Dvorana slavnih

Takole, pa se je tudi naša ekipa srečno vrnila domov. Videli in doživelo smo veliko lepega. Izpostaviti velja, neverjetno prijaznost in gostoljubnost Irancev, ki smo jo iskusili že prvo noč v Iranu. Moram pa omeniti, da po dveh dneh pozabiš, da si v Iranu in samo potovanje v to deželo ni nikakeršen bav bav. Zato velja izkoristiti, trenutno za tujce še odprto državo in si jo ogledati. Vmešavanje Amerike, Izraela... ne pomeni nič dobrega, to pa Iranci javno izkazujejo z obešanjem transparentov. Lp

Ob devetih zazvoni telefon: Prideta na kosilo? Kdaj pa? Ob enih?! Kam pa? V Bovec! Žena vzame Avtoatlas Slovenije in se že peljeva čez Kanauc v dolino Idrijce. Cesto urejajo še naprej, kar je dobro za uporabnike, le pri semaforjih ni zelenega vala. V Idriji pri Bači kontrola prometa/hitrosti, vsi vozijo 49. Po Tolminu zavijeva navzgor proti Kolovratu, zgoraj na križišču se spustiva v Italijo, kmalu zavijeva ostro desno proti Kraju (Crai) do Hlodiča (Clodig). Vasi ob cesti imajo še vedno prebivalce, nahajajo se pripete na strmi breg, cesta je asfaltirana, nobene njive ni videti, nobenega travnika. Le od česa so živeli/še živijio? V Hlodiču je odcep lepo označen, par rid gor, par rid dol in že sva na priključku na cesto Livek - Ceplesišče (ta del ceste so tri leta nazaj delno preplastili za dirko Gira, slabo, so že luknje v asfaltu). Dvajset metrov od križišča navzgor leži ob robu ceste GS advenčer, poleg motorja stoji motokros ta visok čevelj, ob njem leži čelada, za motorjem pa ugledam sedečega dobrih 30 let starega motorista. Ustavim, greva vprašat, če je treba kaj pomagat. Možakar počasi vstane, na dlani krvava odrgnina (rokavico je prenucalo ob drsenju), ob očesu zateklina menda od čelade, ko je udaril z njo ob tla, na eni nogi obut samo notranji copat-čevelj. Zadnji dan dvotedenske ture po Italiji, pripeljal se je iz smeri Livka, verjetno je šlo malce bolj hitro, z motorjem se je dotaknil škarpe, motor je položilo na desni bok, drsela sta na drugo stran ceste, motor je pustil kakih 30 m dolg in dobrega pol metra širok pas olja na asfaltu. Uničen desni del pogonskega motorja, ADAC mu je že urejala pomoč. Menda bo motor v 3 dneh v Regensburgu. Ga bo dal popraviti? Odkima, star je 10 let, preveč poškodovan, je že pred nesrečo imel v mislih novega. GS-a? Normalno, saj je iz Bavarske. Prvič sem bil v živo soočen s posledicami padca z motorjem, ki se je na srečo lastnika kljub materialni škodi zeloooooo dobro končal. Verjetno zadnja tako dolga tura letos, menda je zanjo že premrzlo.

Pavza in gretje na sončku v postojni nato pa skozi vipansko dolino v brda in čez kras nazaj. Lepo izkoriščena jesenska nedelja in lepih 370km. Nov stroj se pelje perfektno lp Aleš

Današnjih 383 kilometrov... Start in cilj v Selinah. Cesta Bruvno Donji Lapac Obeležje NOB Malo po bivšem aerodromu. Kontakt.... Franc požen... Morjeeee Victory... Burjo je odpihnilo, do naslednjega vikenda pravi kolegica . Noč naju je ujela.

