Dvorana slavnih

Ni Jadranka je pa zelo blizu... Kičasto kot je lahko samo v septembru.

Lepih 300 km je danes padlo, uživanje na Krasu in veliko ovinkarjenja od … Vipave - Col - Kalce - Kačje ride - Rakitna... Goče - nekako nisem znal priti do cerkvice na hribu... Hmm, le kaj dela tale vojščak v Vipavski dolini..., bo treba malo poguglati… peskovnik je bil poln... prvič na Rakitni...

pa sj vtisi so bili včeraj, v bistvu izležavanje do bolova, kavica, pa muska. Za nagrado pa še plominka. Wiiii

Današnja Jadranka, noro dobro...

Tudi danes noro dobro, le malce bolj vroče, kot včeraj. Termometer se je dvignil preko 30 stopinj...

... jest tut....

itak nas je nategnla in izkoristla kot vse do zdaj, ki so fehtale za izpolnitev ankete za svoje šolanje ... ko smo izpolnili nalogo, nas je zavrgla, kot tarantela svojga pajkeca .... in to nj bo partnerski odnos ... kje so rezultati ..

Ves dan sem porabil, da sem si ogledal tole : Dami...kako spraviš motor do slapu...ker danes...ni bilo šans. Sem se hotel ustaviti v Postojni na OMV, pa za tisočaka ni bilo prostora. Kakšnega šestotaka bi verjetno še stisnil kam...

ma vsi so se kar počez obtoževali. Stvar je v tem da od politika pričakuješ, da prodaja meglo, za gospodarstvenike pa ne. Boscarol je pri meni izgubil kredibilinost že zdavnja, mislim da med ?Peterletovo kampanjo ko je zagovarjal uvedbo "družinskih vrednot" v davčno politiki. Akrapoviču pa so se očitno koleščki pomešali zdaj. Vse skupaj pa je idiotizem, zato imajo GZS, da se gre politiko v njihovem imenu. subvencije: Akrapovič ni dobival subvencij, je bil pa oproščen DDPO, tako je med letom 2012 - 2016 njegovo podjetje imelo cca 20 mio dobička, plačal pa je 0 (NIČ) davka na dobiček pravnih oseb. Torej kaj imamo, na eni strani bedaka iz leve stranke ki ne zna ločiti med subvencijo in davčno olajšavo, na drugi strani manipulatorja, ki prikriva dejstva, da bi zaslužil več. dohodnina, klasična manipulacija: Izračuni dohodnine: na soočenju so dajali primere, ki padajo enkrat v spodnje meje (za Slo), za druge države pa blizu zgornje meje razredov. Razredi so bili 10k, 50k, 71k. 10k pade pri nas v 27% obdavčitev, 50k ravno v 39%, 71k pa ravno v 50%. 10k v Avstriji, kot naročeno, še ravno ni obdavčen. 50k je v Nemčiji še ravno pod naslednjim višjim razredom. -blefirali pri računanju, češ, da je, na primer, 50k pri nas obdavčeno po stopnji 39%. Obdavčitev tega zneska je, cca 8000×.16+12000×.27+28000×.34+2000×.39, torej slabih 30%. - lagali, da je 50k prihodka v Nemčiji obdavčeno s 14%. Tam obdavčitev zvezno raste med 14k in 54k od 24% do 42%. primer: Podjetniki jamrajo, da ne morajo tekmovati s firmami, ki imajo nižje obdavčen kader, naj Akrapovič poskusi v A ali N dobiti varilca za 1.000 evrov netto. Konkurirajo z nizkimi cenami na razvitem trgu, razliko pa vlečejo na račun nizko plačane delovne sile.

Dokler imaš male otroke, se posvetiš družini - brez motorja. Ko malo odrastejo, svojo boljšo polovico posedeš od zadaj in kamot narediš blizu 15 jurjev. Pa ne pozabi, kdaj jo z motorjem peljati po nakupih in kakšno dobro kosilo na izletu ali potovanju. Garant gre do 20 jurjev.

"Malo kita, malo laka"..... ali pa "malo pleha, malo žice" ....

