Dvorana slavnih

. ... to je tisto, ko si rečeš ... ... ni glih za zdrkat, je pa zelo fajn za dušo privezat

En lep dan, drajsanje po ovinkih, off road vložki, kup poznanih Fac... neponovljivo

Glej Kenny, v tvojem podpisu piše: Spoštuj moje mnenje in jaz bom spoštoval tvoje. Ti ni vsaj malo nerodno, da si tak sralec in delaš sramoto družini Roberts? Če se spustim na tvoj nivo: Nismo vsi takšni MotoGP drkači, nekateri mamo tudi realno življenje in samo občasno gledamo moto dirke. Če misliš, da moraš zaradi tega ljudem srati s svojimi budalaštinami, pač dokazuješ da si nedojeban in primitivc. (ostalim se opravičujem zaradi neprimernega jezika ampak Kenny pač zna iz vsakega potegniti najslabše).

Skače trese drma.... ampak filing bo...

...ena junijska ...in današnja...

Zajebana je, hribovska. Ob 15:30 je na cca 1000nmv kazalo 16C

...to mi je pa poznano ...

Mlčk bulši ku jučeri

In ko s furce prideš domov te čaka tole!

Sam enmal en krogec. Pripravljen za štart.

Glavno mesto Armenije Yerevan, ali Eravan po naše, ima dober Mio prebivalcev, leži v kotlini, ki jo obkrožajo visoki vrhovi, skozi mesto pa teče reka Hrazdan v globoko vsekani strugi, ki deli mesto. Mestni javni promet je soliden.....podzemna železnica, ki središče mesta povezuje severno in južno predmestje, busi in trole, tudi tramvaji še obratujejo, taxijev je ogromno in so za nas poceni, predvsem odvisno za koliko se dogovoriš, veliko se potuje z zasebnimi kombiji (maršrutkami). Center mesta se nahaja na njenem levem bregu reke, kjer smo se v hotelčku namestili tudi mi, do strogega središča mesta smo imeli 10 min hoje....res smo dobili idealno lokacijo, za ogled mmestnega jedra pešaka......že preko ceste hotela je bil park z dogajanjem, prijetni lokali na prostem in gostilne. Motorje smo sparkirali ob vhodu v ograjen prostor, šlo je na tesno.... vendar je šlo.....po tem, ko smo se razpakirali po sobah, smo se sprehodili do parka in si privoščili obilno večerjo z več različnimi jedmi, glede na to, da je bil jedilnik napisan z njihovimi črkami in seveda jeziku, ter tudi noben od strežbe ni ravno obvladal angleško, smo naročili bolj po loterijsko in tudi nekaj več jedi kot nas je bilo, da poskusimo čim več različne hrane, bili smo že hudo lačni in...... za ziher še nekaj rund piva je steklo......odlično raznoliko hrano smo jedli in podebatirali o preživetem dnevu, nakar nam od sosednje mize pristopi urejen gospod srednjih let in spet vprašanje, ki smo se ga bili že navadili ...."od kuda?"....ko mu povemo za Slo, je takoj preklopil na Ang jezik...... nekoliko smo se pogovorili, dobro je poznal našo državo, kot smo izvedeli, je bil prof na družboslovni fakulteti......s spoštovanjem je govoril o nas, bil je navdušen nad našimi košarkaši, kot EU prvaki v košarki, ter nad tem, da je tako mala državica kot njihova, bila na nogometnem svetovnem prvenstvu v JAR...... očitno je bil športni navdušenec, saj nam je zdiktiral celo prvo postavo naše takratne reprezentace s kapetanom Korenom in selektorjem Kekom na čelu......bili smo presenečeni, sam je ne poznam v celoti, pa sem veliko ur presedel pred TV ob gledanju fuzbala ....... športniki so očitno res ambasadorji države.......... možakar je za sosednjo mizo z družbo praznoval RD, vsi so bili veseli in ponosni, da smo se z motorji pripeljali tako daleč ogledat njihovo deželo......nekoliko smo se še pogovorili in nazdravili z rundo za srečno potovanje in jo v nasprotju z navado dali na naš račun in na koncu za vse skupaj kar smo pojedli in popili plačali pa bagatelo Naslednji dan po zajtrku v hotelčku z res zelo prijaznim osebjem.......receptorka nam je dala zemljevid mesta in v angleščini pojasnila kar je bistvenega za pogledat...... smo se odpravili na ogled mesta pešaka, staro mestno jedro je lepo urejeno, z vodometi, urejenimi parki, spomeniki, arhitekturno zanimivimi zgradbami, hoteli v odličnem stanju, čisto, zeleno, delovalo je mirno in spokojno.....nekako v stilu stare metropole, brez nepotrebnega vrivanja nove arhitekture, je mesto zadržalo zgodovinski pridih nekega drugega sveta....začetki mesta segajo v leto 782 p.n.