Ker mi je uspelo dobiti dopust za prvi teden Oktobra sem sklenil , da je skrajni čas še za vsaj eno resno furo. Plan je bil Vršič pred njegovim zaprtjem zaradi voznih razmer , kar se bo po napovedih vremenarjev zgodilo že nocoj. Zjutraj sem štartal malo kasneje kot je bilo planirano saj je bila ob pol devetih še vedno videna slana v zatišnih legah vendar je bil skrajni čas za odhod , če sem se hotel izogniti napovedanem popoldanskemu dežju. Pot me je iz Laškega preko Litije vodila skozi Ljubljano kjer me je proti pričakovanjem pričakalo sonce. Nato sem pot nadaljeval do Logatca kjer sem se obrnil za Idrijo in skozi Most na Soči nadaljeval do Bovca in nato juriš na Vršič saj me je pričelo priganjati tudi vreme z rahlim rosenjem. Po krajšem postanku na Vršiču pa urno proti Krajnski gori , Jesenicam....nato pa proti Kamniku preko Tuhinjske doline nazaj v Laško brez kilometra avtoceste. Slik je bolj malo , ker nisem fotograf ampak motorist. Doma je števec pokazal 432 km.Ajde mejte se.

Upam, da ni prepolna farb sicer pa, le kdo bi tukaj farbe gledal

Včeraj, Idrija (kje pa drugje) ps To sm vse jst pojedu, tko da če me povabiš na kosilo, veš, s kolko hrane je potrebno računat ...

piše se zaradi takih, ki radi berejo, pa da ti ostane v spominu, tiste ki pa moti, ne rabijo teme odpirat. Razn če jim je dolgčas. Zato pa navedem zraven naslova, čigav je potopis, da ne bo dvomov, da ne bo kdo po nepotrebnem kaj preveč bral. Večkrat preberem, ko se nekdo sekira a bi ali ne napisal potopis. PIŠITE in PIŠITE V VAM LASTNEM STILU!!! Ne ozirajte se na druge, če bo dvem ali enemu všeč je dovolj. In v končni fazi, včasih pišemo tudi samo zaradi sebe, ker nikoli ne vemo, kdaj demenca udari piše se zaradi takih, ki radi berejo, pa da ti ostane v spominu, tiste ki pa moti, ne rabijo teme odpirat. Razn če jim je dolgčas.Zato pa navedem zraven naslova, čigav je potopis, da ne bo dvomov, da ne bo kdo po nepotrebnem kaj preveč bral. Večkrat preberem, ko se nekdo sekira a bi ali ne napisal potopis. PIŠITE in PIŠITE V VAM LASTNEM STILU!!! Ne ozirajte se na druge, če bo dvem ali enemu všeč je dovolj. In v končni fazi, včasih pišemo tudi samo zaradi sebe, ker nikoli ne vemo, kdaj demenca udari

... danes okoli poldne sem naredil dobro delo. Verjetno sem prihranil kako življenje na cesti, ko sem na trzinski obvoznici (hitra cesta - štiripasovnica) preprečil ženski nadaljevanje vožnje, ki je z bencinske črpalke zavila v napačno smer. K sreči je to storila kakih 200m pred mano in je bila še v fazi speljevanja- pospeševanja, da ni bilo kake kritične situacije (med nama). Imam posnetek iz kamere v avtu, pa ne vem, če se lahko to gor objavi, da me kdo ne toži. To se mi je zgodilo že drugič, da sem zaustavil vozilo, ki je vozilo v napačno smer. ...prvič se mi je to zgodilo na vrhu višnjegorskega klanca na AC, ko je na SOS pasu nemec obrnil pred mano in šel v nasprotno smer... ... zapeljal sem predenj... mu blendal in mahal....in ko se obadva odmakneva s prehitevalnega pasu.... nekdo pokne mimo mene (naju) vsaj 150 km/h.... ....no.....pol so me pa popoldne policaji na Ridah ustavli.... .... z motorjem... ...ampak sta bila zelo prijazna policaja.. končalo se je s ... srečno-srečno....

