Dvorana slavnih

Sem na dopustu, pa gre bolj počasi Dan 3, budilka ponovno ob 7:00 Tokrat je šlo brez dremeža, ker smo se dogovorili da do zajtrka že vse spakiramo in pospravimo. (zajtrk je od 7:30 naprej....dokaj pozno se mi zdi, ker je prelaz Bernina dobro izhodišče tudi za pohodnike in hribolazce kateri bi na pot krenili takoj po sončnem vzhodu. 6:30 ali vsaj 7:00 bi bila pirmernejša ura, idealno pa itak od 5h naprej, sploh sredi potetja). Pogled skozi okno je obetal soliden sončen dan. Ob 8:15 smo pripeljali motorje iz garaže, vse natovorili in se spustili proti Livignu kjer smo v jutranji meglici natankali čisto do vrha rezervoarja. Vprašanje kdaj bomo spet tankali po takšni ceni Prvi cilj dneva je bil Stelvio. Za razliko od petka je bila cesta kar zabasana...ogromno avtov, še več kolesarjev...v večini pa smo bili motoristi Fotografiral nisem nič, ker sem za spomin naredil dovolj fotografij že v petek. Pa vseeno imamo nekaj fotografij iz tistega dne od "uradnih" Stelvio fotografov Ampak bodo kar z copyright zaščito, ker 8€ pa res ne bom dal za eno fotografijo. Mislim, da malo pretiravajo. OK 1€ ali 2€...ampak 8€ za jpeg file? Ne, hvala! Na vrhu je bila ob 10:30 kar gneča zato smo se na hitro sprehodili med stojnicami ter po hitrem postopku nadaljevali na drugo stran prelaza. Spust je kar naporen, ostre serpentine, gneča, nič kaj uživaško. Od kraja Spondigna pa vse do Merana (cca.50km) je bilo še huje: vročina, v našo smer dobesedno kolona vozil, nasproti pa zelo gost promet tako, da tudi z motorjem ni šlo prav hitro mimo. Od Merana do Bolzana je na srečo hitra cesta in smo tam nadoknadili izgubljen čas. Od Bolzana smo nadaljevali po SS241 čez prelaz passo di Costalunga (Karerpass, 1745m) do Vigo di Fassa ter naprej po SS48 do Canazei kjer smo planirali kosilo. Ker nismo izbirčni glede hrane smo zapeljali pred prvo pizzerijo, ki smo jo zagledali ob cesti. Med kosilom so se na nebu nabrali nič gaj lepi sivi oblaki. Vseeno smo optimistično krenili brez dežnih kombinezonov proti prelazu Pordoi (2239m). Hja, že na tretji serpentini se je izkazalo, da smo se odločili napačno. Prvo možno "postajališče" ob cesti in na hitro dežjake nase. Nekih 10 min je deževalo, tik pod vrhom pa je dež ponehal, pa tudi cesta je bila na vrhu suha. Ker smo lani jeseni tukaj že vozili smo nadaljevali brez postanka mimo Arabbe proti prelazu Falzareggo, vendar smo iz SR48 zavili na SR203 ter naprej na SP251 do kraja Codalonga kje je odcep za SP638 v smeri prelaza Giau (2236m) kateri je meni eden lepših vsaj kar se razgleda na vrhu tiče. Po malo daljšem postanku smo naredili še plan za zadnji kos poti. Jasno je bilo, da bomo od Tolmezza do doma vozili po avtocesti, do samega Tolmezza pa je bilo več možnosti. Po preverjanju najzanesljivejše navigacije v papirnati obliki je odločitev padla: Passo Giau - Cortina d`Ampezzo - po SR48 do Auronzo di Cadore - Santo Stefano di Cadore ter po SR355 vse do Villa Santina kjer smo se priključili bolj oblegani SS52, ki je glavna povezovalna cesta med Cortino in Tolmezzom. V Tolmezzo smo prispeli ob 19:30, naredili krajši postanek in se psihično pripravili na zadnjih 130km avtoceste. Po eni strani nam je kar ustrezala avtocesta saj smo bili že pošteno utrujeni in, kot bi rekli primorci "štufi" ovinkov. Pa tudi mrak se je že spuščal zato je bila vsekakor avtocesta najboljša opcija v danem trenutku. Na mejni prehod Škofije smo prišli ob 21h, tam smo se še na kratko poslovili in se vsak zase odpravili še tistih par kilometrov do doma. Fotografij zadnjega dne je malo, ker sem te ceste že prevozil in nekako me ne vleče 3x fotografirati istih cest in razgledov Zadnji dan je naneslo še 560km, vožnja od 8:15 do 21:15. Skupaj na mojem števcu 1890km. Upam, da bo komu ta "potopis" dal idejo za podoben izlet. Mogoče bi priporočal, da se raje splanira 4 dnevno varjanto, ker mi smo res samo vozili, vozili in vozili....s kar solidnim tempom Pa ne vem, če je bil kdo pozoren, ampak drugi dan sploh nismo šli na kosilo Ampak nas ni motilo, nekako pozabimo na lakoto, ko smo na motorju in uživamo v ovinkih in razgledih LP