š., ko je bila na obrobju sedanjega mesta postavljena utrdba, ob njej pa naselbina.... sčasoma je bilo po rodovitni dolini postavljenih še nekaj utrdb in kljub večkratnim osvajanju perzijcev je prebivalstvo obdržalo armensko apostolsko cerkev, ki se je uprla tudi rimokatoliški....zgodovina mesta je bila burna, saj so se zaradi strateške lege, na tem območju križali ruski, turški in perzijski interesi.....po 1. s.v. je mesto pridobilo na veljavi, kot glavno mesto ob proglasitvi Armenske republike, širilo se je in hitro razvilo, tudi kasneje v CCCP, saj je z več kot mio prebivalci imelo posebej ugoden status v mega državi. Ogledali smo si glavne znamenitosti, zgodovinski muzej na Trgu republike, ostanki trdnjave Erebuni in muzej Matenadaran s številnimi rokopisi, na koncu še spominski park genocida nad Armenci na griču Cicernakaberd.....žalostno......nas je pretreslo kaj so jim naredili Turki po 1. s. v. Ogled mesta je bil zanimiv, vsem nam je bilo všeč..... mesto je zelo razgibano, saj leži od 900 do 1200 mnm.....promet ˇnormalenˇ ......ljudje prijazni.....imeli smo nenadejano srečo, da je bila nedelja in .... tržnica je obratovala na polno.... je bili kaj videt in kupit, kupili smo spominke, darila......ženske so našle svojo srečo mesto vredno obiska in ogleda.... imeli smo lep sproščujoč dan. Zvečer še dobro pojedli in popili v parku blizu hotelčak ob planiranju trase naslednjega dne, ki naj bi peljala ob vznožju Ararata ob Armensko Turški meji proti mejnemu prehodu z Gruzijo. Ob 7uri smo že v jedilnici na dobrem zajtrku, ob 8 imamo načrtovan odhod, poslovimo se od prijaznega osebja, kuharica ženskam podari še nekaj njihovih zelišč, pripravimo motorje in oblečeni čakamo še zadnjega za odhod, ko ......šok, ne najde dokumentov.....vse preiščemo dokumentov ni ....na hitro se posvetujemo kaj nam je narediti....takoj podaljšamo bivanje v hotelčku še za en dan, se ponovno razpakiramo po istih sobah.....kontaktiramo naše MZZ, povedo, da v Armeniji ni našega veleposlaništva in, da zadeve za nas ureja Poljska ambasada.....receptorka pomaga pri iskanju P ambasade......glede na situacijo se razdelimo v tri skupine..... dva gresta po poteh urjenja dokumentov, nekaj jih ostane v hotelčku in kontaktira v Slo glede pridobivanja dokumentov, moja družina pa dobi hvaležno nalogo.......obiskati tovarno brendya Arart in nakuptit robo .....vsi smo imeli naročila od doma in seveda tudi zase.....poberemo naročila in se taxijem odpeljemo do tovarne...... Armenski konjak je mogoče ob ogledu proizvodnje poskusiti in kupiti tako v tovarni »Ararat«, na desni strani soteske reke Hrazdan, kamor so iz skupne tovarne preselili proizvodnjo konjaka, kot tudi v tovarni »Noy Ararat«, na levi strani reke, ki je nastala na starem obratu, ki se nahaja v nekdanji perzijski trdnjavi iz 16. Stoletja. Le-ta je bila v rušilnem potresu leta 1858 zravnana z zemljo in leta 1877 se je začela proizvodnja vina, ki jo je kasneje prevzel Shustov, vodilni ruski proizvajalec alkoholnih pijač. Glavni preobrat v proizvodnji konjaka se je zgodil po razstavi leta 1902 v Parizu, ko je bilo armenskemu brendiju dovoljeno uporabljati ime Konjak. Zaradi izjemne kakovosti je že leta 1912 postal glavni dobavitelj ruskemu carskemu dvoru in še danes je Ararat ekskluzivni dobavitelj konjaka za Kremelj. Tovarna je bila opuščena po razpadu Sovjetske zveze, a ponovno zaživela leta 2002 in od takrat si lahko vso zgodovino za tovarniškimi zidovi obiskovalci Erevana tudi ogledajo. Mi smo se odločili obiskat tovarno na desni strani reke, ker nam je lokacijsko delovala bolj privlačno na vrhu hriba, kljub temu, da nam je taxist svetoval obratno, kot smo kasneje ugotovili je dobro svetoval...... tako, da smo se peljeli preko mosta čez globoko soteske in že na mostu se vidi na vrhu hriba impozantna urejena stara tovarna konjaka Ararat. Proizvodnja konjak z imenom Ararat poteka že od leta 1887 in je zelo cenjen.....obilno ga je konzumiral W. Churchill. Armenski konjak je britanski premier Sir Winston Churchill prvič okusil na mirovni konferenci na Jalti februarja 1945 in od takrat dalje konzu,iral le tega, menda kar v obilnih količinah Sovjetski voditelj Stalin ga je zalagal z armenskim konjakom in prav konjak je rešil vrhunskega strokovnjaka za pripravo konjaka. Churchill je pri eni izmed pošiljk konjaka pripomnil Stalinu, da okus ni več takšen, kot je