16.dan: Beograd-Domžale No če prejšnji dan ni uspelo, so bli pa knedli za zajtrk. Ker sva šla ravno mimo, sva odvila še na letališče in si šla pogledat muzej letalstva (ki vse kaže ni bil obnovljen, že kar so ga postavili, mu ne bi škodilo malo »osvežitve«), kjer sva padla v resno debato o starih jugo časih z vratarjem hahahah, ti zmeraj največ vejo o vsem. Potem pa sva se spokala kar na AC, ker vreme ni ravno kazalo najbolje, pri Zagrebu je že začelo ulivat kot pri norcih, tako da sva v garažo parkirala lepo oprana vsega popotniškega prahu, ki se je v dobrih dveh tednih nabral…….ja in spet je vsega prehitro konec. Skupno se nama je pod gumami nabralo dodatnih 4.855 km, če štejeva še trajekt pa še slabih dodatnih 1000 morskih. Grčija je lepa, sploh gorati del ima lepe cestice, kar se tiče motoriranja, kljub temu, da kvaliteta asfalta ni ravno najboljša. Res wow pa je Meteora, človek bi kar sedel na tistih skalah in gledal v daljavo, »there's sth special, mystic in the air«. Maj je po moje idealen tajming za obisk, je toplo, ni prevroče in predvsem ni še mase turistov, zaradi česar so tudi cene, sploh nočitev in bencina (ki sicer že tako ni poceni, okoli 1,6 do 1,7 eur/l, v sezoni pa se še dvigne) nižje. Cenovno naju je skupaj s trajektom (422 eur za dva+dva motorja+kabina+večerja in kosilo) in vsemi drobnarijami in spominki, hrano, prenočišči, bencinom, vstopninami (ki res niso poceni, pod 20,00 eur po osebi ne prideš nikjer noter) cca 1.100 eur po glavi, vtisi in spomini pa so neprecenljivi.