Slovenija na je glede na Ginijev koeficient ena najbolj egalitarnih držav na svetu. Dohodkovna neenakost pri nas? Ni problem niti od daleč. To trdijo samo oni, katerih služba je odvisna od slabše slike stanja, kot je dejansko. Se pravi... komplet ves državni aparat, ki se ukvarja s socialo, on ki za taprvega pobira davke in prispevke, ter seveda mediji. Kdo bo gledal šopanje Šoparja v Tedniku če bo tematika manj cankarjansko moreča in zatežena? Nihče, ker povprečni Zlovenev brez dnevne doze Zla ne more normalno funkcionirat. Prosto po onem ponarodelem Je bilo že boljše pa smo lihtak jamrali. Še sredi zadnje krize je bila slika taka - https://damijan.org/2014/01/08/slovenija-je-najbolj-egalitarna-drzava/ V zadnjih nekaj letih se slika ni kaj bistveno spremenila, ker ni bilo vmes kake hude revolucije, edino iz krize smo prišli - se pravi ima kvečjemu več ljudi plače in redne prihodke kot 2014. Problem Slovenije je v tem, da smo v povprečju družba s precej nizko dodano vrednostjo dela in malo kapitala. Največji kapitalist v Sloveniji je Država. Povprečni donosi državnih podjetij letno komajda dobro pokrijejo (skoraj neobstoječo) inflacijo. Slovenski javni sektor je v svojem prispevku v BDP kr solidno pod povprečjem EU. Smo pa precej obdavčeni (sploh osebni dohodki), kar potem rezultira majhni neenakosti pri sicer precej ubogih (primerjalno z EU) dohodkih. Večina naših izvoznikov štanca in izvaža polizdelke. Brez EU bi bili nekje na nivoju Bosne. Razliko med dejanskim in željenim se pokriva s krediti. Ob naslednji krizi bo ta država fino najebala, sploh oni ki so že danes bolj ali manj odvisni od države, pa naj bo to služba, sociala al pa biznis. Okoli Krapota in ostalih. Cepci iz Levice ne razumejo da grize roko, ki jih hrani. Krapo je lani državi (podatek iz neslavne Tarče) plačal malo pod 16 mio davkov. Koliko so jih plačali Mesečev Lunatik, Trčen Franc, v vato zavit Tavšarjev Matejčk, Che Fucking Gevara in ostarela nastopačica? Bore malo, oziroma nič oziroma so zgolj strošek. Njihove poslanske (prej profesorske oziroma pravice iz naslova statusa študenta, ki ga je Mesečnik itak zlorabil) in gledališke plačice so 100% financirane iz davkov. Se pravi da se gre pri njihovih prispevkih in dajatvah za prelaganje iz enega v drugi žep. Krapo pa nekaj izvozi, iz tega financira plače, prispevke, ostale z biznisom povezane davke in dajatve - v državo pripelje denar od drugod. Moreš biti resno zabit (ali hudoben) da se greš iz odvisnega položaja v direkten spopad z nekom, ki te hrani. Okoli delodajalcev v Sloveniji? Seveda niso neki biseri. V svoji dosedanji karieri sem delal nekaj malega v javnem sektorju (kot študent in na kratko kot zunanju izvajalec), za par lokalnih podjetij, eno majhno podjetje iz ZDA, eno res veliko multinacionalko iz ZDA, trenutno pa za niti ne tako veliko multinacionalko iz UK. Daleč najslabšega odnosa sem bil deležen pri lokalcih. Tu ljudje mislijo da za plačo dobijo človeka v last. In se temu primerno tudi vedejo. Sledi res velika multinacionalka iz ZDA. Kjer si zgolj kolešček v mehanizmu. Plačan sicer najbolje do sedaj, sam situacija je bila precej moreča. Trenutni iz UK so ok. Pogodba kot smo se dogovorili, spoštljiv odnos, nič kompliciranja okoli odsotnosti zaradi družinskih obveznosti. Daleč najboljši odnos - mini kapitalist iz ZDA. Ko sem začel so mi kupili opremo (ja, zunanjemu izvajalcu), plačali avion in bivanje v Seattlu (tri tedne za uvajanje) in poleg rednega plačila povrnili še stroške za hrano za vse tri tedne. Kdo v Sloveniji tako obravnava pogodbenega s.p.-ja? Nihče. {a seveda, prekleti tuji kapitalist vedno plačajo na datum. Če pa se slučajno kaj zakvačka pa o zamudi plačila (do sedaj enkrat ali dvakrat za kak dan) obvestijo vnaprej. Nihče niti pomisli ne, da ne bi plačal opravljenega dela - to se razume samo po sebi. Imamo pogodbo, pošlješ račun, račun se plača. Evo kje Sloveniji fali... in to veliko. Aja, službe v javnem sektorju sem pozabil. Z razlogom. Bolj zamorjene scene v Sloveniji ni. Na faksu je bilo očitno da je projekt namenjen predvsem črpanju sredstev EU v žep odgovornega in spoštovanega profesorja. Ko sem delal kot zunanji izvajalec v JS pa hja. Kup nesposobnih cepcev s parimi redkimi izjemami. Izjemo duhamorno in nemotivirano delovno okolje. Gre vodja oddelka na dopust in se vse ustavi, ker nihče nič ne zna (al pa noče). Ob petkih vse prazno po malci, je treba na morje in v hribe al pa smučat. Vse lahko počaka na jutri, al pa na čez pol leta. Še eno leto potem ko sem šal v tujino so na enem rednem tedenskem sestanku premlevali zadeve, ki smo jih premlevali leto dni nazaj, seveda brez efekta. Nikol več, rajši Kralje ulice prodajam na kongrescu.