bil nekoč in izkazalo se je, da je bil strokovnjak iz Erevana deportiran v gulag v Sibirijo, od koder ga je rešil prav Churchillov prefinjen okus. Stalinu namreč ni preostalo drugega, kot da ga iz Sibirije vrne v Erevan, kjer je skrbel za pripravo konjaka. Tudi Agata C, ga je "ljubila" in še mnoge znane svetovne osbenosti.....ja res je vrhunski...priporočam Vstopimo v prodajalno urejeno top, na recepcija želimo na ogled tovarne, vendar je na žalost že vse rezervirano za teden naprej taxist je imel prav, saj je ta tovarna zaradi svoje lege bolj "oblegana" od turistov, kot druga, ki je v bistvu matična tovarna in kot smo kasneje izvedeli so cene še nekoliko nižje in vse skupaj ni tako mondeno, ter bolj pristno, kot tam kjer smo bili........na žalost nismo šli v drugo tovarno, kjer bi po vsej verjetnosti lahko videli celotno pridelavo konjaka..... posvetili smo se zahtevnemu nakupovanju.....jah ni bilo lahko.....izbora ogromna, po količini v steklenici, okusu in starosti od 3 do 30 let, pa še exlusive kolekcije, različne embalaže, reklamni artikli....moram poklicat kolege kaj si kdo želi....imeli smo samo količinska naročila ......nabavimo....cene so bile, ko smo kasneje ugotovili cca. 30% cene v Slo. S polnimi rokami vrečk zopet vzamemo taxi in se odpeljemo do hotela. Tam potek akcija »reševanje motorista Saškota« ...na Poljski ambasadi ne vedo nič o tem, da bi zastopali tudi Slovenske državljane naše MZZ očitno "odlično" dela zato se kolega obrneta na Nemško ambasado, Germani jima pomagajo tako, da priskrbijo brezplačno prevajalko, ki napiše izjavo o izgubi dokumentov v Armenščini in Angleščini, s to izjavo gresta na policijo, tam je precej kaotična situacija......zaslišanje vodi stroga šefica zelo uradno in hladno, no ko ji kolega "pihneta na dušo" o lepotah Armenije se omehča in nekako le otoplijo odnoso in po pojasnilih, telfonijadi, ter preverjanjih dobita potrdilo, da lahko brez dokumentov zapusti državo......težava je bila v tem, da je izgubil prometno, vozniško, zavarovalno polico motorja za Armenijo in Gruzijo, OI, nekaj denaraj in KK, poleg tega pa tudi dokumente za motor kolega, ki se je poškodoval in je čakal v garaži v Tbilisiju na voznika, ki bo priletel tja z letalom teden dni pred odhodom domov.........v glavnem xseba....no po telefonskih klicih in pomoči prijateljev v Slo, so se uredili drugi dokumenti, ki jih je potem kolega, ki je prišel po motor prinesel v Gruzijo. Konec dober vse dobro, z nekaj stresa in izgubljen dan, tako je bili potrebno zopet prilagoditi ruto in izpustiti kako planirano točko. Epilog vsega pa je prišel čez teden dni, ko smo bili že v Kapadokiji, ko se je po FB kolegu, ki je izgubil dokumente, javil Armenec, ki je na AP, kjer smo se ustavili in bokirali prenočišče našel njegovo povoženo torbico, z dokumenti.......še so pošteni ljudje na tem svetu in....FB dela čudeže Naslednji dan po zajtrku, smo končno pripravljeni pri motorjih, je že pasalo, po tolikih dneh permanentno na motorju, je že manjkal gas Ogledalo od Volge DeLux, ki sem ga nalepil na počenega, še v Gruziji je držalo in odlično opravljalo svojo funkcijo, skoraj bolje kot original Razdelimo se, kolega z dokumenti motorja, ki je v garaži v Tbilisiju se odpelje po drugi poti proti glavnemu mestu Gruzije, kjer se bo dobil s kolegom, ki pride z letalom po motor...... mi pa ob Armenski-Turški mejo, proti drugem mejnemu prehodu, med Armenijo in Gruzijo, iz Gruzije pa potem takoj zavijemo na jug, na mejni prehod proti Turčiji, ker Armenija in Turčija nimata med sabo mejnega prehoda v funkciji..... dogovorimo se, da se dobimo v Kapadokiji, ki smo jo naknadno ob zadnji spremembi rute dodali v plan, torej vsak po svoji poti in potem meeting point v Tručiji. Pozdravimo se in gas vsak v svojo smer....... Že po dobri uri vožnje se pripeljemo v mesto Vagharshapat ali Echmiadzin, ki je znano po najstarejši cerkvi v Armeniji in kar tretji najstarejši na svetu. Samo mesto ni veliko, šteje okrog 60.000 prebivalcev in je četrto največje v Armeniji, tako, da hitro najdemo cerkev in samostanski kompleks. Ustavimo se, že okolica izgleda lepo urejena in policisti nam dovolijo parkirati kar na pločniku ob ograji kompleksa, kjer načelom ni dovoljeno parkiranje, saj je za osebna