Dvorana slavnih

Če nisi uokvirjen..pač nisi. Na Pohorju so že pripravljeni na zimo...ampak jaz pač ne morem iz kože. Ni lepšega kot križarjenje po makedamih cestah skozi aleje jesenskega drevja in listja, ki se vrtinči izpod koles motorja. In tako me je pot odnesla tudi na kočo na Šumiku. Nazadnje sem bil tam pred leti...pač zanemarjeno urejena s strani enega od najemnikov v nizu enakih. Tokrat pa...šok. Že ob prihodu se mi je zdelo nekaj drugače...zunanjost lepše urejena...pa sem stopil še v kočo...vstopil in izstopil...pa spet vstopil...najprej nisem vedel ali se naj sezujem...pa mi pride naproti eden izmed treh blontnih angelčkov, ki strežejo v tej popolnoma prenovljeni koči...moje oči na pecljih. Popolnoma prenovljena notranjost...toplo in prijetno vzdušje...pozitivna energija. Angelček pove, da so kočo kupili jo prenovili in da sedaj delujejo po principu ponudbe domače hrane iz eko pridelave. Iz stalne ponudbe naročim domačo klobaso in bezgov sok...prijetno za trebuh, za razpoloženje pa pogled skozi panoramsko okno na vhove pohorskih smrek...sanjsko. V glavnem...tistim, ki se ne poserjete do vratu , ko zagledate malo makedama, priporočam obisk koče na Šumiku. Najlažje iz smeri Areha...lahko pa tudi iz Ruš, ali pa preko Treh Kraljev in Osankarice iz smeri Slovenske Bistrice. V stalni ponubi imajo gobovo juho, sušene domače dobrote, kuhano domačo klobaso, sendviče...domače sokove (coca cole in podobnih sintetičnih izdelkov nimajo), turško kavo, čaje, borovničke, med, in domače pivo...konfekcijskega nimajo. Pa še kaj se najde. Možna so tudi kosila po predhodnem dogovoru in rezervaciji, ker želijo nuditi res le svežo domače meso iz lokalne pridelave. Kontakt za rezervacijo: 041 341 722.... Imam pa vtis, da ne bo dolgo, ko bo tam težko dobiti mizo... Po tem prijetnem presenečenju in 3x blond postrežbi sem še nekaj časa križaril sem ter tja po Pohorju in tako zaključil enega lepših jesenskih dni... Aja...pa nekaj zanimivih lokacij za muharjenje sem si tudi nagledal....

Po kosilu do 4-ih jezer v osrednji Sloveniji Cerkniško jezero Bloško ali Volčje jezero Jezero v Rakitni ter Krimsko jezero Temperature od 9 do 14,5 stopinj. Lp, notranc

Tista, samoumevna. Po defoltu. Ker se spodobi. To so tiste furce, na sposojen cajt. Na podarjeno vreme. Nespodobno I love it

Prej Pol

Danes je blo pa cist drgac. Ze dolgo nism pil tako slabga kofeta in jedu tako katastrofalnega strudla. Grozno. Je bla pa fajn druzba.

Dušo ma žoga, ko spusti je neuporabna .

Od Monfalcone (Tržič) ob 6.35 do Milana RHO sejmišče 10.10. Ob 10.40 že bil notri. Nazaj ob 16.55 doma ob 10.00. Cena povratne je 79€ za Premium, več prostora za noge, udoben sedež in BAR vagon na pet korakov.. Vlak res na momente vozi tudi 270k/h, malo postaj kjer se ustavi. To je varjanta če greš sam.

... k sm biu ceu let pridn,mij mikvaušk že prnesu prvo rundo ...

Kar začni odpuščat Konec maja bo verjetno datum Brez asistence ne gre, ker je pregloboko v puščavi, da bi tja prišel brez dodatnega goriva in vode. Štartali iz Douza bolj pozno, 3 dni je bila pot sama po globji puščavi. Ostalo pa pač mal enduro trippin.

Ravno o tem govorim. Sam čez neko mero ne grem, ne dovolim, da me na suho pobrijejo, kot ovco. Nova Tenere mi je všeč, a če bo cena prenapihnjena- naj jo kar imajo....Naprimer V Strom 650 (pa ni čisto po mojem okusu) je primer dobrega, kvalitetnega, neproblematičnega motorina / ceno. Tenere je nekje v tem rangu in 30 ali celo 50% višja cena je zame povsem nesprejemljiva...........Pa v bližnji prihodnosti, navkljub morebitni zelo ugodni ceni Tenerejke 700, nakupa ne načrtujem (čeprav so za vsak primer € že pripravljeni), ker sem enostavno z obstoječo zelo zadovoljen. Nisem eden tistih , ki jim potrošništvo prekomerno kroji življenje.

ko novega, leta ga pomladijo https://suchen.mobile.de/fahrzeuge/search.html?damageUnrepaired=NO_DAMAGE_UNREPAIRED&isSearchRequest=true&makeModelVariant1.makeId=13100&makeModelVariant1.modelDescription=versys+1000&maxFirstRegistrationDate=2013&maxPowerAsArray=PS&minFirstRegistrationDate=2012&minPowerAsArray=PS&scopeId=MB&sfmr=false&usage=NEW&usage=USED za mali dnar se vrhunsko pelješ primer, 5700 eur, žaz z grdimi kufri https://suchen.mobile.de/fahrzeuge/details.html?id=260601002&damageUnrepaired=NO_DAMAGE_UNREPAIRED&isSearchRequest=true&makeModelVariant1.makeId=13100&makeModelVariant1.modelDescription=versys+1000&maxFirstRegistrationDate=2013&minFirstRegistrationDate=2012&pageNumber=1&scopeId=MB&sfmr=false&searchId=d074607a-ebca-1e72-9f84-53e969d75f2c al pa 6700 s ktrc in kawa kufri, 6200km, komaj utečeno https://suchen.mobile.de/fahrzeuge/details.html?id=269601989&damageUnrepaired=NO_DAMAGE_UNREPAIRED&isSearchRequest=true&makeModelVariant1.makeId=13100&makeModelVariant1.modelDescription=versys+1000&maxFirstRegistrationDate=2013&minFirstRegistrationDate=2012&pageNumber=1&scopeId=MB&sfmr=false&searchId=d074607a-ebca-1e72-9f84-53e969d75f2c to so pač Švabi, si kupi, do kafeja, vidi same GSke in je že na mobile.de malo v EU pogledaš, tistih pat stotakof pa ja ni problem, da je na hofu v Sloveniji