Pravkar naredil štrudel, da bo jutri za pod zob

V sredo sem se jih najedel do sitega, v četrtek pa sem jih še za domov nabral 1,5 kg.... vi

Zakaj pa pizzo naredijo okroglo, jo zapakirajo v kvadratno škatlo, doma pa jo poješ narezano na trikotnik????

A ni zanimiv ko ti en rece dej pober 250kil iz tal skoraj zdihnes, ko pade motor po tleh ga poberes skor k becikl

Kar ti iuračuna google ne drži, prištej postanke itd.....on računa v idealnih razmerah Ostalo ti je brez, da kaj dodajam napisal xtzs. Maroko sem prečil z LT , prevozil večino makedamov po Atlasih itd..... Sam gas pa ne sprašuj velik, ker boš zmeden, sploh , ko se začnejo oglašat strokovnjaki MS , ki so Maroko videli na zemljevidu. Srečno na poti, Maroko je lep, uživala bosta. Pa v Agoudalu komot prižgeš kakšen špinel Lp

Malo po češki in okoli..... tudi ponoči je lepo ob dobri pijači v je treba mal migat ..... super vreme in dobre ceste (upam da se vid)

Tri dni po Avstriji, moto Gardaland

Pa ne no, da bo Rossi še ves teden na drugem mestu. Enim tukaj se bo ja zmešalo. P.S.: Zakaj imajo pri MotoGP varnostni avto, ne pa varnostnega motocikla?

Naslednji teden GG?

Odlocitev o dirki pade ob 14.00. Keni, res je naporno brat tvoje velike in tezke besede in ne popizdit in te poslat kam. Ducati je skret. Ja seveda. Jajca. Ofkors. Miljoni u razvoj, zaposlenih nekaj najbolsih inzinirjev na svetu, konc koncev letos 5 zmag Aja, pa neka neznalica, Espargaro, na motomattersu pravi takole:”The other thing worth noting was the comment by Aleix Espargaro on the relative strength of the various bikes on the grid. Talking about why Suzuki hiring Andrea Iannone would be good for Aprilia, and especially for the development of the RS-GP, he said, " he can give us a lot of ideas, because he rode the Ducati and he rode the Suzuki, for me the best bikes on the grid right now". ja. Qurc. Kaj pa vedo oni. Skret je.

https://www.nina-potuje.com/dachstein-sky-walk-schladming-avstrija-izlet/

Morda je to zato, ker imas komplet Mitask za 20k km. Ostali, ki zadnjo skurimo po 3k km, pa lazemo, zavajamo in nabijamo.

Ti rori so zlata vredni. Meni so ohranili cel moped, ki je drsel 20m po eni strani nato ga je pa zabrisalo še na drugo stran (ko so gume zagrabile), a motor je ostal cel. (večino udarca je kompenziral kovček in cevna, nekaj pa krmilo), ampak po desni, kamor sem se ulegel, je pa to edina škoda, glej spodaj sliko. Vsaj pri mojem je tudi dobro vpeta (nekje v težišču mopeda in več točkah) Na vseh motorjih sem imel bunkice in sem si rekel, ko najdem prvo cevno jo namestim, je veliko boljše. Tako da skoraj ne verjamem, ali pa mora biti izredno hud slučaj, da bi rori povzročili dodatno škodo. Zato prav vsem priporočam, da namestijo cevno zaščito.

