Dvorana slavnih

FOČK, FOČK, en sam FOOOOOOOČK

Windy prav v soboto sunki do 108 km/h. Ce pičiš v pravo smer se lohk pr 100 km/h voziš praktično v brezveterju.

Evo še moja,lp

se nikol ne vprašaš, če kdo tebe sreča in nisi po njegovmu okusu kako te ocenjuje ... kot važnega, prepotentnega, kot narciska, kot diujaka, kot šminkerja, kot nakladača, kot motosvetouca je pač to njegova ocena tebe ... mene ... njega ... in kdo pravi, razen njega, da ima prav kaj vse sm js sreču v mojih 38 letih motoriranja in 54 letih žiulenja ... svašta pa sm se nauču, da se je najbolj brigat zase ....

Za tiste, ki želijo predelavo sedeža odličnega mojstra: Radoš S. Simsič - TCOVER - Laze 18, 5290 Šempeter pri Gorici GSM: 041 713 331, email: terenski@hotmail.com Nekateri ste ga že pohvalili tukaj na forumu. Prav je, da ga toplo priporočim tudi sam in delim svojo odlično izkljušnjo: Do sedaj sem z motorji prevozil čez 80.000 km (pegaso strada, CBF1000, BMW R1200R in polovico od tega na BMW RT 1150 z original večjim in udobnejšim sedežem), tudi ture daljše od 1000 km. Prišel sem do zaključka, da mora biti za moj slog vožnje sedež širši, položnejši, dovolj čvrst, da lahko na serpentinah motor lažje vodim skozi ovinke, ne pa pretrd, da na dolgih turah ne trpi zadnjica. Ker sem dolgin 190 cm, ki rad sedi pokončno in ne nagnjeno naprej na krmilo, so bili vsi originalni sedeži za moj okus preveč nagnjeni naprej, morda še najmanj tisti udobni na BMW RT. Na mojem novem Triumph Tiger 800 letnik 2015 je zlasti sedež sopotnice veliko preveč nagnjen naprej (sopotnica vseskozi drsi v voznika in je bilo treba dvigniti sprednji del sedeža za okoli 7 do 8 cm, kot na sliki spodaj), za voznika pa je tudi zadnji del preveč nagnjen , da sili voznika naprej in preveč pritiska na njegovo mednožje (v sredini je dvignjen?!). Ker je motor odličen, sem se odločil za predelavo obeh sedežev in iskal dobrega tapetnika v Sloveniji, ki bo kos moji zamisli po udobnem sedežu. Moram opozoriti, da sem bil pri več tapetnikih in dobil občutek, da niso najbolj vešči predelave moto sedežev, saj to ni bila njihova glavna dejavnost, niti niso motoristi, da bi razumeli, kaj motorist potrebuje, niti nimajo ustrezne "profesionalne" (dovolj trde) pene. Eden je bil pri prvem poskusu predelave čisto izgubljen in moj sedež celo še bolj pokvaril, kot je bil original. Ugotovil sem, da je dobra predelava moto sedeža (zlasti povišanje, zapolnitev z dodatno peno zaradi druge željene oblike) prava umetnost in je potrebna izjemna strokovnost tapetnika! Tudi pri zadnjem mojstru, ki je nato izdelal sedeža, in je odlično opravil svoje delo, je bilo potrebno večkratno preizkušanje predelave v realni vožnji, da je v tretje sedaj sedež TOP za mojo rit, stegna in slog vožnje (sopotnica je bila izredno zadovoljna že s prvo različico :). Ne me narobe razumet, tudi prva različica je bila dobra, udobna in odlično izdelana, a po daljši vožnji sem ugotovil, da je sicer naklon (ki sem ga predhodno sam narisal na sedež s kredo in si pomagal z vodno tehtnico) sedaj odličen, a sedež za bolj športno vožnjo v ovinkih premehek (premalo odziven). Mojster je ustrežljivo zamenjal peno za tršo. Sedaj je bila športnejša vožnja pravi užitek, a se je izkazalo, da pri stegnih sedež zame preveč ostro pritisne. Na daljši vožnji sem si tudi zaželel nekaj več mehkobe. Mojster je spet ustrežljivo dodal centimeter mehkejše pene in ob strani spremenil obliko sedeža (pohoblal prehoda, kjer sem označil s kredo, da me najbolj pritiska). Skratka, zahtevnejšo predelavo lahko opravi le top tapetnik, ki je motorist in izjemen mojster svojega poklica ter ima posluh tudi za morebitno postopno prilagajanje željam naročnika. Radoš Simsič je držal objubo, da bo prilagajal sedež tako dolgo, da bom zadovoljen. Vsak moj predlog za spremembo je vzel ustrežljivo, razumevajoče, pojasnil, kaj bom pridobil in kaj ne, da bo morda zato občutek na sedežu nekoliko bolj vroč zaradi dodanega centimetra mehkejše pene,... No, nisem se odločil za gel vložek, ker je preveč ljudi poročalo, da so se jim poleti cvrla jajčka - gel akumulira toploto za razliko od pene. Res je, da sem iz Maribora, kjer prebivam, moral v okolico Nove Gorice, natančneje v Šempeter pri Gorici, a zame je najboljši tapetnik, ki sem si ga lahko zaželel. Aja, pa še cena: nekoliko dražje od tistih, ki sem jih obiskal najprej, a predelava vredna plačanega zneska, še vedno pa ceneje kot predelave po naročilu v tujini. Skratka glede na kakovost storitve in uporabljene materiale odlična cena. Janč Pa še original:

seveda k sm tipičen motorist in sem hotel tvojo ženo vidt

Ocitno vam vecini jeznih komentatorjem ni jasna ena kardinalna stvar..... Ni problem v policiji, problem je v zakonodaji. BTW: a je ze kdo kdaj slisal za izraz “izvrsilna veja oblasti? PS: ce bi imeli mi vozniki kolickaj malo zdrave pameti in emapatije do ostalih udelezencev v prometu bi ZADRGA na obvoznici ( in tudi drugje) delovala brez prometne signalizacije in posredovanja organov. Ne deluje samo zaradi Nas voznikov!

....skregana sm z vami do 2345 leta.....

14. DAN IN VSEGA LUŠTNEGA JE KONEC: Zjutraj po zajtrku (dobr da je bil zadnji v Italiji, ker ti njihovi cukrasti zajtrki so grozljivka, definitivno je naslednji nakup mini gorilniček in lonček, ker brez jajc (za zajtrk :P) človek težko hodi okoli hahahah) še skok na plažo v Riccioneju (ne bi šla sem na morje pa da je tazadn kraj, to mora bit polet norišnica…tisoč in ena marela v vrsto) in via domov. Ob vmesnem postanku za malico sva ugotovila, da je kamela v bistvu transformer hahahah….en dva tri in je mizica in stolčki pogrni se hahahha. V glavnem misija v iskanju svizca in bernardinca z rahlim vonjem po sivki je uspela po planu(no edino Mt. Blanc se nama je tokrat izmuznil). Prelazi so must do za vsakega motorista, razgledi (ob lepem vremenu seveda) nezemeljski,…meni osebno je bil najbolj všečen prvi del ture po Švici (pokrajina res kot iz reklam za Milka čokolado, ful v piko urejeno, medtem ko francoski in italijanski del švice je pa tako-tako, malo po domače) . Vreme bi sicer bilo lahko malo bolj motoriranju prijazno, ampak ni zime za eskime hahahah. Kar se tiče tehničnih podatkov sva prevozila točno 4.526 km in niti metra več :P, stroškovno pa je naneslo 975 eur na osebo (vse komplet od nočitev, bencina, cestnin, hrane, spominkov, plačanih kazni do vstopnin), če damo točno na pol, čeprav je moj stroj spil malo več bencina (povprečna poraba 5.5 l na 100 km) kot kamela (4 l na 100 km).