vozila in avtobuse na drugi strani urejeno plačljivo parkirišče, očitno je lokacija zelo obiskana......pravkar je pripeljal tudi bus poševnookih. Opremo pustimo brez skrbi na motorjih, glede na to, da sta policaja ob motorjih pokimala, da ni skrbi. Vstopnine za ogled velikega in urejenega samostanskega kompleksa ni, sprehodimo se po kompleksu, kjer se tudi nahaja najstarejša katedrala svetega Etchmiadzina, zgrajena med leti 301 do 303, ter nekajkrat dograjena leta 480, 618 in 1658, tudi sedaj so ob njej gradbeni odri in jo obnavljajo. V veličastnem kompleksu se nahajajo lepo urejene zgradbe in lepo število starih ˇhačkarjevˇ (kamnitih križev, prvi so nastali v 1. st., večina na tem območju pa v 9 st., ko so se osvobodili izpod arabcev in obeleževali zmage, ter označevali krščansko deželo) v kompleksu je tudi restavracija, v nekdanji meniški menzi, tiskarna, semenišče… Po ogledu se pozdravimo s policajema in zopet na motorje.....cesta na s pelje ob Turški meji in pripeljemo se v Gyumri, drugi največje mesto v Armeniji, leži na 1509m.n.m. je nekakšen gospodarski center države....dobrih sto tisoč prebivalcev.....odkrili so ga Grki leta 402 B.C. skozi zgodovino je doživljal uničenja in razcvet, menjal imena Alexandropol, Kumayri, Leninakan, odvisno pač od trenutnih vladarjev, naredimo kratek tour po mestu, si ogledamo cerkvico in spomenik padlim v vojni, na žalost ni časa za ogled impozantne trdnjave na nasprotnem hribu, ob kateri stoji velik spomenik matere Armenije, ustavimo za pijačo in nadaljujemo proti meji z Gruzijo, vozimo po planotah, klima je sveža in od severa grozijo črni oblaki, pridemo do mejnega prehoda na planoti v stepi, relativno dobro urejeno, .....skoraj prazen le par vozil....carinske formalnosti potekajo brez problemov in korektno, le računalniki imajo še "hitrost commodore", trajalo je par minut preden sprocesira en pasport. Na prehodo se pogovorimo z družino iz Anglije, ki je priletela v Erevan in tam najelo vodiča z avtom, ki jih vozi na oglede znamenitosti......very clever, bil je prijeten in angleško zelo vljuden pogovor Zopet v Gruziji in na motorje, današnji cilje je pripeljati v bližino Vardzie, kjer so svetovno znane jame v katerih so bivali ljudje. Ko pripeljemo okrog zgradbe in kontejnerja Gruzijske policije se znajdemo na širokem blatnem kolovozu z ogromnimi blatnimi lužami, ki pelje čez polje, ustavimo se in hitro ugotovimo, da smo sfalili cesto, ustavimo in peš se odpravim do policaja in v slovensko-ruski kombinaciji skomunicirava in verjetno z bebastim pogledom izvem, da je to glavna cesta (ena od treh), ki vodi v notranjost države......jp je kar prava cesta....vozimo dobrih 40km po delno blatnem kolovozu res da relativno je širok, polnem blatnatih luž, zelo spolzko je, občasno sopotnice popešačijo zaradi varnosti, nihče ne želi zalegnt in se poškodovat......daleč je še do doma....srečujemo težke tovornjake, ki se potapljajo v blato, občasno tudi avte, celo kaka mečka se pripelje vsa blatnata in je praskala s podom po kolovozu.....peljemo se skozi res zelo revne vasi....kar naporno pa, ko končno pridemo na asfalt se smejimo doživetju...tudi to je del potovanja, del avanture za spomine Vmes nas namoči dež, ko pridemo na asfalt dvignemo tempo vožnje, veliko časa smo izgubili na poljski cesti....spustimo se s planote v sotesko, peljemo mimo gradu Khertvisi, ki ima strateško lego na vzpetini ob sotočju dveh rečic, tukaj bi se morali ustaviti in poiskati prenočišče, vendar se s tempom peljemo mimo odcepa, dan gre h koncu, do mesteca mesto Aspindza, ustavimo se ob trgovini za pijačo, na klopci posedajo penzionisti in žulijo pivo.....eden pristopi in spet vprašanje "od kuda?" povemo in stari kot iz topa "aha Slovenija ja Ljubljana", ga pogledamo z odprtimi usti, prvi, do sedaj, ki je takoj vedel za našo malo lepo državico in še glavno mesto.....zopet slo-ruski pogovor....povprašamo za Vardzia caves, razloži nam, da smo zgrešili odcep in se je potrebno vrniti do gradu in tam zavit proti jamam......pozno je in odločimo se, da kar tu prespimo, povedo nam kje je edini hotel v mestu, nekaj sto metrov stran, relativno nov in dobro urejen, motorje spravimo v pritličje, kjer naj bi bila enkrat trgovina....večerjo pojemo kar v hotelu.