vedno o najboljšem, vedno

Še vedno 24.4.2018 in še vedno otok Hormoz ......enkrat treba ven iz jame spet v vročino in jebeni tricikl ..... In že drvimo proti posebnim hribom , različnih barv . Te barve so sol , sam pač poznam samo belo , res fascinanten je ta otok in nasploh Perzija Kljub vsemu uživava 100 na uro .... VID_20180424_091102.mp4 Ko se je pa tu po hribu navzdol zagnal , sem mislil kar dol skočit faak sej se ne bomo ustavili ...... ...kot ste opazili pišem potopis . Preživeli smo Je pa sledil makedam in vse glide sem spet začutil v grlu A kar je sledilo je odtehtalo bolečine in strah Čeprav vse izgleda , kot kamen je v bistvu mineral soli ..... Za 7h vožnje po otoku mu plačamo cirka 10€. Zaslužil jih je. Po 11 dnevih najinega tripa sem 6kg lažji, ni treningov , ni pravilne prehrane pa tudi dolgi težki transferji mi uničujejo mišično maso. Ker ni sezona, pelje vodni taxi samo 2x na dan , zjutraj ob 7h in zvečer ob 19h ....shit, moram se malo naspat in pripravit motor. Ko se peljemo nazaj razmišljamo kako iz otoka , ob razmišljanju pa nam Ali pove, da so vreče rdečega peska ob cesti kjer se peljemo materijal za kozmetiko, šminke, kreme itd Ali najde rešitev , saj je pa le domačin tu . Poiščemo neke lokalce, se zdilamo za 30€ in piči miki. Čolen pripeljejo kar z mopedom Na plaži pa kar lezejo morske živali , morje je bogato z ribami in ostali živežem , saj Iran ni globalizirana budalaština , kot ostali svet , ki ga goni pohlep . Ja to je naš vodni bus Letimo in uživava 200x bolj , kot na poti na otok, ko sem se počutil približno, kot pingvin v hladilniku. Ob čolnu plavajo delfini, a v objektiv ne ujamem nobenega. VID_20180424_110959.mp4 Za info vam povem, da veliko Irancev sploh po recepcijah hotelov govori angleško, toda ne smejo, nekateri ne želijo. Ta privilegij imajo samo vodje osebja. Tu v Perzijskem zalivu me vsi kličejo Serđey in takoj sem za njih Rus. Ko pristanemo grema takoj v hotel na tablete.No vmes še pojeva z Alijem v neki fast food Iranski restavraciji . Ni slabo , sploh če si lačen okoli restavracije pa bujno cvetje , tu skozi celo leto vse cveti ..... Z Alijem se poslovimo, izmenjamo kontakt, tako da, če bo kdo bluzil po otoku imam št. Stari je car, vse ima pod kontrolo, pomaga mi tudi zamenjat denar, v banki je takšna biokrstska procedura, da se raje ustrelim v kolen . Ali to poštima spet pri enemu prijatelju , posledično pa veliko boljši tečaj menjave. Ko vprašam, koliko sem mu dolžen za 2 dni razgledov in vožnje s taxijem, se spet izmotava, da je v redu, prav porinit sem mu moral denar v roke. Dal sem mu 30€ vesel, jaz pa še bolj. Jutri greva proti Shirazu. Spet jebanje z biokracijo, da pridem na kopno, bom že. Na motorju postorim kar se da, odstranim senzorje ABS-a in jih očistim, saj mi med vožnjo včasih, ko stisnem samo prvo zavoro, zavira , vmes pa na grbinah, luknjah povsem popusti zavorni učinek. Da stisneš iz ritke za kavno žličko kakava, ko priletiš v situacijo , ko treba zbremzat Ko , uporabljam še zadnjo zavoro se to ne dogaja. Že od kar imam ta motor , se ukvarjamo z zavorami, menjal sem že modul, preden sem šel , še prvi senzor, zdaj spet vse utripa Jbg bmf Olja je na polovici okenčka, v 6000kkm mi je popapal dva in pol dcl, dolijem. Je pa LT za dolivanje olja smotan v 3pm, nekje notri pod plastikami. Če pa želiš preverit olje, rabiš nujno svetilko, drugače je tema Po hitrem pregledu je motor redy2race. Spat greva zgodaj, da se mogoče naspim , preden zjutraj spet nabijejo disco iz zvočnikov aaaaaaaaaa lp S&V P.S. Po dveh dneh že pogrešam motor.

