Dvorana slavnih

En vtis...

...pa bi se držal prvotnih načrtov, tle je pa prov kičasto

nedeljsko dopoldan, skok do Marije reke in nazaj. cca 222km, za nedeljo ok

Dns malo izleta na raceland. P.s. morem kupit pol kila kondicije

Lepih 300 km je danes padlo, uživanje na Krasu in veliko ovinkarjenja od … Vipave - Col - Kalce - Kačje ride - Rakitna... Goče - nekako nisem znal priti do cerkvice na hribu... Hmm, le kaj dela tale vojščak v Vipavski dolini..., bo treba malo poguglati… peskovnik je bil poln... prvič na Rakitni...

Sem šla pogledat muzej na prostem...Kolovrat. Lepa pot, le nazaj skozi Livške ravne je "zanimiv" asfalt

Ves dan sem porabil, da sem si ogledal tole : Dami...kako spraviš motor do slapu...ker danes...ni bilo šans. Sem se hotel ustaviti v Postojni na OMV, pa za tisočaka ni bilo prostora. Kakšnega šestotaka bi verjetno še stisnil kam...

Tut tle , pa rakija je že na mizi

Večerja pri Dinku...

Šel in prišel .....

Čakam Swepsssss

Jo že vidim pohano...

Mali raj

Uśesa maltretiram

LJ - Črni kal - Ljubljana ... krasno sliku nism, sm si vse zapomnu

Napajanje preko priklopa (original vtičnica na motorju) navigacija je vedno prižgana in na napajanju tudi v dežju. V devetih letih z vlago ni bilo problema. USB priključka na "starem" NUVI765T nisem nikoli poškodoval. Navigacijo uporabljam izključno kot navigacijo, tako da nikakršno potrjevanje ni potrebno. Razen izbira naslednje shranjene točke poti. Deluje BP z rokavico tudi na "avto" navigaciji. Nivo goriva, tlak v gumah, nastavitev vzmetenja... mi kaže na originalnem prikazovalniku motorja in ne rabim dvojnega prikazovanja. Prav tako se nikoli ne javljam na telefon med vožnjo, to postorim ob kavici, ko se zaustavim.

pa še enkrat večerja

Takole iz sence...

Povratek iz Beljaka v Maribor. Ker mi Google Maps piše samo slovenska imena krajev bom tudi jaz tako pisal. Po južni strani Osojskega jezera do konca in potem na sever in proti Feldkirchnu in dalje proti Šentvidu ob Glini in skozi Mostič (Brückl) v nasevernejšo slovensko naselje Djekše. S te strani je cesta dokaj slaba in ozka, na vrhu (>1000m) pa krasen razgled in cesta proti Velikovcu zelo lepa. Nato sem zavil v Grebinj (Griffen) in odkril krasno cesto 70 proti Šentandražu v Labotski dolini in mimo Volšperka na Weinebene. In tam me je v tem krasnem sončnem vremenu opralo. Po meni je deževalo, vozil pa sem s sončno blendo na čeladi. Pred Lončem sem zavil proti Gleinstättnu, Arnežu in skozi Lučane proti Juriju. Kar nekaj cest je bilo blatnih, pred Lučanami pa sta dva cesto celo čistila. Krasna fura, nove ceste in nove ideje za nedeljski izlet v dvoje

Najprej priprave orodja potem akcija potem obiskin motnje ,pa a ti kuhaš ja valjda k sm lačn ne morm pomagat če pr vm samo pico jeste sedaj je zadeva v pečici in zelenjavna priloga v delu končni rezultat pojedina (in gora umazane posode)

Plominka - Učka - super...

Ni Jadranka je pa zelo blizu... Kičasto kot je lahko samo v septembru.

Današnja Jadranka, noro dobro...

Danes se nisem imel namen voziti s kulom, vendar sem se zbudil kar zgodaj.