Štrudelj pečen pa ga že majnka,le gdo ga je.....

raje je zdrsnil kot da bi bil fšolan

Kod Dinka

. ... kaj, kaj, kaj ???? ... nč posebnga ps .... phhhhh ... in ta nej bi mene treniral fitnes ???

stari jih je šolau, dokler ni zbrusu hemeroidov .... škoda ...

Rad bi videl te "humanitarne ženske", ki podpirajo migrante, če bi vrgle kak euro tistim, ki prosjačijo pred trgovinami, skupinam, ki se ti smilijo...? Lahko je biti pameten in človekoljuben nekje daleč stran od dogajanja. Problem niso migrantu tu in sedaj, problem je, zakaj je do tega prišlo, kako ta problem rešiti, ustaviti...to je vprašanje za celotno Evropo ne le za posameznike. Če pa nekaterim pašejo prišleki, da pomešajo narode, da uničijo narodni ponos, zgodovino...takim so včasih rekli narodni izdajalci. Sedaj, ko nekatera načela niso več tako striktno sankcionirana, je vse prepuščeno liberalni svobodi, po kateri gre vse v "tri krasne"....

sploh se ne bi sekiral zarad motogpja... fuzbala, kamoli šport klubov pa sploh ne gledam za motogp so dovolj highlights na 24kur.com zate pa verjamem, da bi pred župnikom pokleknil, samo da ti t2 vrnejo

ko sem prišel z jadranke, sem zalaufal snemalnik (snemanje nastavljeno od 7.00 do 9.30), da pogledam posnetek. Le ta se je začel ko so MMu zapeli himno. Fakju kanal A

Ga nmčkn grandenduriram Tule že nekaj časa nisem aktiven kot bi hotel. Če koga zanima, naj me na FB pocuka za rokav, je bolj ažurno. Lp

Se še spomnite mojega “za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni”? Kakšna razlika je med mojo ljubeznijo do slovenskega jezika na slovenskih tleh in vašo ljubeznijo, katero sedaj izkazujete ob navalu tujcev? Toliko enega pljuvanja je bilo po meni, ker sem hotel, da Slovenec v Sloveniji uporablja slovenski jezik z osebo, ki razume slovensko. Sedaj se pa poglejte, kako branite vse slovensko. Smo sedaj isti? Ali ste samo toliko dvolični, da po navdihu iščete sovražnike? Jaz sem vedno isti in bom vedno Slovenec. Boste tudi vi?

Velik del 7 filmov je bil posnet na področju od Paklenice do prelaza Prezid na južnem Velebitu. V NP Paklenici so posnete scene iz štirih filmov: Zaklad v srebrnem jezeru (1962), Med jastrebi (1964), Old Surehand (1965) te Winnetou in Shatterhand v dolini smrti (1968). Scene iz še treh filmov so bile snemane v Modriču – Rovanjski, Jasenicah, na reki Zrmanji, Tulovih gredah in prelazu Prezid: Winnetou in (1963), Winnetou III (1965) in Winnetou in Apači (1966). Vse filmske ekipe, razen zadnje, ki je bila leta 1968 nameščena v takrat odprtem hotelu Alan, so bile nameščene v tedanjem motelu Paklenica.

Največje veselje povzroča svojim nasprotnikom, kateri so ga odpisali že pred 10 leti in si ne priznajo, da še vedno dobro vozi. Veseli so vsakič, ko ne zmaga...to ni realno ampak zelo čustveno spremljanje, komentiranje, doživljanje tega športa. Možakar je legenda, je res car...s svojimi nastopi postavlja visoke mejnike. Ne kot tisti, ki se po naslovu, dveh umaknejo, kao, da so najboljši, v resnici jih je pa verjetno strah ponavljat vrhunske vožnje.