Poznam kr nekaj primerov, ko so podjetniki svojim delavcem trdili .. djmo mal stisnt ... da se poberemo pol bo lažje ... ja oni so se pobrali, hiše pokupl eni sezidali ... nove avtomobile zase, ženo in otroke .... delavci pa še stiskajo Pred prijatli se bahajo z novimi jahtami, časti vse povprek, delavcem pa enkrat na leto plača malco ... tko da ... in to me najbolj moti pri večini slovenskih podjetnikov

Hehe. Dostkat pomislim na kolega, je delal pri enem takem. Minimalc. Isto delo 7let. Narava dela je bla taka, da se je tocno dalo vodit statistiko. V teh letih se je mesecna proizvodnja popeterila. Oz 700kil dnevno, je sla poraba na 3,5tone! Ko je prasal za povisico 50-100€ mu je razlozu de ni sans. De je use nasponano. Poiskal je drugo delo. Zadnjic sm bil tam, na njegovem stroju zdaj delata dva!! Aja, se ta malenkost, ta cas se je ob morju gradila precej velika apartmajska hisa ampak za garaca jurcka na leto pa ni blo. Vecina stvari je odvistna od posameznika. In poprecn Slovenc, ni neka kulturna clovecina. To se vidi na vsakem koraku.

heh, kdor ve odgovor na to vprašanje, je Supermen 1. delaš kilometre hitro in pozimi, ko je dolgčas 2. žena mora biti zadovoljna in zadovoljena 3. športniki bi rekli, ko si doma daš 200% od sebe ps. določene zadeve so izključujejo, prav tako prioritete tisto, ki je "numero uno" je vedno na prvem mesto, ostalo pa "ako bog da, bog da, če pa ne je tudi ok" ps. je pa fajn, če si kdaj mal tečen, potem ti baba sama reče, dej zgin že na moped, da bo mir u bajti

js pa vedno k sm šu s kero narazn, sm si nouga kupu .. včasih tut prej

ko je sin bil star 1,5 pa že hčera na poti, sem se odločil, da motor prodam za par let....in teh par let se je razvleklo v predolgih 20. In potem me je sin v bistvu "zrajcal", da sem ponovno "osedlal", ker si je sam prej nabavil motor.... In ko sem kasneje, odkar sem spet na motorju, razmišljal o svoji takratni odločitvi, sem prišel do zaključka, da sem storil prav.