Izgledalo je hudo, tudi sam sem sproduciral kvalitetno rjavo crtico (sicer ne dobesedno ), lahko bi bilo tudi bistveno huje... ...pa ni bilo. K sreci. Zgodilo se je na Zokovem ovinku (). Prav tam, kjer me je razmetalo s Kawasakijem ZZ-R 600 pred nekaj leti (6? 7?). Le da tokrat z nasprotne strani. Prvic je bilo krivo to, da je bil levi ovinek. No, se bolj pa to, da nisem imel pravega polozaja na motociklu. Cesta se naenkrat spusti, pri kaksnih 55, 60 km/h, kolikor sem takrat imel je to ravno dovolj, da te malce prestavi na mopedu. V tistem trenutku sem zaviral z motorjem (kolikor se pac da s 600cc inline-4 lahko sploh zavira ), ocitno desne noge nisem imel v pravilnem polozaju na stopalki, in ob sunku sem se dodatno zavrl z zadnjo zavoro. Povprek levo, povprek desno, povprek levo, highside, drsel po cesti, ceste zmanjka, zbrisem v hosto in pristanem v enih skalah. Koleno poskodovano, celada razbita, rokavica raztrgana. V bolnici pravijo pretres mozganov, koleno zjebano, rentgen, CT, bergle, blablabla, prvi dan sem se na stopnicah z berglami zapletel in se skoraj ubil. Bergle so nevarnejse od mopeda, cisto zares. Moped je imel zvito krmilo, preriban pokrov alternatorja, zlomljen smernik, odlomljenih 5 cm plastike okrog zadnjega subframea. Prakticno nic. Po 9 dneh sem bolnisko prekinil - nisem zdrzal vec doma. Lekcija? Zadnja zavora je kurba. Ce ni potrebe, je ne uporabljam spljoh. Tokrat sem bil z Aprilio Falco. Tu je zadnja zavora priblizno toliko uporabna kot smerniki na BMWju. Ukvarjam se z razvojem, izdelavo in prodajo EPROMov za V990 aprilie z motorjem prve generacije (Rotax/Bombartier vbrizg). Ker sem ze nekaj casa vozil en EPROM, na katerem sem delal za potrebe Marinca (z nekaj posebnosti glede regulacije hrupa), sem se nanj kar malo navadil, in sem se preizkusit se nekaj drugih zadev. Ravno sem imel narocilo za RSV mille, EPROM sem zapekel, nanj dal svojo nalepko, in se sel peljati. Tisti EPROM prej je bil narejen za RSV, zato je Falco deloval malo zalito, kar v visjih vrtljajih pomeni malo manj moci. Tokrat je Falco imel EPROM, ki mu je direktno pisan na kozo (pa se dB killerja sem dal ven iz izpuhov - prvic sem vozil to kombinacijo), torej je imel konkretno vec moci. Vse je slo po planu, do enega vzpona tukaj pred mojo rodno Ponikvo. Ta vzpon ima izjemno zahtevno kombinacijo asfalta (pa vecino tega vzpona je omejitev 90 km/h ) - spodaj kombinacija levo/gor-desno hard-gor z zelo drsecim, spoliranim asfaltom polnih neravnin, potem malce vzpona naravnost z zelo drsecim neravnim asfaltom (kjer gre s cetrtino plina v drugi prestavi pri 4000 rpm zlahka povprek), sledi flika kvalitetnega asfalca cez polovico sirine vozisca, ovinek desno, malce manj naklona (tu je prislo do kriticnega dogodka), potem pa spet navzgor, pa spet ne toliko navzgor, 90 stopinj desno, spet ful navzgor in naprej ravnina (tu me je pa prvic zmahalo - z nasprotne strani). Torej - na tocki kriticnega dogodka ( KLJUJK!) me je pri cca 80, 90 km/h (?? druga prestava okrog 7-8k rpm) dvignilo na zadnje kolo, kar ni na tem mestu nic nenavadnega. Nenavadno je bilo to, da me je dvignilo bistveno bolj agresivno kot sicer, pa tudi hitrejsi sem bil kot sicer, cesar nisem ravno pricakoval, in temu ustrezno sem narobe odreagiral. Popustim plin in se obesim na prednjo zavoro, zadnje kolo odskoci in zablokira (antihopping clutch je ze prejsnji lastnik odklopil, meni je pa tudi pasalo, ce je slo na zaviranju vcasih malce povprek), pa je bilo kar je bilo. Na obe kolesi sem se vrnil prepozno in prehitro, poskusil sem vse, da bi cimbolj zradiral se zadnji mozen kilometer na uro. Ceste je zmanjkalo, znasel sem se v drugem svetu - naenkrat sem bil z napacnim motociklu na napacnem terenu, in Michelin Pilot Power se na vlazni gozdni podlagi ne obnese najbolje. Teren se je povesil navzdol, prednje kolo vztrajno blokira, v kombinaciji pomanjkanja casa, prostora in koncentracije se poskusam obdrzati na kolesih in obvoziti vse ovire, potem ko sem ze skoraj stal na mestu, pa pride ovira, okrog katere ni slo: veja na tleh. Pod taksnim kotom, da mi je ze itak na pol blokirano kolo spodneslo za nekaj centimetrov na desno stran, in ker nisem mogel zaviti levo, da bi se obdrzal pokonci, sva se skupaj z mopedom lepo pocasi ulegla na gozdna tla. Svet se je ustavil. Moped ugasne (tip-over switch torej deluje), vzamem kontakt, snamem rokavice, celado in jakno, in gledam. Picko materno, Zok, mas vec srece ko pameti. Naredim eno fotko (objavljeno v tej temi), posljem sodelavcu - "tvoj mopi bo moral pocakati, bomo najprej mojega pobarvali." Dalec nad seboj slisim sodelavca, ki zivi v hisi na tem ovinku - "ja pa je nekaj tam dol.." - odgovorim - "Spet sem jaz!" Moped poberem, nekaj metrov nizje je traktorska pot, po kateri sem se pripeljal nazaj na glavno cesto. Aftermath: nosilec armaturne plosce in oklepa je zvit (sem ga danes ze popravil), nekaj manjsih odrgnin na plastikah (po pranju z DLS 125 in prebrisanju s Sonax Magic Shine Detailerjem sploh ne vem kje so tiste odrgnine bile - dobesedno nisem mogel verjeti ), stekelce smernika je ostalo v gozdu, ga grem po kosilu iskati. Pa jakno imam umazano. K sreci je to "lokalna" jakna - jo imam samo za po vasi, in sem jo ze mislil vreci vstran. Pa zena je bila nekaj tecna. To je se najhuje pri vsemu skupaj. Konec dober, vse dobro.