Stoner who? To je un k je ko je baba rekla 'zdej pa dost!' takoj nehal pa na plenice saltal?

Z drugimi besedami.....objestnež na polizdelku....100 posto

rossi je dobro vozil, a ni zdržal pritiska in vožnje na limitu prvak ga je z lahkoto nadziral t2? aja cerkveni operater eon je čisto spodoben

Tudi včerajšnji "siv" dan brez dežja sva s kulom dobro izkoristila.

Policaji, sem pozabil napisat

begunce smo imeli npr., ko je bila vojna v Jugi, jih nisi vidla? to pa sedaj ni nič drugega kot islamska invazija ekonomsko-verskih migrantov prav tebe bodo obrezali in zavili v rjuho, ti vzeli internet in te postavili v kuhinjo za vedno, o vožnji na motorju, tudi zadaj ne boš smela niti sanjat ne vem, od kod si sedaj potegnila neko pretepanje družic, kaj ima to veze z migranti? če si jih boš tu naselila, bo tepena vsaka pa še kaj poleg... ko je polna rit vsega, potem babe pr nas rešujejo živalice, rastline, zdravo jejo, vse so prehranjevalne specialistke, joga, zdravo življenje, bogi migranteki itd .... tiste, ki pa same pošteno zaslužijo pa ziher ne bodo pitale migrantov ne vem, al si ti vzdrževan član al kaj, samo s takimi migrantskimi forami, ki uničujejo našo ureditev, ne boš daleč prišla pri nas pa Šiška zapremo, ker so se v gozdu igrali in se snemali...