sej pri nas tut ni bilo drame, ampak nadčloveški napori mene in Pika , da sva trajekt dvignila. Sicer pa takole, in nasplošno okrog potopisov, pa je že @BIFnekoč napisal, da skoraj bruha, ko prebira, zjutraj smo vstali, si zobe umili, potem sem šel srat in nato je sledil zajtrk, po zajtrku smo garmin pritrdili in nadaljevali 200km do naslednjega mesta, kjer smo si pogledali 100 muzejev (potem pa sledi še 200 slike, vseh zornih kotov muzeja) Jaz enako. Potopis oziroma prigode morajo biti vsaj malo začinjene, da ni bralcu dolgčas. Le in zgolj naštevanje suhoparnih podatkov, pa natančnih relacij, z dolžino in temperaturo je sekundarnega pomena. Bolj je pomemben vtis, ki ga pisec poda, kako je občutil deželo, kako je občutil potovanje, kake drobne prigode so se mu dogajale, to vleče za brat. In Kmeta se itak dobro bere. Meni je bilo (in škoda ker tudi tukaj ni) odlično brati tudi zapise Kmetove žene...zapisi z zadnjega zica. Ko se sopotnik precej drugače počuti, razmišlja obnaša, kot mi vozniki. Še sedaj se spomnim, mah, kar poiščem tole, kar bralca vleče da kr bere in bere, na koncu se lahko celo poistoveti.. Zadnje dni iz zadnjega sedeža dež, sneg, toča... Zapuščava prelepi hotel v Esfahanu in kmalu... skoraj za ovinkom začne rosit aaaaa spet bo drsališče na cesti. Grr a lohk nehaš... Pogled v nebo obljublja da je to le en pozabljen oblak, greva dalje. Gužva... garmin bluzi, midva pa tut. Prideva na neko AC po tablah se nama zdi vse čudno. Sergej ustavi kamion, stric pravi nazaj hmmm pa vrjemi zdej v neki pantomimi kam res it. Ok greva dalje in obrneva takoj ko je možno. Na cestninski spet sprašuje kam za Kermansach... model nima pojma. Pa dobr kje ti živiš, kot da bi pri nas vprašal kam za.... naprimer Krško. Pa saj to so neke osnove razgledanosti. Res so intiligentni kot ...... bruh... Sergej skor iz kože pade oz. je kot atomska bomba. Oh ljubezen moja saj bo. In se spomnim stare šale.. vse poti vodijo v Rim, le razdalje so različne. no jaz bi najbližjo. Naprej pa ravnica... levi in desni ovinki in mraz in lepi razgledi. Navlečem dežkota da me ne prepiha aaaah pa diplomirala bom s tem sranjem. Z veseljem uporabim moje čarobno stikalo... gretje sedeža mmmm to me rešuje vedno znova in tudi zaradi tega ne dam tega motorja. In evo spet dež, cesta drsališče, nesreča za nesrečo.. no saj če mal njihove gume pogledaš nič čudnega. Dodaš orto vozno kulturo in glatko cesto... dobitna kombinacija. Nekje na vrhu enga hriba huda prometna. Mrtvi. Uf to me je pretreslo, šele danes nimam več teh prizorov v glavi. Naprej pa itak mal zakrčena... ah Vesnica.. pač kaj češ.... Debatirava do kje greva... cilj podaljšava do naslednjega večjega mesta, a ker je zgodnja ura greva še naprej. Bo jutri manj, samo to sem imela v mislih. Končno prispeva v Saqqes in zopet iskanje hotela v deželi kurdov, kjer je že tako bogo znanje angleščine še večja drama. Mama mija kako si želim že v civilizacijo. En model naju vodi do hotela kurd. Fajn. Hvala. 100x Garažna je, ok. Wi-fi pa če je al pa ne. Sesuta od vsega videnega, dežja, mraza, snega ali toče saj ne vem kaj vse je blo.. vsega po mal. Tuš, hrana. In padem v posteljo, takoj me zmanjka. Naslednji dan do jezera Van. Zunaj mraz, ...joj kje si perzijski zaliv in 40+ nisem si mislila, da bom to kdaj napisala, pomislila, rekla, ker vročine ne prenašam prav dobro. No takoj bi zamenjala štart v dežju, naprej po kaki uri dveh vroče, potem spet mraz ....ma za znort. In evo meja. Katastrofa od katastrofe. Kam it, kako naprej.. vse stoji. Ajme ljudi ciganarija od ciganarije ne pa državna meja. Lokalac ponuja pomoč. Jaz bi ga sterala nekam Sergej pa iz izkušenj že ve kako in kaj. Jaz ostanem pri motorju. Priznam strah me je bilo. Sama med....volkovi.... en bolj čuden od druzga. Vsi nekaj govorijo jaz ne štekam nič, pa tudi ne trudim se. Izgubim občutek za čas. Zdi se mi, da sem lačna in žejna. Počasi me začne mrazit. Čelado imam kar na glavi... imam mir in manj zebe.... Sergej pride, Sergej gre, pride pome, da me vidijo. Kap mafija glupa. Smejijo se... komu kaj... kr neki...pol se hoče en še slikat. Ma nimam besed samo stran od tukaj. In spet stojimo zunaj in čakamo. Koga??? Še enga ki se mu ne da dvignt. Po kaki uri se le primaje in ok lahko greste. Ko že misliš da je to to... a ne ne še mal drame na Turški strani. Pojdi sem, pojdi tja. Odpri to odpri ono. Torbo dol, pod rendgen, ok lahko greste. Greva do naslednjega oknca ponovi vajo. Še rendgen motorja ja pa kaj še. Fuj fuj bljak...ko so končno zadovoljni greva. Kam...ja kam, saj je hujš kot sred njive. Ceste ni, povsod sama krama...Komaj ostaneva na motorju. Veselje da sva v Turčiji naju kmalu mine. Spet ležeči policaji in kontrola na kontrolo. A se lahko že neha. Včasih imam občutek, da jih bolj firbec matra kera norca motorirata v teh krajih. Ciganarija je še vedno nepopisna, ves čas imam tak slab občutek ko opazujem ta narod po teh mestih. Končno se odpre...narava, super cesta, čudoviti razgledi. Aaaa poezija in temu primerna je tudi najina vožnja do jezera Van. Tukaj pa žurka. Mladina zrihtana kot pri nas za maturantski ples. Živa glasba oni pa vsi na plesišču. Lepo jih je bilo opazovati. Midva smukneva v savnico in na večerjo. Ha ha to je bila pa spet drama. Lačen, da bi pojedel vola in pol in te cenik ne zanima pa se ne znaš nič sporazumet. Ni šans, angleščina no go... kalamari preberem na tabli.. to bo ok naročiva 2x dobiva naroceno... super samo midva sva lačna... kaj pa kak krompir, kruh.. kar koli. Nekaj se matramo vsi skupaj. No na koncu uspešno. Dobiva krompirček juhej. Še lačna.. še 2x kalimari samo pisan naju gledajo. Aja in pivo... končno si privoščiva pivo. Madonca je pasal. Danes je kalamarov zmanjkalo. Hmm kaj pa sedaj. Pokažejo škampe.. ok 4x prosim pa krompirček in francosko solatko le to pokaževa v vitrini. Spet naju čukast gledajo dobiva eno porcijo škampov in ostalo. Dobro je bilo... škampke sva še 2x naročila. So nosili eno po eno... kdo bi razumel. Drugače je tu tudi normalna restavracija a zaradi žura ne obratuje tako da je na voljo le ribja. Ker ne veš kaj naročite od ribe naročiš tisto kar poznaš. Evo spodaj spet žur in cigu migu muzika. Juhej, živel 1 maj. In še najboljše... rute več ne rabim, lahko se objemava in lubckava. Juhej. Priznam pa, da še nisem čist preklopila tole z ruto. Ko greva iz sobe se mi zdi da sem nekaj pozabila.jaooo meni.