24.4.2018 otok Qeshm(Perzijski zaliv) - otok Hormoz Do polnoči tapkam po founu namesto , da bi spal, že tako slabo in malo spim , potem mi pa še zgodaj zjutraj začnejo nabijat po zvočnikih molitve. Zame obstajajo samo dve veri in to so: "SI ČLOVEK ALI PA NISI ČLOVEK" !!! Včeraj se zmenimo z Alijem , da gremo pogledat še otok Hormoz. Vstaneva ob 5:30min , na hitro pojeva ribe v konzervi, naše Slovenske , saj se zajtrk začne šele ob 7h , naša ladja, čolen pa odpluje na otok že ob 7h. Nama je kar malo žal tega res bogatega obroka jbg v življenju pač ne moraš imeti vsega hkrati. Zjutraj potrebe po puloverju ni. Že seka vlaga in vročina. Pa še malo o prometu tu v Iranu. Veliko sem že napisal, a sproti se učim. Ena od zanimivosti je, da vozijo brez luči do trde teme. Na cesti moraš biti vedno previden, a tu potenciometer za previdnost navite do konca! Levi smernik , ko se približaš avtomobilu, tovornjaku itd. pomeni, da te je opazil, oz. lahko greš mimo. Sem parkrat skoraj ročico zavore spulil in Vesno katapultiral, ko mi je med prehitevanjem prbil levi smernik. Ko skužiš, gre, v mestih pa je uporabna tudi troblja, mal opozoriš na sebe nobeden se ne razburja. Kaj pomeni stalno blendanje pa še nisem razvozlal, počasi, do Turčije bom vse vedel. Me prav zanima, kako hitro bi povprečen Iranec bankrotiral, pri nas , zaradi prometnih prekrškov. Hitro bi na sebi imel samo še usrane gate. A promet je tudi v največjih mestih vedno tekoč ali bolje rečeno premičen, kaos, ki ga ne razumemo mi "pošlihtani " evropejci. Nesreč ni. Vsaj videl jih nisem , pa je tu nor promet. Pri nas ob 15-17h vse stoji, nervoza v zraku in vsak bi vsakega najraje porinil s ceste. Potovanje na otok Hormoz je prava mora, klimo nažigajo , zunaj +40 , v ladji pa klima nastavljena na 18stopinj, trpiva z Vesno. Zavijeva glavi v njeno ruto, folk se nama smeji. Imajo kar dobro dodelane te transferje na otok .Urejeno sodobno z nakupom kart vred Ko se izkrcamo se takoj vidi drug svet , tako po ladjah , kot ljudeh , ki ti takoj pod nos pomolijo minerala , ki jim jih nudi otok . Najamemo VIP taxi in se odpeljemo pogledat, kako se pripravlja tradicionalni zajtrk, omleta, jajca, skuta in med, meni in Vesni odlično, okusno. Ženske se pri pripravi ne pustijo slikat, zato goljufam in stiskam nek. tri dni. Ali se rad nastavi objektivu Poškodba križa me ubija, s tem VIP vozilom in Ohlins vzmetenjem, mislim, da mi bo glide ven pometal. Ali nam pove, da je pod otokom veliko nahajališče nafte, na površju pa ogromno silicija in kamene soli vseh barv, mi poznamo samo belo, no jaz tepec ne vi. Skratka Iran je zelo bogat z naravnimi resursi in tako zelo zanimiv za zahod..... Gremo v muzej, pot do tja je realnost tukajšnjih ljudi, fotografije povejo vse. V muzeju dobimo predstavitev o človeku, ki je muzej ustanovil, neke sorte Iranski abstraktni Greean Peace. Vhod v muzej Dobimo tudi sodobno TV različico zgodbe tega človeka . TV jo ne zanima preveč , je bolj umetniška duša sam sem fokusiran Morem priznat , da ne razumem najbolj te abstraktne umetnosti povezane z naravo. Na poti iz labirinta ulic naletim na žalosten prizor invalidnega reveža, takoj seževa z Vesno po par evrčkov in stisneva v roko njegovi mami Ali me vidi, da trpim (križ me bo umru) in svetuje naj spim na tleh in ne vzmetnici. Zjutraj bi bil, kot ravna deska, samo Hiab bi me lahko odlimal od tal. Karjolca s katero se peljemo ima 200 ccm in ne gre več kot 40kmh , hvala vsem svetim , že zdaj , ko ga spusti po klancu....mama mija, pa nisem ravno usranc. Od vse te abstraktnosti rabim zrak in naravo , zato jo ucvremo v jamo soli . Vmes prelepi razgledi in umetnine na plažah , res inpozantno . Končno se splazim iz Iranskega Bmfa v jamo soli . Kar tam bi se vlegel , da me mine bočečina in vročina ,saj je v jami prijetno hladno proti zunanjim temperaturam Se nadaljuje v drugem postu , ker sem dosegel kvoto in ne morem več limat slik ......po oglasih se vrneva

Luštna igračka https://www.motorcycle.com/mini-features/oh-damn-rs-660-aprilia-twin-concept.html

če ni iz domžal - ali zavaja ali pa se je priselil.. če se je priselil / prikausau potem nima kaj tukaj za pametovat.. imigrant klinčeu..

Od 20 septembra do danes imam nekaj manj kot 6000 km....... Ne vem, če ni glih vlavfan, kmalu bom menjavala gume.

@DAMI34, mord jes premal razmislam o gumah, ma ti pa 100% prevec. Bluzis u tri picke materime. Skor bi ti reku, pejt u politiko.

postojna 2019 tečaj

Kolikšna je pa poraba bencina?

Jah nič...še najbolj realne so cene na trgu rabljenih vozil. Za pol cene bo še vedno enako vozna... ...tam enkrat 2025 ...do takrat bo pa gs ropotal, itak razlike ni velike

Trg je praktično že zasičen. Prodaja pa gre najbolje tistim, ki so najdražji (Upravičeno?). Dvokolesniki so pač statusni simbol za večino. To so prodajniki že naštudirali, čeprav bi iz zapisov tule na MS sklepal, da so za nas pravi šolarji. Potrošniki smo pač taki (večinoma), da kupujemo po sitemu samo enkrat se živi, kar je v bistvu tudi res. Nerealno je pričakovat, da bo T7 8K€ prej med 10-11 (9,999-11,999). Že zelo dolgo nazaj je kolega dejal, če te zanima koliko je stvar vredna, jo daj na "vago" in ti bo takoj jasno, koliko je tu dodatka na našo željo po "imeti"...

Upoštevaj, da tudi "športne gume" postajajo allround. Seveda je tule govora o nekih povprečnih športnih gumah, kao bridgestone bt16pro, ali S20, ali SF+. Kar pa se tiče profila za izpodrivanje vode, bom iz prakse povedal, da en ubogi SF+, ki ima zelo malo profila, čisto lepo pelje po mokrem, če se temu prilagodiš. Seveda pa se pri "dežnih" gumah čuti razlika, ko zapelješ na mokro. Angel GT je na suhem povprečna z ne preveč povratnega filinga, a ko prideš na mokro je fantastična z odličnim filingom, velik informacijami in dobrim gripom. Conti Ra enako. Vendar se vprašam (pa čeprav mi ustreza odziv v mokrem) ali bom v mokrem res vozil na nož ali bom rezervo povečal. In tako se odrečem filingu po mokrem in imam raje odličen filing po suhem. Pri gumah je vedno kompromis. Kot sem napisal, da ST pnevmatike s pametno uporabo ročice za gas, so bolj allround in bolj primerne za cel letni čas. Ker pa ST pnevmatike postajajo vedno bolj športne, SS pa vedno bolj allround, so se meje zabrisale. Važna je samo še računica, kaj se ti bolj splača na stil vožnje in čas vožnje.

Tudi ADV se že da naročiti. Čeprav, vsaj meni osebno, tista siva "ferklajtunga" nikakor ne potegne. Neglede na barvno kombinacijo... In tudi ADV ima enake ozke plehnate stopalke, kot moja 30 let stara Husqvarna... Kar se pa cene tiče: Za solidno opremljenega in s tremi kovčki dati 17+ k€, polno pa okrog 20+k€...??? Je na koncu res bolje bokserja kupiti. Saj tehtata tako ali tako približno enako...