Ne vrjamem

Kravo sva zadušila, zdej bova pa pri Dinkotu še travarico

No, fante kaže, da bo ratal pravi pes

22.4.2018 Yazd-Bandar Charak-Bandar Pool- otok Qeshm (Perzijski zaliv) cca 1200km z VeSna Danes je bil res en luškan dan. Zjutraj vstaneva, si oči pomaneva! Sam spim zelo slabo, kljub utrujenosti, ki se nabira. VeSna spi, kot hrček. Ko se zvečer pogovarjava, jaz pol ure nekaj trobezljam, ko se obrnem in vidim koma strica Toma smrči Ob štirih zjutraj je zajtrk że pripravljen in poleg zajtrka, čisto celi zapakirani čiki. Modelu, ki mi je prejšnji dan tako lepo pokril motor, sem rekel zvečer za čik.Ne kadim redno, sem ter tja mi zapaše in tako me je presenetil z lepo gesto. Spakirava in ob 5h sva v sedlu,da izkoristim malo nižje temperature, ki so ob tej uri že skoraj 30 stopinj. Vozim previdno, da spet ne nabašem policaja, vzletm in pristanem , kot Challenger. Na ležečih sem diplomiral in v glavi odintegriral naš sistem. Zdaj jih pričakujem povsod, še , ko grem na sekret, pa še me presenetijo, poden imam stolčen in pritiska na mehanizem centralnega stojala za avtomatsko dvigovanje, vse skupaj že močno jamra. Sam nisem bil na veliki potrebi že dva dni,(beton) ona na 2 uri, bogica je , samo žilava , kot tetiva diareja in slabost se ji po včeraj kupljenih lokalnih medikamentih naglo izboljšuje, poleg pa faše še teto iz amerike. Ko jo vprašam ali ustaviva in odleživa kakšen dan , me skoraj brcne v tazadnjo.... Sam se uležem in skoraj umrem že pri 37.2 telesne temperature. Ker nisem sral že dva dni, se bojim ,da mi drek useka v pisker in , da dobim usrane misli.... Pod kontrolo imam vse, razen vsega.! Sonce se počasi dviguje iz smoga in pridobiva na moči. Jbg , tud to treba poslikat pravi moja Velik del Irana leži na 1500 do 2500nv , današnja etapa ni nič drugačna, samo , da so tu kjub višini visoke temperature. Bojan mi je veliko svetoval , saj je bil v Iranu, ko je nam bila Bosna še veliko potovanje, priprave so trajale cel teden- Vtisnile so se mi njegove besede, ko prideš iz Teherana se naglo spustiš na nižjo nadmorsko. Kjer sem bil do zdaj , povsod sem vozil na nv , kot sem jo omenil, razen Kaspijsko morje, ki leži celo na minus nv. Ne vem , takšno orientacijo ,kot imam. Mogoče nisem v Iranu. Zavijem s ceste, to je namreč moja specialiteta ustavim, privoščiva si malico, gučava in se veseliva prihajajočega. Naenkrat zaropota, se obrneva, motor na tleh. Ne morem vam povedat, koliko sočnih sem stresel in jih stresal še , ko sem bil nazaj na cesti, Vesna modro molči. K sreči samo praske......kozmetika. Potencialnim popotnikom svetujem dotočit gorivo vsaj zadnjo tretjino cca 130 km pred nulo, odvisno od tanka do tanka. Velikokrat se zgodi, da so dve pumpe zapored dizel in prideš do goriva res na hlape. Mogoče sem to že napisal, brez zamere, ko vam pišem sem mentalno in fizično v slabem stanju, a se ne dam . Da pa je merca polna odlomim repek od zadrge, tisto držalo, ko vlečeš gor in dol, ne znam drugače pojasnit. Ostalo ga je le nekaj milimetrov. Zdaj uporabljam za zapenjanje in odpenjanje kombinirke. To so pogledi ko pridem na pumpo, vzamem iz žepa klešče , in tipam okrog vrata , sam sebi se zdim bedast, Vesna se smeje. Od Yazda naprej se začne tisti pravi stereotipni Iran, ki ga imamo doma v mislih ob omembi te prelepe dežele. Vrnil sem ji Vsake toliko pa zbiralniki vode in koze ..... Povsod kjer se ustavim mrčesa v 3pm . ...... Prežgan kamen in +40, sem ter tja pa kakšna oazica zelenja, ponavadi ob kakšnem izviru. Ker je bil tak luškan dan padem še na dva radarja cca 150kmh na 80 omejitve aaaa 80kmh omejitev , ravnina pa dokler seže oko. Faaaak! Imam srečo, ker so do turistov prizanesljivi, obakrat odneseva brez kazni, vsa čast! Vmes kakšno malo mestece Končno se spustiva v Perzijski zaliv, bolj točno v Bandar Abbas. Temperature naju že cca 300km spremljajo na 40+ noro vam povem . In to na nmv ..... Ustavljava se na 30 min in žlampava. Sproti na potovanju prilagajam okvirni plan, tudi tokrat. Kot sem vam omenil nisem kenjal že dva dni......dobil sem usrano misel. Potegneva do Bandar Charak, trajektna luka za otok Kish. Ko pridem na rampe eno uro preverjanja , karneta, potnih listev pizde materine, na koncu mi pove, da je to biser Irana, dostopen samo električnim avtomobilom in motornim kolesom na elektriko grrrr meljem pri sebi, da bi ga najraje fental, pred tem mi je tepec odpiral tank in vohal, kaje za eno gorivo.....butl si mislim , valda ni dizel poleg tega imajo pa v Iranu vsi tovornjaki euro 7 motorje...Če mi je prejšnje dni drek smrdel po dizlu mi zdaj že voda, oni pa men o neki faking elektriki wtf Z Vesno nama pade morala na dno, toliko prevoženih po +40, potem pa hladen tuš. Spogledav se , obrneva , če sva že tu greva pač nazaj in kljub pozni uri prebit do Bandar Pool , kjer je trajektna luka za otok Qeshm bolj znan , kot Iranski Hollywod. Sonce je v zatonu. Vozim že kot pravi Iranec , mal po desni, mal po levi, vmes in okol povsod me je dost, vmes, po desni , po levi Do tja naju na vsaki policijski kontroli preverjajo, bolj zaradi radovednosti in motorja. Vsak tepec bi se z nama pogovarjal in slikal , zunaj pa stopinj za jajca peč.....allo v kombinezonu se kuhava pri +40, a moraš biti prijazen in se smehljati , v meni vre a kažem zobke s katerimi mu bi vratno žilo pregriznu. V luko prideva ob 23h , sva samo še na baterije, tu pa spet, kot na meji. Potni list, karnet, izpolnjevanje raznih obrazcev , kako je ime mojemu očetu in ostale biokracijske pizdarije. Končno me po 1 uri spusti naprej do trajekta. Sistem ni na uro, temveč, ko se napolni gremo, tako čakava še 1 uro vmes pa kot vedno kup entuzijastov, ki bi se slikali, nejevoljen sem že, kar opazijo in me pustijo na miru... Moram pa pohvalit, da je to motoristom prijazna država. Trajekt, ceste so za nas zastonj. Ko pristaneva rabiva do mesta na otoku še 60km , trda tema utrujenost in moj strah, da spet ne nabašem kakšne ovire, pomeni počasna vožnja, ki po celem dnevu švicanja ubija dušo in telo. Ko pridem v mesto se ustavim pred prvim hotelom , ki ga vidim , polen k... imam vsega, da o dragi ne govorim .Železna lejdi je čisti papak proti njej. Nočitev 500dolarjev wtf drugi,tretji hotel , vse isto.... Fak, ura je ena ponoči , midva se pa na rezervi vrtiva po mestu, še vedno skoraj +30 juhuhu. Dost mam, ustavim taxi, povem , da želim imeti motor na varnem, kopalnico in seveda wifi, slednje je pogoj in zaradi slednjega še krožimo okrog. Možak spet ni hotel nobenega plačila, pa sva oreng krožila, res so ljudine, pustimo biokrate v državnih službah, ti ti spijejo kri. Pred hotel prideva ob 2h zjutraj po cca 1200 prevoženih km, po 21 urah v sedlu , oba umrta. Popila sva vsak cca 10 litrov vode in šla 3x lulat. Fotografij je bolj malo, saj nama je bilo tako vroče, da se nisva želela ustavit, če res to ni bilo nujno. Nasvet: imejte s seboj rehidracijsko sol, da nadomestite izgubljene minerale, ker drugače te sesuje, to sem se naučil v Maroku in Kazahstanu, seveda na trd način ,drugače pri hepanemu ne gre. Ker imam zvito felgo in brez stabilizatorja krmila, motor tak trese, da ne čutim več rok, vse mravljinčasto , kot da bi štemal celi dan . Zjutraj sem imel še vse pod kontrolo in v malem prstu. zdaj imam vse v sredincu. Za hotel plačava za tri nočitve cca 210 dolarjev , znosno za ta del Irana. Za današnji dan se globoko poklonim svoji ženi, ki je kljub slabšemu stanju, zdržala res faking težko etapo, res jo ljubim. Kljub zgoraj napisanem sva srečno prispela, kljub zgoraj napisanem sva srečna da sva tu in vrjetno edina z motorjem , ki sta iz Slovenije sploh kdaj obiskala ta otok oujeee Lp do naslednjič.

