Dvorana slavnih

Takle naš čaka, da katera pride.

Ovo bjelo govno...........................

Carta moja zaspana

13. ZAKLJUČEK oziroma "ZASE SE BRIGI" Verjetno najbolj slišan stavek na celem tripu, sploh pa zadnje dva dni. In je globok, v bistvu je kar dober nasvet za potovanja. Greš in se brigaš zase in to je to. Da pa ne bo kakih pripomb, da manjkajo koristne informacije, se bom potrudil in jih podal. -relacija: ja tale na sliki -prevoženi kilometri: 2500 jurja gor al dol -porabljeno gorivo: vse kar sem natankal -srčni utrip, temperature ozračja, graf hitrosti: hm srce je skoz delalu, temperature so bile od mrzlega do vročega, hitrost smo pa prilagajali cestnim razmeram -stroški: kr neki jih je bilo, ampak nekaj sem plačal v gotovini drugo pa s kartico Ekola, tak je bil izlet in sploh ni bil slab, sicer pa: ZASE SE BRIGITE ps. joooj še izvleček manjka za take, ki bi radi začeli potovat Trips for Dummies ali priročnik za začetnike 1. PAZI S KOM SE DRUŽIŠ 2. "KORISTNEGA" TOVORA NI NIKOLI PREVEČ 3. MORJE NA DESNI OK, MORJE NA LEVI NO GO! 4. NO SIKIRIKI ali NE SE SEKIRAT če gre kaj narobe 5. PAZI KAM PARKIRAŠ MOPED 6. ne pozabite na FUNNY TIME 7. SAMO ČIST MOPED JE PRIMEREN ZA TRIP 8. SPOMINI OSTANEJO 9. LAČN SI FULL DRUGAČN 10. MI SMO MOTORISTI ne alpinisti 11. V VROČINI SE JOŠKI POVESIJO 12. ČE NE VEŠ KAM NAPREJ, POTEM POJDI TEŽIT FRENDU 13. ZAKLJUČEK oziroma "ZASE SE BRIGI" Upam, da sem komu pomagal pri pripravi izletov, navodila pa le naj malo z rezervo bere THE END

Danes pa kisla repa in pečenica oziroma je že ni več

Pa še moji trije

Odločil sem se, da bom samo še ležal na kavču in pil o , ker za moje objave o i dobim več všečkov, kakor za moje objave o hoji in bycykliranju ...