Za place obstaja trg delovne sile, funkcionira isto kot za vse ostalo. Slovenci smo prevec zapeckarski kar se tice sluzb. Ce se ne da izpogajat pac menjas. Ko mu pobegne eden se ni sile, ko mu bezijo konstantno pa bo placal vec, ce firma ni na robu bankrota. Zanj je vsak nov delavec rizik in dodatni strosek za usposabljanje. Prostovoljno brez pritisjanja pa denarja noben ne bo dal. Isto je z davki, seveda se bodo bunili. A gre zgolj za davek na izplacilo dobicka. Ce tako malo primerjam, meni gre vse v dohodnino, vsi prihodki. In se progresivna je, torej si na slabsem ce vec zasluzis. Oni pa placajo 20% na dobicek in je linearna stopnja. Jaz ne vidim nic spornega v obdavcitvi izplacila dobicka, naj investira pa ne bo nic vec placal dodatno. Bi pa napravil progresivno stopnjo. 10 % izplacanega dobicka brez dodatne obdavcitve, potem pa progtesivno in pri 100 % placa se 50 %. Da se v bodoce obdavcitve delijo pravicno. Bo manj vil in jaht, pa vec delovnih mest in predvsem visja storilnost.

...a rjava ćrtica velja pod "Druge označbe" ?!?...

Ne vem če ste opazili, ampak Dovi je zmagal... Pa še zasluženo! Res žalostno, da je za fane in haterje na celi dirki važno samo to, kaj počne Rossi... A ne bi šli rajši na kak fuzbal stadion?

Večerja pri Dinku...

Meni je motor oblika fizične rekreacije in blow off ventil. Če dam to čisto stran, se zgodi sledeče: zredim se ko svinja ostanem brez kondicije postanem kaj kmalu zelo nemogoč za prenašat psihična stabilnost? Kaj je to, nekaj za pojest? Prva je družina, pol zelo dolgo nič... sledi služba (od nečesa potrebno živeti) pol pa so na vrsti igrače za malo večje otroke. Družina in služba sta super (družina dosti bolj kot služba). Ne bom pa se prisilno smehljal in razlagal kako da nista stresni in kako sem najbolj nirvanast človek na svetu, to prepuščam 'idealnim staršem' in 'influenserjem' na netu. Oboje zna biti zelo stresno. Otroci so super. Sam tudi kdaj zbolijo. Ali pa v najslabšem možnem trenutku konkretno testirajo meje potrpežljivosti. Služba (moja) je že po naravi dela dostikrat noro naporna in stresna. Za vse to sfurat moraš imeti nekaj časa zase. Al pa se ti zgodi kaka zajebana bolezen, ker leta neustreznega življenjskega sloga pustijo posledice. Lahko razpade zveza oz zakon. Če hočem ustrezno skrbeti za družino morem biti zdrav. Fizično in psihično. Čez 20 let bom že kr solidno v letih in takrat začeti nekaj na novo? Bistveno težje kot danes. @dAlencc87 - večdnevne dogodivščine so off v kolikor ne morem poleg vključiti družine. Ajde, kak vikend bi šal skoz več ne. Pol do enodnevne fure (kar je za mojo obliko motošporta - offroad - precej) so stvar dogovora z ženo. Seveda ona dobi kdaj drugič timeout in imam jaz doma deco na skrbi. Vse se da zmenit dokler so dogovori taki, da se upošteva vse.

Na zalost mora to videt veterinar.

so mi rekli, da ste siva eminenca (dobesedno siva ) in dokler se ne plača kave je treba VIkat...

če kj ne vedo, pač pogledajo na MS in kaj kmalu odpravijo hibe na motorjih

Seveda jo lahko pokaže večim v določenem časovnem razmaku, ker se potem po določenem času na ekranu izbriše. Ostane pa v spominu. Ampak, kdor to dela, je res za ... Slike z motorjem in mladimi puncami hranim v osebnem arhivu

NUJNO !!!