Šotor, spalka & motor. V štiridesetih letih moto potovanj po petih kontinentih, še nikoli po kosilu nisem vedel, kje bom zvečer prespal. In ravno to je tisto, kar je potovanja naredilo zanimiva. Ne vem, kje kdo vidi čar v tem, da sleherni dan lovi le prenočišča? - Užival pa k svina... (v blatu) 1) Homer, Aljaska; 2) ob Dalton HWY; 3) Yukon Teritorry; 4) Dolina spomenikov

Po vsem prebranem izpod tvojih prstov se tudi jaz sprašujem o tvojem razumu.... Ne vem, res ne morem razumet, kako bi eni pravico vzeli kar v svoje roke in iz čiste preventive zradirali vse, ki si iz takega ali drugačnega razloga želijo boljše življenje? Ja, seveda, med prišleki so tudi slabi ljudje. Zelo slabi. Ampak ti so vsepovsod. Domači in tuji. Pa ne gremo iz preventive likvidirat vseh. Ista grozodejstva počnejo tako kristjani kot muslimani. A gremo potem likvidirat še vse krščanske župnike, škofe in podobne "svete glave"? Več kot dokazano je, da je v njihovih vrstah precej pedofilov. Gremo potem likvidirat vse motoriste, čist iz preventive, ker izgledajo grozno in ker jih ne razumemo? Strah je največji sovražnik in oblast ga s pomočjo medijev izjemno uspešno uporablja za kontrolo množic. Vsaka mati na svetu želi, da bi bil njen otrok varen, verjemi. Tudi tiste, ki iz takega ali drugačnega razloga ne seksajo in so po tvojem ožigosane samo iz tega razloga.

In ti misliš, da je tvoj odnos do žensk kaj boljši? Svašta

celo v tujini dela eon maš app za phone

Od kje ti to? Jaz nimam pojma!

Pa dobr, a vi nimate doma?

ena iz Starigrada, Večka Kula, plaža .. ah, fauš tistim, ki boste tam jutri ... link do 360° panorame: https://goo.gl/maps/upZ3o6dg65G2

TouringForce. O tem je govora. Pnevmatika lima. Primerjal mojo vožnjo s SF+ in vožnjo s Touring Force. Približno enaka masa motociklov (jaz z ženo na lažjem motorju….kolega sam, vendar na precej težjem motorju). Podobna vožnja, hitrost, grobo pospeševanje iz ovinkov ...itd… Sport Force močno nasvaljkana, Touring force lepa, nič nasvaljkana. Iz vsakega ovinka je vlekla bogato črno črto. Ni pa to toliko športna guma, kot SF+..... vsekakor pa bo zanimiva za tiste, ki jim prej zmanjka sredine pnevmatike, torej za Sport turing vožnjo ( .. zakaj ima pnevmatika že takšno ime.. )

Tudi današnje oblačno dopoldne sva s izkoristila. "V Zali" sta še vedno dva semaforja, na cesti v Idrijsko Belo pa ni več časovne prepovedi prometa za vsa vozila, in je tudi ne bo več, ker danes nisem videl nobenega "stroja" več.