Evo sardelce Današnje kosilo

... čeprav sem si zabičal v glavo, da ne nasedam več potegavščinam na forumu...... se ponovno oglašam... sicer ne vem zakaj....ampak samo en nasvet: ... če si popoln začetnik, ne rabiš motorja za na Grobnik.... dovolj bo bicikl.... in ko bodo mimo tebe pokali projektili, bodo ustvarili dovolj vetra, da te bo povlekel vakuum za njimi...in boš dosegel zate nepredstavljivo brzino, da boš moral pred ovinki celo bremzati... ....edino iz luknje ven boš moral malo popedalirati, ker je malce klančka, da se ne ustaviš čisto.... ... ekola... ker vem, da se hecaš ti.... sem se pohecal tudi jaz...

Je serviser brez pomiselka reku to je za zamenjat, ker so v njem tudi odlomljeni sraufi... Mora pa tako ali tako razdret masino ker so v sklopki vidni delcki pokrova in ker je nekaj metrov ob zdrsu motor laufal dokler se ni ustavil in se motor ugasnil. Preventivno tudi ker je olje vn stekel in so mozne poskodbe v masini zaradi pomanjkanja olja.... lej jest sem rekel motor je bil kot nov, kr nekaj denarja tudi dodatno notri vlozenega in zelim, da je motor kot nov ko ga nazaj dobim, ce ga slucajno ne ocenijo kot totalko. On ze ve kaj je treba zrihtat jest nisem serviser, placa pa tako ali tako zavarovalnica. Novega ne bom dobil to mi je jasno, ce pa se zgodi in dobim denar po evrotaksi za njega... potem se bom odlocal verjetno o nakupu novega ali leto rabljenega.Seveda KTM 1190 letnik 2017 ali 1290 oba R. Grem pa na motor takoj ko se znebim gipsa in ko dobim ponovno moc v roko.

Na nekoga me to spominja???

"nepametne" komentarje itak filtriram, motosvet moraš včasih mal z rezervo jemat Makedami, kilometraža ipd. pa itak niso problem Ko je frend padal z F 850 GS na od nevihte razjebanih makedamih Grčije, sva midva z SVjem letela čez Hvala, verjamem, da bova! Hvala, bova upoštevala seveda!

Na tem delu visokega Atlasa je revščina doma in je fajn imet kakšno sladkarijo al svinčnik za Berberske otroke , ki bosi pritečejo tako rekoč "od nikoder". Tam spoznaš, da največ sam dobiš, ko kakšno malenkost podariš...