kakšne sončne zahode gledajo marsovčki...

10.dan: Patras - čez most Rio Achaia 38.309198, 21.779419 - Saita - Gefira Mpania - Petrochori - Thermos - Agrinio – Lefkada (11.,12.dan) Naslednji dan sva se premaknila na otok Lefkada, edini otok, ki je s celino povezan z mostom in eden izmed otokov z najlepšimi belimi peščenimi plažami s turkiznim morjem , ki jih ponavadi gledamo na razglednicah….in ja res so take plaže in v maju, ko še ni sezone (lastnica apartmaja je povedala, da se dejansko sezona začne šele konec junija), saj je bilo vse vključno s hoteli večinoma zaprto in zaraščeno (kake hude urejenosti v Grčiji pač ni, smeti kolikor hočeš, tudi na teh prelestnih plažah). Je pa res, da se je treba kar malo pomatrat, da se pride do njih, vse te plaže (Porto Katsiki, Milos, Agiofili, Kathisma, Gialos, Egremeni- žal nedostopna že od potresa 2015) so namreč pod klifi.No ker sva se kljub zamudi z odhodom zaradi peripetij s trajektom očitno zakalkulirala in nama je en dan hodil viška sva se odločila na Lefkadi ostati tri dni in jo prečesati po dolgem in počez….za kar, kot se je izkazalo res rabiš kar precej časa, ker so ceste polom, ozke, drseče, makadamske z metrskimi luknjami, zaraščene ali celo zaprte zaradi del (čeprav ni videti da kdo dejansko dela). Tako da tri dni sva se malo vozikala od plaže do plaže, kjer sva večinoma bila bolj kot ne sama, voda je bila top za namakanje in res turkiznooooo modra in čista, se miljonkrat prefotkala, da bodo doma, ko bova kazala slike ja vsi fovš hahahahha in jedla (tzatziki, spinako pita, grška solata, gyros na miljon in en način, feta sir, kadaif in še druge cukraste sladice, od katerih ti zaradi sladkobe izpadejo zobje hahahah)….laganini v glavnem, po grško hahahah. En dan sva zavila pogledat še sotesko Nydri s slapovi, se je prav pasalo ohladit v tisti vročini. Na severu pa je zanimiva peščena plaža z ostanki mlinov na veter. No zadnji dan sva se odločila it še na Gialos beach…..zgoraj je bil znak road closed, beach open….ok bova pač šla tista dva kilometra po cesti v delu peš….lepo v opremi kreneva na pohod, na vrhu je bil sicer parkiran valjarček, ki bi bil prav priroče, da se po tistem makadamu zapeljeva do dol hahahah, pa še dve brzini je mel, kaj bi to letel dol po bregu hahahah…..prideva nekje do slabe polovice klifa in tip, vodja delavcev, pravi, da ne moreva naprej, ker je zaprto, ker delajo cesto, ja valda, če zgoraj piše beach open, ne me j**** tle tacam v vsej opremi po tem soncu že več kot kilometer in zdaj naj grem nazaj al kako, halo….no na koncu se naju je usmilil in naju zapeljal nazaj do motorjev in umaknil tablo beach open, da se ne bi še kdo tako nasankal. In sva šla na najino plažico Agiofili.