Leta 2014 sem pihnil, zadevo tudi vec kot posteno (glede na visino kazni ze dobesedno neposteno) placal, in od takrat sem abstinent. Ne zato, ker se ne bi znal brzdati, ampak zato, ker so kazni naravnost svinjske - za tistih nekaj piv cez cel dan ko sem garal kot zvina na gradbiscu, pomagal svaku da si je cimprej postavil bajto, sem na poti domov naletel se na smrkce, in ker sem bil toliko uvideven da nisem sel prehitet enega sanjaca, sta me dohitela in ustavila. Placal polovicko - 600 eur deljeno dva, kolikor pik sem dobil, ne vem - takrat sem jih imel 0, sedaj jih imam spet 0, slo je pa za rang kazni od 0,24 do 0,38 promila (ja, ze to stane za eno minimalno placo). Ko sem ju vprasal zakaj sta ravno mene ustavila, sta rekla da sem za kroziscem peljal po sredini ceste - jasno, ko pa je bilo vse fraj, desna stran ceste pa je v sirini vec kot enega metra tako razjebana, da moram vsako leto dat kako felgo povarit. Jutri spet peljem eno, med vikendom sem vsekal v luknjo med asfaltom in bankino - med lomljenjem felge torej niti z asfalta nisem zapeljal. Ce potegnem crto, sta me policaja ustavila preprosto zato, ker sem pazil na svoj avto. V glavnem - 4 leta abstinence kasneje - v petek sem dobil hcerko, in sem si privoscil kozarec sampanjca. Bemti 120 kil imam, pa sem bil cel v rozicah. Ce bi sel v takem stanju na moped, bi bil vprasljivo varen. Pa ne pretiravam. Po eni pivi bi se verjetno ulegel.

...tudi te so lepe ...

Seveda poznamo. Parlament je cirkus...Vlada pa direktor cirkusa z faliranimi klovni ritolizniki...

ti maš pa čudno dijeto ... jest ud februarja du zdej, + 24 kg ...

kb mignu bo kle

Sem nov na forumu in še jaz predstavljam moja konjička Sem bolj na italijanih...

Vrjetn zadnic letos v najlepsi kraj na svetu

Cene so res nore. Verjetno so nore zaradi tistih, ki so jih sprejeli. So pač nori. Smo že pred časom tukaj pametovali, kakšne kazni naj bi bile primerne. In samo pametovali. Če ne drugo, vsaj cene bi znižali in uvedli kakšne alternative. Glede kaznovanja je pa tako, da brezdeljni fikusi samo gledajo, kako bi koga na cesti zaj..., ker je nekoga opozoril ali pa spustil. Glavno in edino pomembno je kaznovanje za vsako malenkost. In tega ne bodo ti fikusi nikoli priznali. Lahko pa meni verjamete, da je tako.

...kakšen majhen gs-ek

. ... potujoči cirkus "Trio čelos"

tipična kombinacija vege so zato, da imajo lepšo postavo globlje duhovne občutke... ker pa smo moški le za telovadbo si omislijo štirinožne ljubljenčke, da zapolnijo še tisto duhovno ljubezensko praznino...

Jaz sem se lani v morju kopal 28.11., sam takrat sem bil se mlad pa neumen.

En tag driveam dol po strasse, lookam kero Mujer bi attachal nase, eno bello, k gerne da... a se kvalificiram?

Zadnji up-date, malo spremenjena zadeva....

.... SWAŠTA... ...a mi zna kdo povedat v kero grupo spadam? ... pa še neki: ...a če imam avto automatika.... a pol nisem avtomobilist?..

Slabo vreme....sem tudi z Mileno govoril...mogoče drug vikend. Če bi šel sam Ok, prikolico mi pa lahko dol fukne

mene pa total nč ne briga kaj koga briga o meni...vzamem brihtol, pa 2 smartija in je wijuuuu

Saj si se zame tudi...se v Soču pršu na kavo...Hvala...