Jz sem iz tam doma, zato sebi govori kavčar..... Če bi prebral vse moje zapise tu, bi vedel, da brcaš v temo! Zaenkra ločim komu pomagat in komu obrnit hrbet, za razliko od tebe. Se bom zadržal žalitev nestrpnež in jaz pomagam in imam kaj pokazat, zato se prizemlji tako z besedami, kot žalitvami!! Žali me, ko me vidiš ne po tipkovnici!

V Črni gori spil 1 dcl vina Vranac. Nekaj najboljšega v življenju. Doma spil celo buteljko, nič posebnega. Popolnoma se strinjam s tabo. Rdeča mušnica ni strupena, ima pa močne haluciogene učinke. Baje je super ampak ne bom preizkusil.

2. dan: Igoumenitsa - Ioannina - Perama - Metsovo (jezero 39.834850, 21.065342, Katara prelaz) - Kalabaka (Meteora samostani) opazovalne točke 39.719294, 21.637152, 39.721296, 21.634372 Naslednji dan okoli treh popoldan so naju končno izpljunili v Igumenitsi in odisejada se je lahko začela. Mahnila sva jo čez hribovito severno pokrajino proti Meteori. Razen par nekam majhnih suhljatih krav in kakšne želve, na sicer prav luštnih ovinkastih cestah, nisva srečala žive duše. Zanimive so njihove kapelice oziroma znamenja ob cesti v obliki miniaturnih cerkvic, hišic, ki jih je res ogromno, vsakih 500m vsaj ena. Pri Metsovem sva se odločila obvozit jezero, čeprav je bila cesta polna peska oziroma je na določenih mestih sploh ni bilo in sva malo ronila čez hudournike….moj motor je lahko tudi gliser hahahha…..je razgled odtehtal malo off roada (in še enkrat več sem dobila namig, da bi bilo mogoče pa vseeno fajn razmišljat o kakem bolj potovalnem stroju za tovrstne podvige). Potem sva naletela na kao zaprto cesto, glede na izkušnje s Sicilije, kjer je bilo takih poti malo morje in sva preplezala čez vse, sva se odločila, da greva dalje……in ja našla sva sneeeeg, vesela ko mali froc sem se morala malo povaljat hahahah….no najprej je bil samo ob cesti, potem tudi na cesti in na koncu čez celo cesto in kar konkretno na debelo….kontrolor je strokovno ugotovil, da ni šans, da pririneva čez, ker očitno od tu naprej ceste niso plužili celo zimo, zato sva obrnila v dolino in po drugi poti. V Kalabako (mestece pod slavnimi skalami Meteore), kjer sva bukirala prenočišče, sva pridrsala čisto malo prepozno, da bi še ujela sončni zahod. Na hitro sva skalkulirala, da bi nama zneslo žrtvovati še dodaten dan tu, ker bi res bila škoda, da si ne bi teh misterioznih skal s samostani malo pobližje ogledala, tako da sva v hotelu povprašala, če je varianta, da rezervirava še za eno noč. VID_20180423_173819896.mp4

Da greva konec aprila oziroma v začetku maja tradicionalno motorirat nekam bolj južno, na toplo, sva se odločila že čez zimo… in ker sva Korziko, Sardinijo, Sicilijo in podobne otoške motoristično zanimive destinacije že dala čez, je padla odločitev, da greva malo pogledat, kaj počnejo grški bogovi….se pravi Grčija it is, po dolgem in počez….nekje konec februarja, ko je bila na podlagi celega kupa potopisov, ki jih ponuja internet, potovalnih priročnikov, tripadviserja in podobnih virov začrtana ruta, sva nabavila karte za trajekt Benetke -Igumenitsa. Tako je ostalo samo še mirno čakanje, da končno pride dan za štart. …no tako sva mislila, potem pa se je začelo….sredo pred odhodom pride sporočilo, da so trajekt skenslali, da lahko dobiva refound….very bad joke….no po klikanju najdeva, da v bistvu isti termin vozi še Grimaldi lines na tej liniji in da je dejansko cenejši, kot sva dala za že kupljene karte, s tem, da imava vključeno še hrano…itak ni bilo kaj razmišljat. Ampak tako na izi seveda ne more it, in tako v petek zvečer pride sms, da bo trajekt odplul z zamudo, ok, tista ura, dve gor ali dol…..potem naslednji sms, da namesto sobota 22.00 izplujemo v nedeljo ob enih zjutraj….ok bova pač vozila ponoči…..ko sva že v garaži ready to start v noč pride sms, da je štart ob 6ih zjutraj….halo pa ti niso resni sploh, ….telefoniada z luko, kaj se dejansko dogaja, če sploh je plan izplut v nedeljo, ker sicer greva direktiva dol po cesti do Grčije, namesto da zgubljava dneve s čakanjem doma….povejo, da pristaniški delavci v Grčiji stavkajo, da trajekt, ki je šel dol še ni šel nazaj za Italijo, ker čaka pred pristaniščem…..krasno ni kaj, ampak zatrdijo, da ob 8.00 sigurno bo v Benetkah in via Igumenitsa…….tako da ob čisto nečloveški uri ob 2.00 zjutraj sva odhrumela proti Benetkam in končno dočakala najin »čoln«, ki je dejansko končno izplul juhej hahahah. Nekje na poti je moj evil B maschine obrnil abrahamčka (50.000 km wiiiii). Kot opravičilo za zamudo z odhodom sva dobila bon….za 2 vodi in dve plastični piti hahahah…..30 ur se je vleklo kot čigumi, malo sva spala, jedla, šla malo ven na morski zrak,spet spala, jedla…..dobro, da sva imela kabino, ker človek se res nima kam dat na ladji, odrezan od sveta, itak je bila polna kamionov, motorjev pa za prste na eni roki.

tebi ga bom podaril

Nisem pričakoval celega spisa na tako enostavno vprašanje. Sedma točka bi bila dovolj... pa še tukaj se nekaj izmikaš. Vožnja nad limitom pnevmatike ni možna, to je jasno, zato pa izberemo primerne pnevmatike in vozimo prilagojeno razmeram na cesti! Nisi pa odgovoril ali je vožnja nad limitom ST pnevmatik primerna za na cesto? Ne rabiš odgovoriti.... zame ni primerna in še za marsikoga ni sprejemljiva. Kaj me moti? Samo to, da se o ST pnevmatikah skoraj vedno piše, da so precej slabše od SS... ja so, ampak šele pri "objestni" vožnji, zaradi katere bi mi @Borutt zlahka rekel "game over"... Ker že omenjaš @skalaprava, preberi si kaj je napisal..."Jih že vozim in ne vidim razloga proti tudi za naprej " In to reče nekdo, ki sprednjo SF-ko ošili v 3000 km-ih in je dejansko že vozil nov model gume... to pove več kot vsi zapisi o tvojih težavah pri "neprilagojeni" vožnji. Pustimo ob strani možna odstopanja zaradi teže motorjev in počakajmo na lastne izkušnje.