Tut večerja!

@Akito končno ne... Upam, da ne bom izvedel čemu so te cevi namenjene

Mogoče pa ravno zato nekateri več ne napišemo nič v temi izleti ali potovanja? Pri letošnjih trenutnih 16k km se je sigurno nekaj vtisov nabralo na daljših in tudi krajših izletih.

nobenih dram? kot jih lahko beremo pri "drugih"? čisto običajen izlet?

Hmmm, škoda da si mogu lačen od mize Zakaj so ti dali samo predjed

Crnčim, nimam cajt tut na bankomat pogledat

.... ...... ......

spet bo kunzerva na miz ...

...tole moje je proti tistemu zgoraj prava "srotica"...ampak ne bi tega menjala za nič...je včeraj prav sedel tale štrudl in belokrajnska prosta poftica, ko sem premražena po šihtu odvijugala do nekam med Metliko in Črnomljem...

Eh to smo že dali čez in je passe.... Potuje se samo tako kot Snecer, dobr in pameten nakup motorja je samo Versys 650 in to mora biti star model. Vsakokakršna odstopanja od zgoraj navedenih dejstev je mim in nepravilno. Pravi način je Snecer način, drugo ne obstaja.

Ne se sekirat, jaz sem zvratal skozi grb pa še podloške skoraj 2cm velike dal, čez zihr ga ni ps. podlošk nisem barval, moja ma samo rdeč, pa črn lak

Ti greš do Bosne pa je drama in se en vrne na prikoli. Ne morem si zamislit koliko drame bi bilo če bi v 12dneh naredil 12.500km...

Sprejmem! Sam bi dodal še obvezno predavanje na Soči in ogled travmatološkega oddelka. Tole s temi "pametnimi telefoni za glupe glave" je res postalo nevarno in mislim, da v prometu ali pa v družbi na splošno že izpolnjuje pogoje, da zadevo lahko označimo za epidemijo. In to je stvar, ki, tako kot alkohol, direktno vpliva na varnost prometa. Globa za uporabo naprav, ki zmanjšujejo slušno in vidno zaznavanje je 120 EUR, globa za npr. nepopoln komplet prve pomoči ali pa manjkajočo žarnico v kompletu rezervnih žarnic je 100 EUR. Kaj bolj vpliva na varnost? Kdo je tukaj bolj nor? Kaj dela Agencija za varnost prometa, poleg tega, da greje svoje stolčke in opozarja z letaki, da je potrebno v megli prižgati meglenke? In ja, smilite se mi policisti, ki morate pri svojem delu upoštevati takšne zakone in svoje nadrejene, z njihovimi ukrepi, ki dostikrat niso nič drugega kot izpolnjevanje zahtev Ministrstva za finance, saj sicer proračun pade. Evo, tukaj se pa strinjava in sva na isti strani. Lepo.