Če hočeš met "dokaj" mir, potem kupiš tega dizla. Vse ostalo je mučos €€€. Vem za enga Cayenn-a s 500PS+, pa tudi za disk ploščice jaz ne zaslužim . P.S. @thumper, se vozi na plin pa še vseeno ni poceni . Drž se tega k maš . Kolega je kupu M5, pol pa jamral. Na koncu obupal, smo se pa nekaj časa vozili s takšnim frisom .

Marice nimamo. To je na vseh prometnih problem in je sedaj foušarija.

kak ne ... .... aha .. Dovi ga je prehitu .... ampak ... Rossijeva varda bo ustala

Za vsakim bogatim mora bit doloceno stevilo revnih. Redke izjeme so izzuzete. ABC kapitalizma

saj to je problem pri naših kapitalistih. ni denarja za plače, za davke.

FOĆK

nedeljsko dopoldan, skok do Marije reke in nazaj. cca 222km, za nedeljo ok

Šel in prišel .....

Kaj je najhitrejše na svetu? Biolog: Najhitrejši je trepet očesa. To se zgodi tako hitro, da nihče ne ve, da se je sploh zgodilo. Fizik: Najhitrejša je svetloba. Ko pritisnete stikalo, pride svetloba do vas s hitrostjo 300.000 km/s in v naravi ni večje hitrosti. Filozof: Najhitrejša je misel. Z njo lahko v trenutku prideš na katerikoli točko na svetu. Franček: Ko poslušam vas, učene ljudi, se mi čedalje bolj zdi, da je najhitrejša stvar na svetu driska. Ko te ujame, si posran, še preden trepneš z očesom, na sekretu prižgeš luč ali na bilo kaj pomisliš.

Nimas pojma o policijskem delu!

Težko, še najbolje je moped za par let prodat, pa se 100% familiji posvetit. tudi to je en užitek. Ko pa malce odrastejo (še prehitro) se vrneš nazaj na moped. No tak je bilo pri meni, sem pa vedno vmes imel kak adrenalinski šport, da sem se mal "spihal".

.... še dobro da ne s kanto za roze zalivat....

Jaz sem eno leto vozil zimske gume poleti. Da malo "prišparam". In sem se proti koncu poletja v plohi pri žlajfanju peljal naravnost namesto v ovinek. K sreči majhna hitrost, končalo se je brez zvite pločevine. Še isti dan montiral letne gume. Tudi moja, ki naredi manj kot 5kkm/leto ima letne in zimske gume posebej. Je mel moj fotr prav, k je reku, da se na gumah in žlajfih ne sme šparat.

Ni več drugi.

skrivali se bodo pod dikcijo "in druge označbe" ...

Povratek iz Beljaka v Maribor. Ker mi Google Maps piše samo slovenska imena krajev bom tudi jaz tako pisal. Po južni strani Osojskega jezera do konca in potem na sever in proti Feldkirchnu in dalje proti Šentvidu ob Glini in skozi Mostič (Brückl) v nasevernejšo slovensko naselje Djekše. S te strani je cesta dokaj slaba in ozka, na vrhu (>1000m) pa krasen razgled in cesta proti Velikovcu zelo lepa. Nato sem zavil v Grebinj (Griffen) in odkril krasno cesto 70 proti Šentandražu v Labotski dolini in mimo Volšperka na Weinebene. In tam me je v tem krasnem sončnem vremenu opralo. Po meni je deževalo, vozil pa sem s sončno blendo na čeladi. Pred Lončem sem zavil proti Gleinstättnu, Arnežu in skozi Lučane proti Juriju. Kar nekaj cest je bilo blatnih, pred Lučanami pa sta dva cesto celo čistila. Krasna fura, nove ceste in nove ideje za nedeljski izlet v dvoje

Takole iz sence...