Nekaj je v luftu . Takoj mi je padel v objektiv. Ne vem ali je to morda Žučo?

greva po vrsti, ker se debata preveč razširi, potem pa res nastane polenta. 1.S Karmen sva v temi Mitas debatirala o novi ST pnevmatiki. Ker je še ni je ne more namestiti. SF+ pa dobro pozna in z njo naredi olalala kilometrov (več kot jaz in ti in še vedno jo dobro zbrusi po bokih). Torej, a ima smisla da namešča nekaj kar ne pozna? Trenutno še ne, saj niti Mitas nima še točno podatka kdaj bo in pravzaprav kakšna bo. Po mojih informacijah in kar so pisali tisti, ki so bolj obveščeni naj bi bilo tako. 2. na 140 konjski mašini sem stestiral kar nekaj ST pnevmatik, z večino nisem bil zadovoljen, prevdvsem kot sem zapisal, da jo lahko (RS2) zavrti na spolzkem (naravnost), kar sicer ni tak hud problem, meni ni odgovarjal oprijem na bokih in pri odpiranju iz ovinka. 3. Z SS gumo lahko vozim ostro pa lahko pa tudi počasi, z ST pnevmatiko pa žal ne morem tako ostro kot z SS. Res je da so nianse male, da z obemi pnevmatikami po ravnem vozim enako hitro, da moram SS šparat po AC (redko preko 130) in z ST mi to ni potrebno 4. vedno se nekdo odloča na podlagi načina vožnje, kje bo vozil in kako se mu pnevmatika obnese. Ti bom dal primer: @skalapravanaredi s prvo SF+ nekaj čez 3000 in je ošiljena (BMW RT), jaz skoraj 9000 (res da zadnje 2 jurja bolj trpim kot ne ampak to je to), njemu bo trša guma prišla prav, meni ni nobena, pri vseh me je motil povratni filing, drsenje ven iz ovinka itd.. Enako je pri zadnji, težjim mopedom se ST lepše obnaša kot pa čebelicam (z900), ki imajo težo spredaj, hudo močno zadnjo zavoro in motor hitro popleše. Seveda pa se da tudi na zju ali čim podobnim voziti ST pnevmatiko, pravzaprav se da tudi s Kramparco ali Teraforce. Le vedeti moraš razlike, kako se bo kaka guma obnašala. Za šoder, prah, pesek bo boljša kot vsaka SS guma, ampak za dolgotrajno vožnjo poAC pa ne več. 5. proženje TCja. Mogoče kdo narobe bere, ampak če se 1x ali 2x vklopi na mokrem, ni to redno proženje ampak posredovanje elektronike. Če ga včasih naravnost odprem in požmrka lučka, vem kaka je podlaga (zlo redko), a pazi, v zimskih mesecih ali hladnem asfaltu se pa pri nagibu in odpiranju iz ovinka hudo hudičevo pozna razlika pri pnevmatikah. SF+ mi redko požmrka, moram kar pretiravat, medtem ko je na Angel GT večkrat. Koneckoncev pa še vedno vozim moped brez TCja (Z900) s katerim se čisto lepo razumem a na pnevmatiki, ki jo dobro poznam in občutim. v 13kkm, kot se jih v enem letu naklepal, je poplesal zadnji konec le 1x pri prehitevanju v Bosni med zelo hudim nalivom, pa še to kontrolirano. Velikovečkrat mi popleše zadaj ko močno zaviram na kaki jadranki pred ovinki (uporabljam tudi zadnjo zavoro) 6. kilometrina, kot sem že zapisal z izjemo Dunlop RS1 sem z ostalimi (T30, angel GT, conti road attack1) dosegel le malce večje kilometrine v povprečju 6 jurjev (zadnja) Dokler z SF+ dosežem 5 jurjev, mi je brezveze menjat pnevmatiko. Nekoč mi je nekdo napisal "ti bi ovce i novce" ko sem izrazil željo da Mitas naredi SF+ le sredino da tršo. To bi pa bilo nekaj, za take, ki se vozimo veliko v dvoje, veliko AC itd.. Zato me nova pnevmatika zanima, ampak kot jo gledam, ne boki niso enaki po obliki SF+, lahko so po zmesi, ne bom trdil. Veliko vprašanje je tudi kako bo z odzivnostjo gume, ker prioritetno ciljajo na razred težjih potovalcev. Zato zna biti guma tudi lesena. Bomo videli. 7. še o iskrenosti Vožnja nad limitom ST pnevmatik je na cesti nevarna. Pravzaprav je vožnja nad vsakim limitom bilokatere pnevmatike nevarna. Kje je pa limit kake pnevmatike, je pa tudi zelo različno od gume do gume. Ampak toliko let se klatim po cesti, da bom kar ostal pri mojem načinu vožnje. Zaenkrat imam zelo malo problemov s pnevmatikami na cesti (razen občasno kake luknje) več je problema z idioti, izsiljevalci, takimi ki prehitevajo v škarje itd... 8. tako da poudarjam, še 1x, nobena ST pnevmatika ni nevarna, ampak pri debati s @KARMEN1sem upošteval tudi, kaj pozna, kako vozi, kje in kdaj se vozi.

domžale? ob meji? me prav zanima bolj podrobna geografska obrazložitev..

Na štirih kolesih verjetno ne voziš manj od Lamborginija

Odvisno kaj si pil, ni vsak Vranac isti. Plantaže imajo naprimer namizni ali buteljčni Vranac, ki ni nič posebnega , imajo pa tudi Kraljevski Vranac, Pro Corde, Reserve in Vranac Stari Podrum, ki pa znajo bit zares vrhunski.