Je to kvartet Sveti Balinčki, bolj poznan kot San Balinos.

K je bil vikend dolg kot en "blink" ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, blink, ponedeljek........

Jst menjam za kos jabolčnega štrudla vse "tisto zgoraj". Če pa navržeš še prosto, pol pa šenkam še taljane

9. dan: Olimpia - Kalliani - Dara - Lampeia - Amaliada - plaža 37.812547, 21.221049, 37.873921, 21.107823 - Patras 38.309824, 21.781046 Zjutraj naju je zbudil dež, kar je na grških, sploh priobalnih cestah blazno zoprno, že tako asfalt drsi kot bi vozil po ledu, ko je mokro je pa sploh veselica. Zajtrk sva dobesedno pojedla iz kufra pod nadstreškom neke zapuščene bencinske. Potem je nekje sredi hribovitega Peloponeza končno nehalo kapljati in je vožnja po ovinkastih cesticah, sicer precej zaraščenih, to da s komolcem v ovinkih šariš po grmovju, ki raste do sredine ceste je normalno, sredi ničesar z občasnimi ovirami v obliki potepuških psov in čred materiala za štumfe postala malo bolj zabavna. Ker naju čas ni ravno preganjal sva se izlevila iz usnja in si privoščila malo izležavanja na plaži….kter luksuz, na peščeni plaži polni školjk (itak da je šel cel žakelj z mano hahahah), ki ji ne vidiš konca ne v eno ne v drugo smer čisto sama. Pred večerom pa še malo vožnje do PAtrasa in mostu Rio, preko katerega sva naslednji dan zapustila Peloponez. Lastnik apartmaja je bil prav fajn možakar, sicer policist, ki nama je malo bolj obrazložil, zakaj se Grki vozijo, tako kot se vozijo…«v Grčiji sta samo rumena in zelena luč, rdeče ni hahahhahaha« ja je bilo opazit ja. Vozni park je pa tudi zelo khm….muzejski ali kako bi se reklo…ogromno je pick-upov, ki pa so zrešetani in prerjaveni kot švicarski sir, če žmigavec visi na kabelčku no big deal, itak ga ne rabiš, ducktape reši marsikaj…..a je to varianta v glavnem hahahah.

Ti kr raj večerjo nared bo cnej.....pa za obline je tud fajn...

Danes dolgo spal pol se je pa začelo,dal štrudal pečt,kure pa ovce nafutrat,dal cote prat,potem centralno nakurit, pa komanda danes ti kuhaš,potem jabolček naprešat,pa dat kuro po delih v pečico,potem tik pred kosilom žlahta na vratih ti poje pol štrudlna takoj,končno kosilo,zdajle pa grem eno kitico oddrematpol pa na mator

Fuck sem si rekel , živet treba naprej. Po tragediji, kjer sem izgubil sebi ljubo osebo in izgubil del srca. Po operaciji kolena(moral bi biti še na berglah) in kup sranju, ki se mi je navleklo v pisker sem rekel dovolj. Šive mi odstrani Damijeva lepša polovica, on asistira. Grem, Pik1(Prle)in Damijan34(Tihi) sem vzel s seboj, sta me lepo prosila in ker nimata prjatlov sem jih vzel. Ko pridem v garažo je bmf prekrit s pajčevino, Ktm je brez glasa(crknu aku) Doma omenim ženi, da razmišljam o novem motorju......pogleda me, zastriže z ušesci in mi pove: "a ti ne moreš bit normalen dec , pogledat kak pornič, spit pivo, ne, ti bi kupil spet nov motor. Jbg nisem po JUS-u. Ob 9h štart na Omw Postojna, zbirno mesto in naprej Opatija,Plomin,Trget in končamo v Medulinu. Vso pot nas spremlja Borutt, prevzgojimo ga. Vmes iščemo spet dostope do nedostopnih mest in lepih fotk. Itak se zaštrikam na neki potki, da komaj obrnem, koleno je trenutno 14dni po operaciji in bi ga ocenil , da je 50 procenten in tako nesposoben držat kravo v nagibu.....kurac, pa sm spustu, sej je navajen. Prle in Tihi pa sta pobirala po tleh. Brez makedama in potk ne gre. V Trgetu pojemo.... Hotel izberemo po filtrih.... savna, bazen, zajtrk in Peršingi. Takoj za šank , saj smo žejni, Dami nakaže prvi . Pravijo : "Pamti pa vrati" Ja odmah vračam jer slabo pamtim in tak se zatakne. Upam sam, da nimajo spet kakšnega benda v hotelu. Ne da se kurčim, sam , ko Jan Plestenjak poje , nafila Stožice. A k jst pojem jst spraznem Istro. V ceni imamo SPA zato tudi izkoristimo fačuzi in savne. Po kulturnem programu sledi kulturni program ..... slike povejo več , kot tisoč besed. Še par fotografij iz poti. ...tak je.... Lp Mrki,Tihi in Prle.