če peleš 100 pa veter 100 te radar ujame na 200

...študiram, kje bi zdele kak kres zakuru...

Je že mem........hmau bo jezk upletu...

js ponavad izvršilno vejo ablasti kaznujem tako, da vozm po predpisih in jih s tem ob žiuce spraulam

Ce bi nalepil se blond kitke ne bi bili.

Tud z dopusta ne da miru

Danes sva se z burjo lovila po Krasu . V ponedeljek dobim tudi kreše. Nič drugega ne bom dala gor! Tak kot je, je popoln ! Ajde, mogoče šipco.........

5. DAN: Po top zajtrku (clo jajca so mel, kar je v Italiji cel luksuz) pa malo spremembe plana glede na ne najbolj obetavno vremensko napoved v naslednjih dneh in že ta dan napad na Great St. Bernard Pass pogledat bernardinčke (menihi so jih začeli vzrejati tukaj gor pred okoli 300 leti)…tak pesjanar bi kar bil, glih prav len, da ga ni treba stokrat na sprehod peljat hahahha, še kratek sprehod po muzeju, kako so včasih živeli tukaj gor, nabava spominkov, malo navzdol pa spet navzgor še na Petit St. Bernard Pass zalizat nagačenga svizca (nč ni blo iz princa, pač ni žaba hahahah) in ob razgledu na s soncem Mt. Blanc sva končala v megli, da bi jo lahko rezal z mačeto na Cormet de Roselend (šele čez dva dni , ko sva se z druge strani spet peljala čez sva videla, kje sva se sploh vozila), čez Chamonix nazaj v Švico (Saxon) prespat

4. DAN: Takoj za dobro jutro serpentine na Gotthard pass (tunel sva spustila in raje zagrizla v hrib, sva pa prej v dolini naletela na vrtalko »Heidi«. Na Gotthardu sva si privoščila v izi zajtrk z razgledom. Plan je bil ogledat si še sotesko Teufelsbrucke, a sva videla bolj malo, ker se gredo dela na cesti in se ni dalo kar tako ustavljat…tudi sicer je v Švici ogromno dela na cesti, ampak ceste, sploh po prelazih so v piko. Naslednji prelaz je bil Furka Pass, z izjemno panoramo na naslednji cilj Grimmsel pass, vmes sva se poslikala še pri slavnem neslavno zaprtem hotelu Belvedere potem pa na Grimmsel pogledat, če svizci zavijajo čokolado v folijo (Murmeltierpark)……no te špehbombice so tkooooo lene, ne vem, če se je eden od njih v pol ure celo enkrat premaknil, tako da dvomim, da jim gre zavijanje hudo od rok hahahah....so pa tko kjut, to pa ja. In ker je kljub norim ovinkom po prelazih manjkalo adrenalina, sva se šla malo guncat na viseči most in peljat še z najbolj vertikalno železnico Gelmerbahn (včasih je bila to tovorna železnica za akumulacijo na vrhu, danes pa prav fajn služijo s turisti)….čeprav nekaj hudo adrenalinskega ni, mogoče da bi se na pol poti strgala zajla in bi mal bl letel po bregu navzdol hahahah. No na poti navzdol se je vreme spet skisalo in spet so bili v igri deževniki. Ko človek misli, da ne more bit slabše pa se najdejo še švicarski organi, ki ti za 3 km/h (čisti speeding hahahah) zagrenijo dan….no za tistih 40 chf so se ornk namatral, najprej d so se končno zmenil, kterga od naju bodo oglobil, potem jim pos terminal ni delal, niti drugi ne, ampak na konc so dobil tist dnar, čeprav plačilni je tako izpolnjen kt če ne bi bil, sm kdo se bo pričkal z njimi, glede na višino kazni kot jih majo,sva jo še dobro odnesla z najnižjo. Drugače tako vzorne vožnje kot v Švici še nikol nisem vidla, vsi vozijo striktno po omejitvah, vsi dajejo žmigavce, noben ne prehiteva, ne trobi…..ne vem od kje tisti Švicarji na naših AC k se vozjo 200 do 300 pa blendajo že en kilometer za tabo. No zaključek dneva je bil mal boljši po osvojenem Simplon Pass-u. Prenočišče pa spet nekje v rovtah, po 40 minutni vožnji v rahlem dežju, po temi, cesti široki za en avto v neke hribe, ko se človek vpraša, če »Jožica« sploh prav kaže sva celo prilezla do smučarske vasice in čist fajn hotelčka…..dobila, kot se je ata na recepciji izrazu »the best room«, z dvema tuš kabinama in dvema wc-jema, sm noben ni bil tolk velik, d ne bi blo treba ritensko not in da ti kolena ne bi gledala čez prag, ko si na školjki hahahha.