Dami je napisal,da ko odpres gas na spolzkem prej zdrsne... In ja to drzi,pa ne,da bi dami vedu ko vozi Mitas.... @Vin po kateri logiki bolj trda guma,ki ima manjse trenje,ki se kasneje obrabi saj manj grabi...in po tvoje naj bi bolj drzala?

Res je enaka hrana in pijača je tudi meni v različnih okloljih drugačnega okusa, ampak po moje ima tudi družba s katero jo uživaš kaj pri tem. Recimo meni na morju travarica paše, doma pa je ne zamenjam za dober šnopček. Lp, n

Ne vem če sem ga dvakrat jedel v vseh teh letih od vojaških cajtov. Ampak takrat je pasalo najbrž prav zaradi okoliščin, taborni ogenj pa improvizacija v pripravi so doprinesli k okusu... Se spomnim, ko je nekoč en strojevodja pravil, da mu je jota s klobaso pogreta v tisti plehnati kanglici v kotlu parne lokomotive teknila za prste obliznit. Stokrat bolj kot v kaki gostilni... Ista hrana v različnih okoljih lahko deluje na brbončice zelo nepredvidljivo. Eno poletje smo na Hvaru kar nekaj lokalnega vinca spili. Grk ali Žut se mu je reklo. Pa smo zadnji dan pred odhodom vzeli par flaš še za domov. Pa u hladilni torbi smo gà peljali. Ampak doma ni tekel tako okusno po grlu, kot par dni nazaj v Jelsi....

13. dan: Lefkada - Preveza - Ioannina - Kleidonia - Konitsa - Nea Kotili - Nea Lefki - Gavros - Antartiko - Niki (meja) - Bitola (stolp Ura 41.031012, 21.334339, Po treh dneh brez neke hude kilometrine je prav pasalo biti nazaj v sedlu in požirati ovinkaste kilometre pod gumami…..najprej čez hribe, kjer so nama občasno družbo na cesti delala koze, samomorilske želve (ponovitev misije reševanje želve Frančka hahahah), ob redko naseljenih vaseh so ob cesti stale prav tiste retro alu kangle s kozjim mlekom, da jih kamionček pobere (HACCAP pa to zihr ja), potem čez rečne doline, kjer drevesa rastejo kar v vodi, pa spet čez hribe do makedonske meje in nato do cilja tistega dne, do Bitole. Ker sva bila kar zgodnja in je bil ravno petek sva šla malo v lajf….malo sva se sprehodila po Široki Sokak, šla pogledat stolp z uro in si privoščila malo tradicionalne makedonske jedače. MVI_5569.MP4 VID_20180504_152957.mp4

10.dan: Patras - čez most Rio Achaia 38.309198, 21.779419 - Saita - Gefira Mpania - Petrochori - Thermos - Agrinio – Lefkada (11.,12.dan) Naslednji dan sva se premaknila na otok Lefkada, edini otok, ki je s celino povezan z mostom in eden izmed otokov z najlepšimi belimi peščenimi plažami s turkiznim morjem , ki jih ponavadi gledamo na razglednicah….in ja res so take plaže in v maju, ko še ni sezone (lastnica apartmaja je povedala, da se dejansko sezona začne šele konec junija), saj je bilo vse vključno s hoteli večinoma zaprto in zaraščeno (kake hude urejenosti v Grčiji pač ni, smeti kolikor hočeš, tudi na teh prelestnih plažah). Je pa res, da se je treba kar malo pomatrat, da se pride do njih, vse te plaže (Porto Katsiki, Milos, Agiofili, Kathisma, Gialos, Egremeni- žal nedostopna že od potresa 2015) so namreč pod klifi.No ker sva se kljub zamudi z odhodom zaradi peripetij s trajektom očitno zakalkulirala in nama je en dan hodil viška sva se odločila na Lefkadi ostati tri dni in jo prečesati po dolgem in počez….za kar, kot se je izkazalo res rabiš kar precej časa, ker so ceste polom, ozke, drseče, makadamske z metrskimi luknjami, zaraščene ali celo zaprte zaradi del (čeprav ni videti da kdo dejansko dela). Tako da tri dni sva se malo vozikala od plaže do plaže, kjer sva večinoma bila bolj kot ne sama, voda je bila top za namakanje in res turkiznooooo modra in čista, se miljonkrat prefotkala, da bodo doma, ko bova kazala slike ja vsi fovš hahahahha in jedla (tzatziki, spinako pita, grška solata, gyros na miljon in en način, feta sir, kadaif in še druge cukraste sladice, od katerih ti zaradi sladkobe izpadejo zobje hahahah)….laganini v glavnem, po grško hahahah. En dan sva zavila pogledat še sotesko Nydri s slapovi, se je prav pasalo ohladit v tisti vročini. Na severu pa je zanimiva peščena plaža z ostanki mlinov na veter. No zadnji dan sva se odločila it še na Gialos beach…..zgoraj je bil znak road closed, beach open….ok bova pač šla tista dva kilometra po cesti v delu peš….lepo v opremi kreneva na pohod, na vrhu je bil sicer parkiran valjarček, ki bi bil prav priroče, da se po tistem makadamu zapeljeva do dol hahahah, pa še dve brzini je mel, kaj bi to letel dol po bregu hahahah…..prideva nekje do slabe polovice klifa in tip, vodja delavcev, pravi, da ne moreva naprej, ker je zaprto, ker delajo cesto, ja valda, če zgoraj piše beach open, ne me j**** tle tacam v vsej opremi po tem soncu že več kot kilometer in zdaj naj grem nazaj al kako, halo….no na koncu se naju je usmilil in naju zapeljal nazaj do motorjev in umaknil tablo beach open, da se ne bi še kdo tako nasankal. In sva šla na najino plažico Agiofili.