Poročilo z dirke Enduro Cross Country Slovenj Gradec 2018. Podlaga je bila večinoma suha in trda, sončno vreme. Proga je bil kar razgibana. Del je bil speljan po MX progi, dosti zavojev na odprtem travniku, dva (za nekatere kar problematična) srednje velika hloda, in gozdni del z mnogo koreninami. Višje kategorije od Bronze so imele še en gozdni del s kamenjem. Hitrosti so bile večje kot na Vranskem, tudi par skokov je bilo. In bila je tudi zelo naporna dirka, ni bilo počitka. Bilo je tudi kar nekaj manjših klancev in spustov. Sem težje zdržal kot na Vranskem. In korenine so me spet precej zdelale in še bolj znižale rezultat kot na prvi dirki. Po moji analizi teh dveh dirk, sploh te z Slo. Gradca sem prišel do nekaj ugotovitev. Največja je bila ta da sem naredil veliko napako ko sem pozabil pred dirko v Slovenj Gradcu primerna napumpati gume. Namreč imel sem jih napumpane na 14psi (to je malo več ko 1 bar če se ne motim), kar je čisto preveč za takšen teren. Resda je bilo par sekcij ko so bile kar velike hitrosti na travniku, vendar bi jih lažje prevozil z polovico manjšim tlakom, kot da me je po koreninah samo odbijalo, in me je bilo verjetno že čisto strah kaj bo ko sem se pelal prek korenin. Verjetno sem se zato peljal tudi počasneje, gledal premalo daleč naprej, kar je verjetno vodilo k temu da me je vsaka korenina še bolj odbila. Na Vranskem se spomnim da sem imel 10 psi tlaka. Boljše ampak še vseeno za tisto dirko bi verjetno bilo najboljše max 5psi, al nekaj takega. Plus da imam vzadaj 19 colsko felgo z mx gumo. V SG sem vozil sem tudi previko stoje, kar mi je vzelo dosti moči in tudi v ostrih ovinkih nisem bil dovolj okreten in hiter. No nekaj mojih ugotovitev, napak in nasvetov (Popravite me če se motim kje): - V planu imam nabavit 18 colsko felgo, dat gor 140mm enduro gumo in noter tubliss. Da bom lahk fural nižje tlake brezskrbi. - Manj voziti stoje kjer ni potrebno, sploh v ovinkih, ter delat več na tehniki razporeditve teže nazaj pri bremzanju in naprej pri pospeševanju. - Pri počasnih dirkah (kot na Vranskem), z koreninami, vzmetenje na soft. - Več dihanja na motorju, sploh čez nos - zdaj delam na tem in pomaga pri armpumpu! - Radiator guarde si morm zrihtat ker mi je v SG lepo zvilo levi kiler pri (verjetno) padcu na koreninah. Dobro da ne pušča. - Padci ful vzamejo na času, kot tudi moč. Itak pa da so lahko poškodbe, telo kot motor. Polovico dirke z zarotirano balanco po enem večjem padcu po koreninah (verjetno zaradi preveč napumanih gum) ni bilo enostavno vozit - Fajn bi blo it tisti vikend pred dirko ko je omogočen trening analizirat progo, potrenirat, najt hitrejše in lažje linije itd. Ne kr na puno v neznan teren na dirki Pa nadit optimalen tlak gum za grip, absorbiranje korenin,kamnov, povprečna hitrost, šibke točke itd.. No upam da bo komu (tako kot bi meni pred pol leta) tole koristilo. Če sem kaj narobe napisal oz. svetoval me pa prosim popravite in kaj dodajte

Letos sem tudi prvič šel na dirko. Odpeljal sem dve Enduro Cross Country dirki. Eno na Vranskem in drugo v Slovenj Gradcu. Sem prebral par vaših reportaž za nazaj iz ecc dirk, ampak glih iz teh dveh kolikor sem zasledil ni bilo poročila. Tako da lahko jaz malo poročam za nazaj če koga zanima . No, na Vranskem je bilo zanimivo, predvsem ker je kmalu po štartu Bronze kategorije (v kateri sem tudi sam dirkal) začelo deževati. Ker sem se prvič soočil z takšnimi (za mene orng) koreninami me je dosti premetavalo in tudi v skoraj vsakem krogu je bil kak padec. Postalo je zelo blatno. Travnat del je bil pravi žlajs, po gozdu pa (kot je organizator poročal) extreme pogoji. Blato in korenine. Še dobro da ni bilo nekih klancev. Ena ura vožnje se je kar vlekla. Ko sem po prvih dveh krogih že bil malo zmatran, zategnjene roke in pogledam na uro ki kaže da je še 45 min za odvozit, je moj cilj postal samo: ne padi več, se umiri in vozi do konca. Zame je bila zelo fajna izkušnja, sploh za prvo dirko, in da sma jo jaz in motor odnesla brez poškodb.