evo .. dokaz da dne 19.8.2018 po Kalu nism diujou

Dan 2, budilka naštimana ob 7:00 ....in takoj dremež za 5min Sledil je zajtrk, kjer sem zmazal 3 kose kruha z nutello, pojedel 4 kose peciva, popil 0,5l soka in capuccino . Ostala dva člana sta bila malo bolj kulturna in pojedla normalne porcije Pa saj je vse plačano, še premalo sem pojedel Po zajtrku smo s težavo navlekli vse obleke na sebe in ob 9h zapeljali Kawe iz garaže. Za ogrevanje je bil spust iz Bernine, mimo St.Moritza (1800m) ter spust iz prelaza Maloja (1815m). Nadaljevali smo do CH/IT meje in vse do Chiavenne, kjer smo zavili proti severu (iz SS37 na SS36) - cilja prelaz passo dello Spluga (Splugenpass, 2115m). En del poti je na novo asfaltiran oz.je zdaj pot v dolžini kakšnih 500m speljana na novo. Zadeva je podobna gokart stezi - ozka, zavita, z betonsko ograjo. Pa še izmeničen enosmerni promet je urejen tako, da ko zasveti zelena luč na semaforju samo gas! Sledilo je prečkanje meje in spust po Švicarski strani prelaza do kraja Splugen in od tam naprej na prelaz San Bernardino (2066m). Moram reči, da me prelaz ni navdušil, čeprav je vrh kar dobro obiskan. Sledilo je precej hitrih 100km do mesta Airolo tik pod prelazom Gotthard (2106m). Na prelaz peljeta dve cesti - prvotna tlakovana ter neke vrste hitra cesta za katero naj bi potrebovali vinjeto (vsaj tako smo mislili, ampak smo se očitno motili). Ker smo varčni in je bilo lepo suho in sončno vreme smo se zapeljali kar po tlakovani cesti. V spodnjem delu so ovinki asfaltirani, višje pa je vse tlakovano. Cesta je sicer malo bolj valovita, ampak ni bilo težav z vožnjo v turističnem tempu in fotografiranjem na vsakem drugem ovinku Spust smo začeli kar po stari cesti vendar se le ta po kakšnem kilometru priključi na novo cesto tako, da smo spust nadaljevali z ostalimi turisti. Kar nekaj zanimivih in redkih avtov smo srečali po poti. Nekateri prelazi si sledijo res v lepem zaporedju, komaj smo se spustili iz Gottharda do kraja Hospental in že je sledil vzpon na Furkapass (2429m). Na vrhu se nismo ustavljali, ker nas je začelo malo prati, tako da je postanek sledil 1km nižje v lepem soncu (na srečo je oblake nosilo v nasprotno smer naše planirane poti). Kot sem rekel, komaj smo se spustili iz Furke v Gletsch in že smo se vzpenjali na prelaz Grimsel (2164m). Ker so temni oblaki še vedno grozili v bližini se tudi tukaj nismo dolgo ustavljali...ravno toliko, da smo nase navlekli dežjake in mirno nadaljevali proti Innertkirchnu od koder nas je pot peljala na Sustenpass (2260m). Tudi na tem prelazu ni šlo brez nekaj kapljic dežja. Do kraja Wassen je bila cesta še zanimiva potem pa je sledil transfer, ki je bil bolj kot ne boj s časom in kilometri, da bi prišli še pred temo do hotela. Wassen - Andermatt - Laax - Thusis - Albula in čez že od prejšnjega dne poznan Albulapass, nato pa mimo St.Moritza na prelaz Bernina direkt v garažo "našega" Ospizio Bernina. Prispeli smo tik pred mrakom. Po tuširanju in večerji v sobi smo se preselili v hotelski bar kjer smo si privoščili eno rundo , naredili plan za naslednji dan in tudi ta dan zaključili precej utrujeni. 9:00 - 21:00, cca.550km.....

O pridno si vozil za en dan! Lepa. Tut js sem se začel spet malo vozit:

Njam-njam ...

Kaj bos delal na Grobniku kot zacetnik sploh na motorju nea vem...

Iran je menda že v redu. Nemci že izdajajo karnete.

To vsekakor, mislil sem na motoriste in opremo, ne toliko avanturiste kot take in njihove podvige, teh vem, da jih imamo precej, glede na to, da nas je le dva mio. In dva taka mlada backpackerja iz MB na poti proti Kitajski smo srečali v Tbilisiju..... Sicer se pa strinjam s tabo, Gruzija, Armenija in Azerbajdžan.......to bi bilo še za odpeljat, je še veliko za videt, je pa res, da je treba oddelat tranzit, ki pobere skoraj teden obstaja sicer možnost s trajektom, ki je v prvi vrsti namenjen tovoru, torej tovornjakom in vagonom, preko ČM iz Bolgarije v Gruzijo, sem kontaktiral pomorskega agenta, vendar se mora vozni red ujemati v časovni okvir potovanja, glede na to, da vozi na cca.10 dni, pa še to odvisno tudi glede na zasedenost....... je nezanesljiv glede časa odhoda in tudi časa prevoza, ter relativno draga glede na to kaj ponujajo.... se pa lahko človek nekoliko spočije tja ali nazaj, čas potovanja pa daljši kot, da ga odpelješ z motorjem....tako, da stvar odločitve in vseh možnosti. Ne vem pa, če je kaka linija iz Italije proti Turčiji, nisem jo zasledil. No saj morda bodo pa v Iranu kaj popustili glede ccm in bo zadeva aktualna

