kapadokija pa....