9. dan: Olimpia - Kalliani - Dara - Lampeia - Amaliada - plaža 37.812547, 21.221049, 37.873921, 21.107823 - Patras 38.309824, 21.781046 Zjutraj naju je zbudil dež, kar je na grških, sploh priobalnih cestah blazno zoprno, že tako asfalt drsi kot bi vozil po ledu, ko je mokro je pa sploh veselica. Zajtrk sva dobesedno pojedla iz kufra pod nadstreškom neke zapuščene bencinske. Potem je nekje sredi hribovitega Peloponeza končno nehalo kapljati in je vožnja po ovinkastih cesticah, sicer precej zaraščenih, to da s komolcem v ovinkih šariš po grmovju, ki raste do sredine ceste je normalno, sredi ničesar z občasnimi ovirami v obliki potepuških psov in čred materiala za štumfe postala malo bolj zabavna. Ker naju čas ni ravno preganjal sva se izlevila iz usnja in si privoščila malo izležavanja na plaži….kter luksuz, na peščeni plaži polni školjk (itak da je šel cel žakelj z mano hahahah), ki ji ne vidiš konca ne v eno ne v drugo smer čisto sama. Pred večerom pa še malo vožnje do PAtrasa in mostu Rio, preko katerega sva naslednji dan zapustila Peloponez. Lastnik apartmaja je bil prav fajn možakar, sicer policist, ki nama je malo bolj obrazložil, zakaj se Grki vozijo, tako kot se vozijo…«v Grčiji sta samo rumena in zelena luč, rdeče ni hahahhahaha« ja je bilo opazit ja. Vozni park je pa tudi zelo khm….muzejski ali kako bi se reklo…ogromno je pick-upov, ki pa so zrešetani in prerjaveni kot švicarski sir, če žmigavec visi na kabelčku no big deal, itak ga ne rabiš, ducktape reši marsikaj…..a je to varianta v glavnem hahahah.

8. dan: Githia - Areopoli - Kalamata - Methoni (rt - stolp) 36.817822, 21.707743 - Pilos - Fairytale grad 37.208163, 21.590590 - Olimpia 37.640481, 21.628274 Za zajtrk na terasi res luštnega apartmajčka je bil grški šmorn (naj bi bile palačinke, samo oprema ni dopuščala hahahah), potem pa malo na neskončnooooooo peščeno plažo. Lastnica apartmaja nama je svetovala, da nikakor ne smeva spustiti Diros jame (kot naša Postonjska jama, le da je ob morju in te namesto z vlakcem peljejo s čolnom), zato sva najin dnevni plan malo priredila in se kljub vetru, ki naju je prestavljal iz leve na desno in obratno prebila do tja. ZA malico sva se ustavila v mestu Methoni, kjer sva poleg sebe ob opazovanju kajtarjev nafutrala še obično prostoživečo Methoni mačko hahhahaha, feta sir ji je kar šel, tuna pa še bolj…..prav zanimivo mi je bilo, da na vseh spominkih in razglednicah iz Grčije se pojavljajo mačke, sicer mi ni uspelo odkrit v čem je fora, razen, da je potepuških mačk povsod res ogromno. V mestu Pilos sva opazila pravljični grad, ki pa je žal zaprt, postavil ga je nek tip, ki je sicer živel v tujini, potem pa se vrnil v svoj rojstni kraj in postavil par svetovnih znamenitosti (Eifflov stolp, pravljični grad….pač preveč denarja, ima se može se). Čeprav sva do slavne Olimpie prišla precej zgodaj popoldne (po objavljenih delovnih časih naj bi bilo arheološko najdišče odprto do 17ih, pa očitno ne delajo dlje kot do 14ih….Grčija pač) sva lahko pogledala le kar se je videlo čez ograjo. Nama je pa zato ostalo viška časa za zganjanje romantike na obali Peloponeza ob sončnem zahodu…..meni je prav hihi, da pa od vse pocukranosti ne bi fasala sladkorne sva jo, ko je sonce utonilo v morje, mahnila na pravo, slano, grško večerjo. PA še cvetka s Peloponeza…..povsod so v WC-jih napisi, da toaletnega papirja ne smeš metati v wc….mhm.

7.dan: Korint (prekop) - Epidaurus teater 37.596758, 23.075170 - Mikene 37.730566, 22.754359 - Argos 37.631039, 22.720846 - Šparta 37.078960, 22.428487 - Githia Dimitrios razbitina 36.792261, 22.582303 Čez Korintski prekop sva se premaknila na Peloponez. Žal nisva dočakala nobene ladjice, ki bi se peljala po prekopu, ki se danes bolj ali ne uporablja le še za turistične ladje. Potem sva spet malo ponavljala osnovnošolsko zgodovino in si najprej ogledala teater v Epidaurusu, ogromna zadeva. Čez nepregledne dišeče (se je užitek vozit z malo priprtim vizirjem) nasade pomaranč, kjer sva našla še trojanskega konja in katrco hahahhaha sva zgodovinsko popotovanje nadaljevala v Mikenah (slavna levja vrata, ki se jih spomnim iz zgodovinskih učbenikov) in ga končala v Šparti, kjer pa razen Leonidasovega kipa, kjer sem po kar nekaj poskusih in poziranjih uspela zrealizirati »This is Spartaaaaa« moment hahahah. Za konec dneva pa sva končno pridrsala do obale Peloponeza in pravega grškega morja in ob sončnem zahodu izpeljala krajši fotoshooting ob Dimitrosovi razbitini.

6. dan: Dan za zganjanje turizma po Atenah. Za borih 30 km obvoznice sva s taksijem v nemogoči gneči (ne priporočam, da kdo rine v center Aten z motorjem, ker je bolj divje kot v džungli...nekje na nivoju Neaplja in Rima) potrebovala slabo urico, da naju je dostavil direktno pred vhod na atensko akropolo. Ker sva bila dokaj zgodnja so se trume turistov šele začele zbirati, ko sva midva že stala na vrhu akropole in skušala s pogledom najti kje se Atene sploh končajo….nemogoče, kamor je segel pogled mesto in smog. Ob vračanju sva se že prerivala čez nepregledno množico predvsem azijskih turistov v dolgih hlačah, anorakih, kot da smo sredi zime, gumijastih škornjih s klobuki in obveznimi selfistiki, nama pa na 35 stopinjah vroče kot pri norcih (sploh nočem vedet, kako zgleda sredi poletja v tem kamnu). Po eni najbolj znanih (turistično....restavracije, barčki, trgovinice z ni da ni, še lesenega dildota si lahko nabaviš hahahah) ulic Plaka sva se sprehodila do grškega parlamenta in počakala na ceremonijo menjave straže (na pol ure se zamenjajo v celoti, na 15 minut pa stražarja zamenjata mesti)….cofkoti so malo smešni, vse pa spominja na zeloooooo počasen sirtaki hahahha. ZA konec pa sem odtekla še častni krog na stadionu Panathinaiko (hitrost crknjenega konja šprint ahhaha), kjer so bile prve OI moderne dobe. Po povratku v hotel sva se na hitro napokala v motoopremo in se zapeljala na namakanje v jezero Voulgomeni, jezero z zdravilnimi wellness učinki in z malimi grickajočimi žgečkajočimi ribicami, ki so navalile name, kot da niso še nikoli nič pojedle, moj je strokovno ugotovil, da je to zato, ker sem bolj gnila hahahah. Zvečer pa v lajf v predmestje Aten in spet na obilno grško večerjo, za predjed namaz iz pečenih jajčevcev in tzatziki (v bistvu sva se ves čas v Grčiji pretežno hranila s tzatzikijem, grškim jogurtom, tistim pravim kozjim, pred katerim se ti naši grški jogurti wannabe lahko samo skrijejo in feta sirom, za katerega velja enako kot za jogurt), potem pa gyros in grška solata, za konec pa tradicionalna sladica…nekakšne miške z medenim prelivom. MVI_4073.MP4 MVI_4126.MP4 MVI_4252.MP4