Povprecni Motosvetovec ne obstaja, tu na Motosvetu so samo Nadpovprecni !

Plan za precejšen del letošnjega poletnega motodopusta je bil sicer v pretežnem delu narejen že lani v okviru potepanja po Toskani, a sva bila prisiljena zaradi grozljivo slabega vremena (poplave, sneg, mraz in podobne fajn zadeve) usekat plan B in drugi del dopusta predrsat po Srbiji. Tako da letos ni bilo druge, kot da končno napadeva švicarske prelaze, Mont Blanc, Route des Grandes Alpes in se navohava sivke po Provansi. 1.DAN: Na predvečer lepo vse spakirava, tudi najpomembnejše...futr .Seveda je na planiran dan odhoda neumorno scalo kot iz škafa….in naslednji dan še kar….in še naslednji dan, čeprav po vremenski naj ne bi…..ampak ker sva skalkulirala, da najin plan ne bo šel čez, če se ne spokava, sva se sredi dneva neprodušno (kao, ker meni je glup deževnik spustil že po pol ure grrrrrr…..se priporočam za nasvet glede res dobrega dežjaka, ker v 4ih poskusih še nisem našla uporabnega, vsi do zdaj sicer držijo vodo ampak potem, ko je že noter ) zapakirala in planila v naliv…..nekje do Kranjske Gore sva se krasno stuširala, potem se naju je vreme končno usmililo in sva po suhem oddirkala čez Tolmezzo, Cortino D'Ampezzo čez zasnežen in mrzzzzzel (okoli 1 stopinje se je vrtelo) Passo Falzarego (jeeeeeej prvi letošnji snežak in zimske radosti….by the way gretje ročk je lifesaver) do Arabbe kjer sva bukirala prenočišče, navalila na večerjo iz moje superduper torbice (sicer res zgleda, da nič ne vozim sabo v primerjavi s kamelo, sam taglavne stvari so v moji torbici hahahah) in se do jutra ravno odtajala.

Če živnorc zakur pol bo šla cela vas....s pujsi ured ........

Na anketo lahko pozabiš. Saj ni bilo nikjer izpostavljeno vprašanje "koliko je katerih". Mogoče je pridevnik "tipičen" marsikoga zmotil, ker je rahlo intriganten. Sumljivo je podoben "povprečen". Tega se pa vsak boji ko hudič križa. Precej klizav teren nam je avtor te teme zastavil. Mar bi vprašal kakšen je "Najbolj občudovan slovenski motorist", pa bi bil odgovor kot na dlani: Zvone Šeruga.

Na žalost predvsem tisti, ki redno hodijo na volitve.

oktober še bo za zaključek

....., ker je dohtarca na dopustu

Jaz sem burje vajena in lahko komot vozim, ko piha. Ampak ta na Jadranki je prav dosadna! Da me v vsakem ovinku buta in žvižga okoli glave, mi vse najlepše pokvari!