Moto BOBA

Ena od včeraj zjutraj

Večerja pri Dinkotu

malca

Sklenem, da zadnji dan preživim v srbskem gostoljubju na Kopaoniku. Tajming in načrti, da pridem tja do bolgarske meje so šli že z izvenplanskim bluzenjem šez planine po Bosni in kasneje z enim dnevom prisilnega postanka na Zlatiboru, v hlače... Sklenem, da prevozim še giro čez Kopaonik. Vozim sicer v nasprotni smeri, kot je predvideno ker sem moral v dolino tankat, potem sem pa nazajgrede kmalu krenil na makedam. Že pri startu po nekaj 100m vožnje me na enem ovinku ustavi policija. Jao, zdajle mi bo policaj sigurno eno kazen zaradi usranih oznak na motorju nabil. Odakle si - iz Slovenije - gde krečeš - mal čez Kopaonik... Nekaj hod policaj okrog motorja in mi je frajer še mal tablco očistil, očitno je preverjal, če sem res iz SLO :-)) Težil zaradi tablice ni nič, mal popričamo in pravi polako i sretan put, Prav prijazen možakar :-) Kopaonik je kar konkretna gora, se po tistih poteh oz smučarskih progah, ko ni snega na njih, lahko kar konkretno navoziš Vmes naletiš še na kakšen Blatni dol pa prletiš na vrh na slabih 2000m nad morjem Če bi rad kdo poleti šminkiral na smučah , so ravnokar odprli poletno smučarsko progo naredim enih 45km po kopaoniških kolovozih in zakjučim z motoriranjem. Popoldan se prepustim užitkom v hotelski restavraciji na Kraljevih čardacih Na poti domov: svi putevi vode u Titograd. Vedel, sem, da nekaj ni čist up to date na kažipotu v Srbiji,čez kako sekundo mi je šele prebil, da je to zdaj Podgorica :-) To je blo to, se prebijem iz Kopaonika po asfaltu do Vogošča, naslednji dan pa po dežju čez Bosno še do doma. Dobro je blo, mal mi je zmanjkal časa za še kaj več makedama, bo pač ostalo več za kdaj drugič...

Štrudel fura Kug velicga imajo v Trbovlah pogled proti Gorjancem-domu Štrudel za mene Kum oddajnik. GSM signal odličen.

Ja najbl se knjigc, tabel in grafov napiflat. Če te hudič zabriše v hosto, nebo zard 0,3 bar gor/dol

vidim da ni nobenih težav z temi motorji sami zadovolni lastniki, k se sam vozimo

Vsi kar so pod 3 mestom...kar v vrsto v starački dom in se učit balinanja....to ni za nikamor Dovi zgledno odpelju, brez napak. Škoda za Lorenza, lepo se boril sam ajde jebi ga ..shit happens. Je pa to napovednik mogoče za drugo leto med njima dvema... MM brihtno odpelju, konstantno...kar najbolj šteje. Pustmo stat debilno izvižgavanje rumene horde ko je MM pršu na oder. Prekleti debili. Yamahe kar vse 3 pa pač povprečne. Morbidelli lepo odpelju z nekonkurenčnim motorjem, ekipa Pramac je pa malodane delala same gluposti Čestitam Crutchlowu, prvo da se ni spet razbil pa da je bil na stopničkah :). Duce je sigurno za sedaj najboljši motor na gridu. Ne samo, da je najmočnejši, sedaj je pa še okreten motor... Pri yamahi pa očitno še kar šepajo, niti eden ni naredil kaj posebnega z njo. Tudi Rossi ni zmogu toliko opevani "čudež v nedeljo", kot so na mariskaterem TV kanalu non stop lapali. Mislim, da lahko pocasi nehajo s tem MM si lahko že da tiskat majico #7 in nazdravi za novo osvojeno prvenstvo...