Nanašajoč se na zgornjo objavo ... pira je kolkor češ, iz kjer češ. Vina tudi. Za jest pa ... majka mila, zakaj nimam 7 želodcev

Večirjam in dobro,dobro,mmmmm......................

Po 21 dneh in prevoženih 12770 km sva se srečno vrnila domov iz Irana, dežele neizmernih naravnih lepot, zakladnice zgodovine, dobrih cest, tako visoke razvitosti, da bi mislil da nisi v Iranu kot nam ga kažejo in dobrih ljudi velikih src. Kdor misli, naj gre, dokler je še tako.

Pospeski so kul, jebes sredino.

"Upam, da ne bom izvedel čemu so te cevi namenjene " Ti želim, da ostanejo nedotaknjene....

Tu se vidi manjko kulture. A ce sosed scije pred bajto, bom pa se jaz, in to bo uredu, ker je on itak prvi zacel? Me ne briga za druge. Men se di narobe. Zarad mene lahk usi nabasani picite skoz naselje, in se vam nic ne zgodi, jaz pac ne bom. Tud zdej ko je spet stavka, ne bom vozu niti malo drugace kot obicajno.

pol nism edini

zakaj ne štrajkajo polet, k ga lohka žgemo do daske

Matr se ta teden že vleče.

Zjutraj po Makarski malo "fajtanja" z vetrom potem pa gasa na celino Prološko blato, Crveno jezero, slapovi Kravica,izvir reke Bune,skrivališče za podmornice v Dubi

Sem šel mimo okrog 9:10 Na Učki biciklisti. Šel za metlo in policajem. Želja Učka se ni uresničila. Trajekta nisem iskal. Motovun obšel izza črpalke na Parenzano po vzhodni strani hriba. Seveda makedam. Proti morju seveda Rovinj. Mausa srečal na Planini. Zaključek pred pol ure v garaži. Fugiral pa ne bom nič. Učka od daleč Limski kanal Oprtalj

Ne samo da ste čelavi, še oblečeni ste skoraj isto, ko močeradi ste.

Takole je bilo, pa nič drugače. Boljše kot v službi pa vsekakor

Takole je današnjo vožnjo zabeležila mica... 187km po bližnjih hribih v prelepem sončnem vremenu. Višinski EKG današnje poti. Najprej sem jo mahnil čez MR v zasavje, od tam pa preko Zagorja na zasavsko Sveto Goro. Od tam pa do Save in naprej na zasavski Triglav - Kum. Na vrhun brez sapice in topleje kot v dolini. Res je visok tale, ja ni več dimnik, ker se iz njega že en čas ne kadi več. Potem pa do Hrastnika, Zidanega Mosta do Brega od tam pa še na Lisco. Iz Lisce pa proti Jurkloštru preko Vrha nad Laškim v Laško in nato še na Svetino Od tam pa nazaj na start, ki je obenem tudi cilj. Slike povedo največ...