Tebi verjetno ne, ker prevoziš verjetno vse pol prej. Sam se vedno zanesem na te podatke. Računa pa seveda po normalni tekoči vožnji po omejitvah. Postanki so pa so stvar vsakega posameznika in jih seveda moraš prišteti. Ko gre za čudne in slabe poti, ti tudi šteje nek normalen čas, ki ga boš dejansko porabil za ta odsek (npr. Teth - Prekal v Albaniji, ti za 55km izračuna 4,5h , kar je za običajnega voznika tudi dokaj realno....) Zato mi je izračun googla vedno mirodajen za načrtovanje vožnje. Za ves preostali čas na potepih pa vnaprej ne moreš predvideti, kje ti bo kaj zanimivo, kar sploh nisi načrtoval, zastoji, morebitne tehnične težave....Če načrtuješ na kamot, npr. po 200-300 km na dan, lahko točno splaniraš. Sam vedno planiram na polno, potovanje preko celega dne, pa rajši še kak dan za rezervo, prenočišča pa najdem sproti zvečer in še nikoli nisem spal stoje. Prav pika na i potepanj so, če malo po spominu pobrskam, ko "uradnega" prenočišča ne dobiš ( če se potrudiš praviloma vedno dobiš), pa končaš na povabilo pri lokalcu v hiši (lepa beseda lepo mesto najde -tudi v Maroku), tega res pristnega stika z domačini in lokalno kulturo, hrano, realnim standardom in življenjem, ti ne nudi nobena agencija ali še tako luxuzni hotel -neprecenljivo...

Ni primerjave med motorji, zaščitami in padci. Niti eden ne bo enak. Lahko položiš motor dvakrat na mestu in prvič ne bo nič in drugič bo poškodovan. Kljub zaščitam je pri padcu potrebna še sreča, da so poškodbe, odrgnine majhne ali jih ni. Tebe je zadel prvo avto in pol si padel. Kje, kaj in kdaj se je kaj poškodovalo le bog ve! Porihtaj roko in čimprej v sedlo-pa ugodna rešitev z zavarovalnico VStroma sem letos položil v Romuniji, ko sva šla na kosilo. Ustavim, neutral, zavora, komanda sopotnici, da lahko sestopi, ugasnem motor, gledam teraso postavim motor na tačko a tačke ni! Upssss! Ampak prepozno ugotovim, da nisem odprl tačke in ni več možnosti, da zadržim motor. Le poizkusil sem, da ga vsaj malo zadržim in da ne tresne z vso silo. Prez praske.

Ta razpoka ni problematična, ker ni na bloku motorja. Pokrov je zamenljiv.

Interpretacija izjave = lazje in bolj udobno se je z GSom peljat pocasi (mestna voznja) kot pa z KaToMom al Pa z Multistrudlom. Bo zdaj slo?

Po tisti cesti proti Armeniji sem šel, same luknje, potem pa 40km luknjastega makadama do Vardzije. Gume sem spustil na 2,0 in gasa v stoje, kar užitek je bil Na sliki smo srečali mlad par iz Španije, ki sta potovala s Hondo 125 v smeri Tajske ali tja nekam.

Zakaj smešna? V prvih treh prestvah zlahka presegaš vse hitrostne omejitve in to brez kakšnega navijanja v obrate. Pravega občutka za hitrost pa ne daje. Enostavno rečeno, motor je v tem območju dolgočasen, ko se začne kaj dogajati si pa že precej objesten. Zame je čisto realna izjava (glede na izkušnjo z Multistrado 1260S). Spodaj navedeno pa le potrjuje moje vtise in me spravlja v dobro voljo, ker očitno le ne gre za mojo "preobčutljivost".

Meni pa to, Koliko časa je pa že GS na trgu...čeprav nimam nič proti GSu, samo rad bi primerjavo prav z Yamaho.