11. DAN: Po zajtrku na hotelski strehi ob bazenu in s pogledom na »french riviera« (never mind golobe, ki so z umazanimi parklji tacali po krožnikih hahahah) sva zavila nazaj proti hribom, da dokončava Route des Grandes Alpes, ostal nama je še Col de Turini potem pa ovinek nazaj na riviero in mondeni Monaco, ki naju ni pretirano fasciniral (pojma nimam, kaj folk vidi v tem nagnetenem mestu na skali), malo šetanja po promenadi….«wellcome to french riviera«, sladoled potem pa še en krogec po trasi steze F1, vmes sem opazila trgovino Diesel in sva naredila po gužvi še en krogec, da sem si šla nazaj kupit že fuuul časa ugledane čeveljčke hahahah (ja kaj, pri nas se jih ne dobi…..babe žabe pač), v izložbi sosednje trgovine sva gledala, če bi vzela še enga Lambota za tist drobiž, k nama je ostal, sam ne bi šel v kufr hahahaha…. potem pa via Italia in jajcanje v nemogočem italijanskem prometu po obalni cesti mimo San Rema in še malo naprej do prenočišča.

8. DAN: Po jutranjem naskakovanju kufrov (prtljaga se nama je nekam namnožila hahah) pa končno spet s soncem obsijane ovinke…prvi je padel cOLCol du Galibier (z eno gumo v Franciji, z drugo v Italiji), potem Col D'Izoard, kjer sva se opremila z gumijastim cukrom, potem po malčki z razgledom Col Angel z ogromno svizci po travnatih pobočjih, ki se sekirajo za ljudi tolk k za lanski sneg, boli jih, oni veselo žvečjo korenince in se debelijo hahahah in za zaključek slavni Col de la Bonette, najvišji prelaz francoskih Alp…k na luni, mraz pa en glih tolk. Potem sva za par dni z Route des Grandes Alpes odvila na toplo v Provanso vohat sivko. Preko bookinga sva našla en luškan kmečki turizem v vasici v osrčju Provanse in uletela ravno prav za večerjo (čeprav nisva javila kdaj prideva in če bova na večerji je teta skuhala malo več, da sva se pridružila skupini senior Nemcev), ki je bila toooop. Lastnica nama je dala še kup zemljevidov in napotkov, kaj si splača pogledat v Provansi, tako da sva ugotovila, da bo treba v prihodnosti en dopust rezervirat samo za Provanso in si v izi ogledat vse kar ponuja.

2.DAN: Po zajtrku (glede na to, da smo v Italiji je bil celo normalen, ne samo rogljički in cuker na cuker) sva v soncu (ne moreš verjet), sm neke sparine ravno ni blo, pičila čez Corvaro na passo Pordoi (jp, snežna pravljica), mimo Ponte Nova, Bolzana, Berana in seveda na Stelvio (čeprav že petič, samo te točke pač ni za spustit, če smo že tam), začuda neke gužve ni bilo (mraz je super, ker ni mušic in glih en tolk zoprnih biciklistov). Potem pa do Lago di Resia pogledat potopljeni zvonik, se mal posončit, malčka potem pa gasa za Švico …..dalje preko Ramosch-a, Zamez-a , Fuorn Pass-a, Umbrail Pass-a v Livigno tankat tapocen benz (brez davka, res luksuz glede na italijanske cene benza) do prenočišča v Pontresini (vse nočitve sva bukirala vsak večer prej preko bookinga ali airbnb-ja, ta praksa se je do zdaj izkazala kot top varianta, tudi cenovno, ker Švica je, kar se nočitev tiče kar neprizanesljiva do denarnice). Ko sva se razpakirala je bil plan najt odprto trgovino…..skoraj mission impossible, v Švici je ob delavnikih 18.30 vse zaprto, sobote, nedelje pa nič odprtega (mi smo čist razvajeni)….no rešila naju je trgovinica na bencinski in večerja je bla top…brokoli pa pšanc itak.