Izgledalo je hudo, tudi sam sem sproduciral kvalitetno rjavo crtico (sicer ne dobesedno ), lahko bi bilo tudi bistveno huje... ...pa ni bilo. K sreci. Zgodilo se je na Zokovem ovinku (). Prav tam, kjer me je razmetalo s Kawasakijem ZZ-R 600 pred nekaj leti (6? 7?). Le da tokrat z nasprotne strani. Prvic je bilo krivo to, da je bil levi ovinek. No, se bolj pa to, da nisem imel pravega polozaja na motociklu. Cesta se naenkrat spusti, pri kaksnih 55, 60 km/h, kolikor sem takrat imel je to ravno dovolj, da te malce prestavi na mopedu. V tistem trenutku sem zaviral z motorjem (kolikor se pac da s 600cc inline-4 lahko sploh zavira ), ocitno desne noge nisem imel v pravilnem polozaju na stopalki, in ob sunku sem se dodatno zavrl z zadnjo zavoro. Povprek levo, povprek desno, povprek levo, highside, drsel po cesti, ceste zmanjka, zbrisem v hosto in pristanem v enih skalah. Koleno poskodovano, celada razbita, rokavica raztrgana. V bolnici pravijo pretres mozganov, koleno zjebano, rentgen, CT, bergle, blablabla, prvi dan sem se na stopnicah z berglami zapletel in se skoraj ubil. Bergle so nevarnejse od mopeda, cisto zares. Moped je imel zvito krmilo, preriban pokrov alternatorja, zlomljen smernik, odlomljenih 5 cm plastike okrog zadnjega subframea. Prakticno nic. Po 9 dneh sem bolnisko prekinil - nisem zdrzal vec doma. Lekcija? Zadnja zavora je kurba. Ce ni potrebe, je ne uporabljam spljoh. Tokrat sem bil z Aprilio Falco. Tu je zadnja zavora priblizno toliko uporabna kot smerniki na BMWju. Ukvarjam se z razvojem, izdelavo in prodajo EPROMov za V990 aprilie z motorjem prve generacije (Rotax/Bombartier vbrizg). Ker sem ze nekaj casa vozil en EPROM, na katerem sem delal za potrebe Marinca (z nekaj posebnosti glede regulacije hrupa), sem se nanj kar malo navadil, in sem se preizkusit se nekaj drugih zadev. Ravno sem imel narocilo za RSV mille, EPROM sem zapekel, nanj dal svojo nalepko, in se sel peljati. Tisti EPROM prej je bil narejen za RSV, zato je Falco deloval malo zalito, kar v visjih vrtljajih pomeni malo manj moci. Tokrat je Falco imel EPROM, ki mu je direktno pisan na kozo (pa se dB killerja sem dal ven iz izpuhov - prvic sem vozil to kombinacijo), torej je imel konkretno vec moci. Vse je slo po planu, do enega vzpona tukaj pred mojo rodno Ponikvo. Ta vzpon ima izjemno zahtevno kombinacijo asfalta (pa vecino tega vzpona je omejitev 90 km/h ) - spodaj kombinacija levo/gor-desno hard-gor z zelo drsecim, spoliranim asfaltom polnih neravnin, potem malce vzpona naravnost z zelo drsecim neravnim asfaltom (kjer gre s cetrtino plina v drugi prestavi pri 4000 rpm zlahka povprek), sledi flika kvalitetnega asfalca cez polovico