Meni se je pa zdel @Borutt v živo faca. Tu po forumu pa ni pravi, preveč službeno plat zagovarja. Po eni strani ga je za razumet, ker če smo realni, je motorizem bolj ali manj eno samo divjanje (prehitra vožnja in ovce) z redkimi izjemami. Spet druga plat pa je komentiranje dela miličnikov, ki se postavljajo na inkasantske odseke, občine, ki postavlja radarje, da si polnijo proračun. Namen tega ni, da se polovi mobitelovce za volanom, narkiče in pijančke, klobuke in še koga ampak da se na takšne odseku izmeri prehitra vožnja, ki nikogar posebej ne ogroža, če pa slučajno vse štima pa se da kaj napisat na račun opreme itd.. Na isto foro so tudi mene radarji do sedaj 2x ujeli v Avstriji, enkrat na AC, ker sem v predoru na 80 vozil 85, sredi tedna med počitnicami ob 6:00 zjutraj, kjer ni bilo nikogar (predor pa z dvema tubama...) in enkrat v nekem "naselju" bogu za hrbtom, kjer sezonsko kdo živi, tabla pa je postavljena tam, kjer ni življenja in objektov, mobilni radar pa postavljen, ker je fantastična lokacija za odiranje motoristiv čez tisti prelaz.

Pozno popoldan smo prišli preko TU-GR meje in se pripeljali do Batumija, ki je nekaj km od meje, kjer smo prenočili v prijetnem, urejenem kampu ob Črnem morju. Tam je bilo nekaj motoristov s katerimi smo izmenjali izkušnje, naročili pice in kramljali ob šotorih pozno v noč.Naslednji dan smo se napotili proti SZ Gruzije, na Rusko mejo v pokrajino Svaneti, kjer je mogoče videti stolpe, prvi so bili zgrajeni v 9. st., ki so pod UNESCO-vo zaščito in so edinstveni v svetu. Imajo več nadstropij in so jih gradili predvsem zaradi zaščite pred plenilskimi hordami, ki so pustošile po teh krajih v tistih časih. Prvi cilj je bil kraj Mestia, kjer si je že mogoče ogledati stolpe in že nekoliko živi s turizmom, center je lepo urejen, ima par kavarn in restavracij, trgovino, zdravstveni dom in seveda policijo s stavbo, ki je tako kot v večini mest Gruzije najbolj luksuzna zgradba v mestu. Promet je v Gruziji res divji, kot motorist si vseskozi v podrejenem položaju in ogrožen, znaki se kaj veliko ne upoštevajo, tudi semaforji ne; večina avtov podrgnjenih, prehiteva se za vsako ceno, vozijo ti na zadnji tablica ali nekaj dm od stranskega kovčka. Precej neugoden občutek, dokler se ne navadiš in se vklopiš v njihov divji sistem prometa, ni druge možnosti, tudi če si na prednosti moraš gledat voznika, ki prihaja z neprednostne ceste v faco in ugotoviti, ali ima namen ustavi,ali te ima namen izsilit. V glavnem moraš biti tudi sam do določene meje agresiven v vseh situacija, sicer ne prideš nikamor. Prehitevajo te po levi, po desni, v škarje, vozijo se po tri vzporedno,..... Uspešno smo se prebili iz urbanih okolij in zapeljali na podeželje in se po lepi rečni soteski vzpenjali vse više, vmes pa seveda postanki za pijačo, jedačo in kakšen ogled. Krave na cesti so bila stalnica, še posebej na mostovih, ne vem zakaj, niso se umikali niti kamionom, maldi bikci pa so igrivo skakali po cestišču, potrebno je bilo zelo paziti, saj je bilo k v štali, polno dreka po cesti. Više, kot smo se vozili slabša in bolj raznolika je bila cesta, nekje tudi samo zemlja, makedam in hudourniki čez cesto, na nekaterih delih ceste so potekala sanacijska dela. V Turčiji, se mi je v garaži hotela pripetila nerodnost, tako, da sem poškodoval levo vzvratno ogledalo. Namreč po "moji stari grdi navadi" (tako pravi žena) sem pred parkiranjem motorja dal čelado z glave in vanjo rokavice, ter jo nataknil na levo vzvratno ogledalo, še sam en vem zakaj takrat ne levo, ker jo običajno dam na desno, pri premikanju motorja sem z čelado zadel krmilo kolegovega motorja in krrrrrk, ščitnik rokavice v čeladi je bi ravno na sredi vzvratnega ogledala, tako, da je počilo. Seveda novega ni bilo mogoče tam kupit, tako, da sem nekaj dni vozil s počenim, ki ni služilo ničemer in sem moral vseskozi obračati glavo v norem prometu in še bolj pazit. No pred Guzijsko Armensko mejo smo se ustavil ravno ob trgovini z avto deli, povprašal sem, če bi slučajno imeli avtomobilsko in bi iz njega vzel ogledalo, pa ga niso imeli, so me pa napotili v trgovino z rabljenimi deli, kjer sem za 5€ kupil rabljeno od Volga novi model, ogrevano odrezal sem plastične pritrdilna peresa in odščipnil konkretna elekt priključka, te z "silver tejpom" pritrdil ogledalo, ki je dobro služilo do doma, kljub temu, da sem iz Slo dobil v Kapadokijo novo originalno KTM ogledalo pa o tem kasneje. Kot sem kasneje izvedel bi zadevo lahko rešil tudi drugače, sa je sta desno in levo ogledalo enaka in se lahko zamenjata, tako bi desno, ki je bilo celo prestavil na lavo, ki se bolj uporablja......no človek se uči vse življenje.