5. dan: Kozani - Larisa - Lamia - Termopile (spomenik 38.796548, 22.536531) - Delphi – Atene Po vožnji čez pokrajino polno nji in pašnikov z ogromnimi čredami materiala za štufe sva se najprej ustavila v slavnih Termopilah (bitka pri Termopilah kjer so Perzijci razbili tistih par Grkov pod vodstvom malo preveč pogumnega Leonidasa) pri spomeniku junaka Leonidasa….no, da vidimo junaka khm hahahaha. Ponavljanje antične grške zgodovine sva nadaljevala v Delfih, sva si dala malo prerokovat pri Pitiji, kako bo kaj šla tale najina odisejada, malo kulture v teatru in malo fiskulture na stadionu (ideja pa taka….stadion postaviš na vrh gore, da je človek zmatran, že preden pride do tja hahahah). Da je popoldne svinjsko vroče in da se je treba dat v senco so nakazali že na pol krepnjeni psi, tako da sva se po lazenju v breg med veličastnimi ostanki antike in po muzeju tudi midva za malico lepo zleknila v oljčni nasad, potem pa gas do Aten. Tam sva se odločila, da bova bukirala hotelček z varovanim parkiriščem na obrobju Aten (promet je namreč že na obvoznicah živa norišnica, en čez drugega, rdeča ne obstaja, samo trobi in pelji….pač petmilijonsko mesto….nepredstavljivo dokler nisi tam in vidiš) in greva naslednji dan v Atene špilat turista s taxijem, najbolj varno, najhitreje in najmanj stresno….imajo namreč super aplikacijo Beat, ki zazna tvojo lokacijo, napišeš kam želiš, pokaže ti proste najbližje taksiste ter ceno prevoza (40 eur za oba v obe smeri, dejansko poceni, saj bi naju javni prevoz stal precej več, tudi časa), izbereš in v aplikaciji opazuješ, kako potuje proti tebi.

4. dan: Kalabaka - Deskati - Lofos (mimo Olimpa) - Vergina (kraljeva grobnica 40.488053, 22.320878) - Edessa (slap) - Kozani Zjutraj seveda najprej zajtrk z grškim pridihom potem pa pot pod kolesa po spet večinoma hriboviti pokrajini s pogledom na še zasnežen Olimp (bogovi gor zgleda bolj škrtarijo s kurjavo hahah). Vmes sva parkrat imela še misijo reševanja želve Frančka hahahah, teh oklepnikov res lazi ogromno po cestah. V Vergini sva si šla ogledat grobnico Filipa II (predhodnik Aleksandra Velikega) oziroma muzej, kjer so naju skoraj vrgli ven, ker mi moj ljubi ni dobro kril hrbta pri slikanju hahahah…človek mu naroči, da se postavi za mano in me zakrije, on pa se dela, da me ne pozna....hahahha pa pejt s takmu v muzej a ne. Pri nakupu spominkov sem naletela še na najnovejši krik motomode….model čelade s pink perjem …ja pa iiiiii kolk mi paše. Na poti do Kozani-ja, kjer sva imela rezervirano prenočišče, sva zavila še do mesta Edessa s slapovi v centru mesta…..a la Jajce stil. Pred spanjem pa še na hitro sprehod po Kozani-ju v upanju, da najdeva kaj pametnega za večerjo, ampak ni bilo kake sreče, vse bolj kot ne zaprto (maja še ni neke hude turistične sezone v Grčiji, na najino srečo, ker gužve pa res ne maram,kar sva opazila tudi kasneje v obmorskih delih Grčije, ki poleti pokajo po šivih) in zapuščeno. VID_20180504_152957.mp4

3. dan: Po zajtrku sva lepo zalaufala pešhondi in jo po pešpoti za cel dan mahnila na ogled samostanov, ki so zgrajeni čisto na vrhu monolitnih skal. Spotoma sva v samem centru Kalabake, poleg izložb slaščičarn s torticami (malo hobby deformacije hahahah) ob vznožju skal našla še staro bizantinsko cerkev, vredno ogleda. Bila sva toliko hitra, da sva na poti prehitela celo želvo hahahah. Notranjost samostanov ni nekaj hudo fascinantna, zelo skromna oprema, so pa zato panorame nepozabne in ja, je nekaj mističnega med temi skalami, sploh ob sončnem zahodu, ki sva ga bila deležna zvečer (je odtehtal tudi tisto, sicer le parminutno torturo in smrtni strah do strateškega mesta za ogled, na zadnjem zicu, če se tisti trdi špički sploh lahko tako reče hahahah, mojega stroja….mati solzna pa kako se lahko kdo par ur vozi zadaj, men je rit otrpnila po par minutah). No v samostan greš lahko samo spodobno oblečen….midva sva bila očitno skrajno nespodobna in pohujšljiva, ker so naju oba lepo oblekli, jaz sem dobila tako luštno »še kikl'co prodala bom« hahahah, moj pa superduper bagy yoyoyo hlače, po domače posranke hahahah…..da crkneš od smeha. Po kar konkretni, par deset kilometrski pešturi po vročem grškem soncu (take živordeče barve aprila nisem imela še nikol hahahha) sva se ob povratku seveda morala podkrepit s cukrom (ja na dopustu se pregrešim priznam) kako pa, samo čez šipo pa ne bomo cukra gledal. Zvečer pa seveda še obilna grška večerja, treba poskusit tradicionalno kuhinjo in kozliček z bamijo je bil res top, da o mixu predjedi sploh ne zgubljam besed.