Pripravljam se na ustni zagovor pred @maus, za kvalifikacijo v skupino Kawa fanov in voznikov

Aha, ti si bil za mano. vtisi so bljak. Vedril na omw, pocaku sončka, potem me je pa nascalo tik pred wajdušno

Kaj je najhitrejše na svetu? Biolog: Najhitrejši je trepet očesa. To se zgodi tako hitro, da nihče ne ve, da se je sploh zgodilo. Fizik: Najhitrejša je svetloba. Ko pritisnete stikalo, pride svetloba do vas s hitrostjo 300.000 km/s in v naravi ni večje hitrosti. Filozof: Najhitrejša je misel. Z njo lahko v trenutku prideš na katerikoli točko na svetu. Franček: Ko poslušam vas, učene ljudi, se mi čedalje bolj zdi, da je najhitrejša stvar na svetu driska. Ko te ujame, si posran, še preden trepneš z očesom, na sekretu prižgeš luč ali na bilo kaj pomisliš.

prakse ne priznajo dokler ne opravijo kandidati šnelkurza..

jutr bodo vozili, če nau dž

Super pogoji danes...

...dobr zgleda tista "tačka" z nalakiranimi nohtki poleg.....

prpraulam se na fruštek

Sicer je Moto2 ampak vseeno...

Ti poltrdi so mi nekak bolj všeč. V trde ne vem če gre čelada? Rabim pa itak samo za kakšen dvodnevni izlet, ali za prevoz kakšne robe iz službe pa še cenovno so kar nekaj cenejši..

A se še vedno opleta z levimi in desnimi, pa belimi, rdečimi, roza, zelenimi in ne vem kakšnimi še? A res ne dojamete, da so vsi enaki, različne barve "majčk" si nataknejo res samo zato, da rajo flancajo?!

Odglumim gljivo ob kokakoli, župci in šljivi še cel dan v sobici tam na Zlatiboru, da se mal k sebi spravim in da vidim, ali bom naslednji dan še za akcijo, ali bom rikverc proti domu udaril. Pride naslednje jutro, se je tak lep sončen dan prebujal, naložim robo na mopi, se usedem gor in štartam, da vidim, ali sem še za stvar, ali mi je proljiev preveč moči za preganjat po tistih šumah pobral. Izgleda, da je sončno jutro prebudilo telešček iz štandgasa, sem se kar sposobnega za nadaljevanje počutil zato krenem dalje. Obrnem itak še zmeraj lahko, če ne bom dovolj pri močeh, Se peljem dol proti jugu Srbije po nekih traktorskih poteh, vse nekam 3D ukrivljeno, pot na na ven visi pa v 180 stopinj ovink, na sliki zgleda vse skupaj izi, v resnici me je pa ornk zmetal, da sem do vrha prilezel Vmes so bili tudi lepi hitri odseki, ki jih je bilo pravi užitek prevozit Teh kažipotov tudi Đems Bond ne bi razvozal Po asfaltu mimo Priboja, ovekovečim znamenito fabriko FAP, nisem prav zihr, če tole sploh še funkcionira Tam nekje nižje od Priboja se spet priključim TET tracku, zadeve zgledajo obetajoče, tamle čez hrib je že Črna gora Kmalu se je kolovoz začel spreminjati, hitrost padati, pot je postajala vse bolj prepredena s kanali, ki jih je pustilo zadnje dežeje Kje si medo, da mi boš pomagal motor obrnt? Sem ga moral ker sam, ker tale džungla je postajala praktično neprevozna (vsaj zame). Mi ni preostalo drugega, kot, da sem sam zmotal kravco za 180 stopinj in vesel 100 na uro, da se ni kaj zapletlo, počasi odbrenčal na mal lažji teren :-) Do večera sem želel priti na Kopaonik, kjer imam prjatla Gorana, šefa enega fajn hotela Kraljevi čardaci. Sva bila dogovorjena, da se naslednji dan zjutraj dobiva na kavi. Ni mi preostalo drugega, kot da stisnem gas po asfaltu in se nekako ob 8h zvečer utrujen narišem gor. V glavnem tale srbski linesman je naredil konkretno težko progo, klobuk dol Ni3ousu in fantom , da so tole po državah strasirali, srbski track je dolg čez 2k km in sploh ni easy.... Se nadaljuje...