sirine vozisca, ovinek desno, malce manj naklona (tu je prislo do kriticnega dogodka), potem pa spet navzgor, pa spet ne toliko navzgor, 90 stopinj desno, spet ful navzgor in naprej ravnina (tu me je pa prvic zmahalo - z nasprotne strani). Torej - na tocki kriticnega dogodka ( KLJUJK!) me je pri cca 80, 90 km/h (?? druga prestava okrog 7-8k rpm) dvignilo na zadnje kolo, kar ni na tem mestu nic nenavadnega. Nenavadno je bilo to, da me je dvignilo bistveno bolj agresivno kot sicer, pa tudi hitrejsi sem bil kot sicer, cesar nisem ravno pricakoval, in temu ustrezno sem narobe odreagiral. Popustim plin in se obesim na prednjo zavoro, zadnje kolo odskoci in zablokira (antihopping clutch je ze prejsnji lastnik odklopil, meni je pa tudi pasalo, ce je slo na zaviranju vcasih malce povprek), pa je bilo kar je bilo. Na obe kolesi sem se vrnil prepozno in prehitro, poskusil sem vse, da bi cimbolj zradiral se zadnji mozen kilometer na uro. Ceste je zmanjkalo, znasel sem se v drugem svetu - naenkrat sem bil z napacnim motociklu na napacnem terenu, in Michelin Pilot Power se na vlazni gozdni podlagi ne obnese najbolje. Teren se je povesil navzdol, prednje kolo vztrajno blokira, v kombinaciji pomanjkanja casa, prostora in koncentracije se poskusam obdrzati na kolesih in obvoziti vse ovire, potem ko sem ze skoraj stal na mestu, pa pride ovira, okrog katere ni slo: veja na tleh. Pod taksnim kotom, da mi je ze itak na pol blokirano kolo spodneslo za nekaj centimetrov na desno stran, in ker nisem mogel zaviti levo, da bi se obdrzal pokonci, sva se skupaj z mopedom lepo pocasi ulegla na gozdna tla. Svet se je ustavil. Moped ugasne (tip-over switch torej deluje), vzamem kontakt, snamem rokavice, celado in jakno, in gledam. Picko materno, Zok, mas vec srece ko pameti. Naredim eno fotko (objavljeno v tej temi), posljem sodelavcu - "tvoj mopi bo moral pocakati, bomo najprej mojega pobarvali." Dalec nad seboj slisim sodelavca, ki zivi v hisi na tem ovinku - "ja pa je nekaj tam dol.." - odgovorim - "Spet sem jaz!" Moped poberem, nekaj metrov nizje je traktorska pot, po kateri sem se pripeljal nazaj na glavno cesto. Aftermath: nosilec armaturne plosce in oklepa je zvit (sem ga danes ze popravil), nekaj manjsih odrgnin na plastikah (po pranju z DLS 125 in prebrisanju s Sonax Magic Shine Detailerjem sploh ne vem kje so tiste odrgnine bile - dobesedno nisem mogel verjeti ), stekelce smernika je ostalo v gozdu, ga grem po kosilu iskati. Pa jakno imam umazano. K sreci je to "lokalna" jakna - jo imam samo za po vasi, in sem jo ze mislil vreci vstran. Pa zena je bila nekaj tecna. To je se najhuje pri vsemu skupaj. Konec dober, vse dobro.