Še parkrat snameš in montiraš sedež in bo šlo. Si kolesi že poskusil premontirati? Dobro je znati in poznati navore, tudi če ti kje kdo drug dela, da mu lahko pogledaš pod prste.

Do Gruzije in nazaj sem imel s seboj vso kamp opremo, ki v mojem primeru tehta le dobrih 7kg. Nisem je potreboval, je pa dober občutek imeti jo s seboj, sploh v kakih odročnih krajih, če bi tam npr. moral prespati zaradi okvare motorja ali česa podobnega. Lepa tura! Ste šli tudi čez prelaz Abano? Tega bi bilo škoda spustiti. GS se ni kaj dosti pritoževal na slabše gorivo, le pri enem točenju je malo poklenkal, elektronika to takoj prepreči, pomaga pa tudi malo nežnejše pospeševati. Slabe ceste in slabi vozniki? Meni se ni zdelo pretirano hudo. Hitrost in zbranost prilagodiš razmeram in gre. Le tisti ležeči policaji so nadležni. Se pa čisto strinjam s postavitvijo, ker drugače bi skozi naselja letelo z nemogočimi hitrostmi. Slika s prelaza Abano.

L'bezen

In to, da si je upal s takšnim motorjem...

Nad Mostarjem me je pričakala huda bitka z rolig stonsi. Uničena muletjera za gor in blato za dol. V mes pa še dve luknji, ki so jih naredili gozdarji. Vse se preživi in do meje z Črno Goro nisem imel več problemov. Mejo sem prečkal ob 15.00. Pole pa samo gasa do Dubrovnika, spanje v Neumu in v nedeljo ob 17.00 že doma. Vse sem prepeljal z Veliko kravo XT 1200, gume continental tkc 80 in motokros obleka in obutev. Do Črnogorske meje se je nabralo 1003 km na koncu pa 1850. Na TET-u nisem srečal nobenega motorista, razen treh poljakov parkiranih v Mostarju z nalepko TET. Tudi žvali nisem srečal, mislim kaj večjega, le nekaj veveric.

Vtisujemo, na polno! Sem rekel stricu na pumpi, ki se mi je drl:" siiir! No self servis, wait for me!" in sem cakal pri 35st na njega, da je eden in edini napolnil 6 drugih postaj pred mano, ce dobimo kaksni popust, glede na to, da smo nesteto maljonov ze kreditirari grcijo in njihovo gospodarstvo.... No, me je se bolj cudno gledal, kot sem jaz gledal ceno za liter....

Par dni nazaj, ob jezerčku, tale simpatičen napis