16.4.2018 Gürbulak-Bandar Anzali cca 750km Kot ste ugotovili sem usposobil FB in to v Iranu. Spala sva cele 3h,ko vstaneva gledam bolj pisano,tak so me gledali k sm prpalu na mejo sred noči. Včerajšjna etapa je bila ena težjih v moji moto karieri,pa ne zaradi km,temveč zaradi mraza,spolzke ceste in vidljivosti,ko se ti začne vse bliskat....danes isti šmorn. Ko si naložim 8 jajc na krožnik,me vsi gledajo,kot vesoljca jbg sej sm plaču .Kasneje ugotovim,da so naju čudno gledali,ker sva imela v jedilnici poleg svoje mize motor,neprecenljivo Jutranji ritual vžgeva po hitrem postopku ,na motorju sva ob 9h . Ko prideva iz hotela pa se nama zasvetijo učke,pred nama gora Ararat,sem mislil , da je šla ponoči mim. Začenjava tretji dan najine sage po 5 mesečni pauzi.Eni na vsak tečaj varne vožnje,jaz pa se ponoči zapeljem mim vseh prelazov na nič stopinj z mokro cesto , vsak trenira drugače Bom mal povedal o tukajšnjem prometu. Noro,vam rečem. Iranci so znani po gostoljubnosti,a za volanom so prave beštije ,tudi rudeča jim ni sveta ,imajo bolj mentaliteto naših bratov: "pa nije crvena zid" Tista leva ročica za volanom,no tisto lahko odlomijo in fuknejo ven,saj ne vejo kaj je ,ne vejo kaj je desno pravilo,ne poznajo pasov,to leti povsod,levo ,desno v smrt, ko sem navadiš vidiš,da gre vse gladko , policisti ne delajo zastojev , kot pri nas . So praktični in v milijonskih mestih dajo prednost pretočnosti in ne kasiranju . Ceste so v globalu kar v redu, moraš biti pa skoz oster,kot britev,saj poleg kamikaz za volanom,grozijo tudi udarne luknje,manjša nepazljivost in si ob feltno ali še kaj hujšega! Sem pa spet videl,da res živim v banana republiki. Maročani rešujejo in umirjajo promet s krožnimi križišči,Rusi rešujejo zastoje v prometu z odštevalniki na semaforju, Iranci pa z ležečimi policaji. Sem bil še nekaj pameten,pa lovil čas in minute, pa sem se hitro umiril,ko sem dvakrat usekal v poden ,da me je v križu zabolel. Z Vesno ni mogoče,čez te policaje tudi povsem previdno, brez da nebi vžgal v poden,slike povejo več kot,100 besed. Ni potrebe po radarjih, večino teh ležečih je tudi slabo označeno ali pa sploh ne.....kaj to vseka, zadaj pa pupa pol metra v zrak Dvakrat sem padel v policijsko zasedo in mu to tudi omenil.....pravi,pojdi po omejitvah in bo vse ok,preprost in resničen odgovor. Če hočem pridet domov se moram umirit,drugače bom zlomil motor.... Tudi neke čudne prometne znake imajo,prilimam! Tudi tista fama o ženskah v Iranu ravno ne pije vode. Je policaj dal roko moji ,prav tako na meji carinik,ni vse tako zategnjeno, je lepo tudi ženskam,a o tem drugič ali pa v nadaljevanju. BMW jim je huda atrakcija,povsod mi mahajo,ogovarjajo,se želijo slikat in kar me je najbolj fasciniralo,pripelje poleg pri 120kmh odpre šipo in se hoče pogovarjat,res so modeli Ker sem v Zloveniji ožigosan za neprilagojenega,sem se tu v prometu zelo hitro prilagodil , greš s tokom,drugače zaglibiš. @nemo nisem zdržal,pa sem spet rinil,kjer ni treba......vse za dobro fotko, hudega ni blo razen blatnega motorja in škornjev. No pa se vrnimo na pot. Danes spet 500km od 1300-2000nv in od 0-5 stopinj Sej prebiješ pozimi tiste Delnice pa si na jadranki na plus 15, ko pa šopaš prelaze 1500km dva dni zapored na nizki temperaturi.....kaj mi tega treba, ,celi si trd Da si boste predstavljali mraz , ko je ivje na drevesih brrrr Mal sem dva dni forsiral,a prihaja za mano,tako mi je bilo danes kar težko ostati zbran,premražen utrujen spremljat promet,navigacijo,kamikaze,pa še tamalo zadaj pazit,da z motorja ne pade k večino poti kinka carica res,isto fuknjena.Jo vprašam,ustavim greva počivat,ma ni govora pravi res vse slabe strani pobere od mene.Nima izbire,ker dobrih nimam . Razgledi po poti fenomenalni,lepa neokrnjena narava . Vmes si privoščiva čaj , drugo ne pride pri teh temperaturah v poštev ..... Pa vlečeva naprej ...... Prvotni plan je bil,da prespiva v Astari in potem za Teheran,ker pa sem v Slo spoznal prijatelja iz Irana,sem bil toplo povabljen v Bandar Anzali k njegovi družini. Naj se zgodi, potegnem še 140km naprej. Đavid .... Družino najdem s pomočjo taxista in tu moram dodat,da velja beseda o Irancih,da so eden najgostoljubnejših narodov. Tip me je vodil 10km do cilja in ni hotel tudi za kavo,res pohvalno,celo čokoladke nama je dal,saj naju je videl ,da sva z baterijami na koncu. Ata od Đavida nas prevzame v centru Bandar Anzalija , nisem vedel kaj naj pričakujem , zato bom več napisal ob naslednjem postu , za zdaj naj govori fotografija . Za nama so dobri trije dnevi in 3800km , sem na cilju, zdaj km prepolovim in začneva uživat. Dopust se je začel. Pri prijateljih ostaneva, en dan off motorja,dobra družba,papica in lokalne znamenitosti, greva se turista. Lp S&V