Zdravo, sem nov tukaj, na forum sem naletel čisto po naključju ko sem nekaj brskal v zvezi z hard endurom. Moram rečt da so mi zelo všeč takšne objave kot so tu, reportaže s terenov, dirk, ali nasveti tehnik vožnje. (Da ne berem samo po nekih tujih straneh ). Tako da sem se odločo da tudi jaz kaj svojih izkušenj delim z vami. Vozim se že dalj časa, po gošah, tu pa tam kakšna mx proga, no letos sem se pa začel bolj zanimat in ukvarjat z (hard) endurom. Poleti nabavo prvi enduro motor: KTM EXC 250 sixdays 2takt. Morem rečt da je meni ta motor zakon in mi zelo sede, za vse stile vožnje, kar mi je zelo pomembno. Prvo sem bil v dvomih kako bo z velikimi MX skoki, in užitkom po mx progi nasploh, in sem ugotovil da je celo veliko boljše kot z prejšnjim mx motorjem hondo cr125. Predvsem ker je več moči lažje preskočim večje skoke, dopušča več napak. Pa še vseeno ga lahko teram pod visokimi obrati. Všeč mi je tudi bolj linearna porazporeditev moči, ni tistega velikega sunka ko se zvrti v višje obrate kot pri ostalih 2t mx motorjih. Vzmetenje si preklikam bolj na trdo in je na mx progi čisto super. Sem probal voziti tudi yzf250 '16 in ni na mojem nič trši pristanek pri skokih. Kakšnih drugih malenkosti razlik pa nisem posebej čutil. Glede enduro vožnje pa 100 proti 1 razlika od prejšnje 125ke. Klanci, sploh počasnejši (tehnični), veliko več oprijema, motor pleže pod niizkimi obrati komot, premagovanje hlodov in drugih tehničnih ovir je lažje kontrolirano in vzmetenje nastavljeno na mehko je top. Skratka js bi vsakemu ko rad vozi (hard) enduro in hkrati mx proge priporočal tak motor. Seveda če je 2 stroke fan PS: nemorem preceniti tace, polprozornega rezervoarja, možnost rezerve na pipci, luči in ajnlaserja!!

Js sm pa eno papriko, en avokado pa dva kosa pujska. Mljask!

...jebo te njam njam... ...pa sem zamenjal polno baterij...pa zmeri isto kaže....

Ni panike, v garaži bo odlična, drugje se pa itak ne voziš

Noseča si?

Jest samo upam, da bo čimprej Planica

Jutro na gorenjskem

10. MI SMO MOTORISTI ne alpinisti Fraj dan, da zabluzimo na vrh Lovčena, pa dol preko Cetinj in Rijeke crnojeviča do morja in nazaj v Kotor. Lepa sicer ozka in nevarna cesta (lokalci so kamikaze) s fantastičnimi razgledi se vije proti vrhu Lovčena. Plan je preprost, gremo v mavzolej Njeguša, kjer se vidi več kot 80% Črne gore. srečamo koga drugega kot Slovence vmes se delamo ful pametne in gledamo v zemljevid, ter planiramo "rute". Naj kar povem, da razen morja na levi ali desni nismo upoštevali nobenega GPSa (niti imeli), zemljevida nikoli pogledali (edino v tem trenutku izbruha pameti) ampak čisto preprosto sledili tablam, ko so bile postavljene. Razen občasno smo poslali našega Izvidnika, da je pogledam kam naprej. In je šlo. Lepa cestica je kmalu postala manj lepa, manj lepa celo mokra in mrzla, dokler ni bil že sneg ob cesti. oujeee...noro, sami bomo na vrhu, si mislim....dokler ne pridemo na spodnje parkirišče, saj se naprej ni dalo, snega je bilo že več kot 2m in to v dolžini kakih 100m. Črnogorske službe se kar držijo reka: bog dao, a bog če i uzet. Na parkirišču pa 20 domačinov z avti, nekaj Slovencev z avti in Slovenski avtobus, ki se je zaciklal, ter ni vedel kako naprej ne nazaj niti naokrog. Vsesplošen vrvež, da niti motorja nimaš kam parkirat. Vmes nam še povedo, da je potrebno preplezati še tistih 100m snega, pa nato je cca 700 stopnic in se spogledamo. Nastane mučna tišina, ko Kmet pribije: "ma mi smo motoristi ne hribolazci" Pade smeh, obrneva mopeda in že vijugava proti Cetinjam v dolino. ter naprej spet po ozkih kolovozih za Rijeko crnojeviča in vročih 30C in še naprej za Skadarsko jezero, kjer nas že pošteno kuha. 11. V VROČINI SE JOŠKI POVESIJO V nekem momentu nama je s Kmetom dovolj, pri 30C in povprečni hitrosti 30km/h rabiva mal pavze. Itak da vrževa zgornji del oblačil dol, vročina puhti s teleščk ven, poskušam se napihniti kar se da zraven bilderja ampak ne gre, to je to, kolikor žaba zajame zraka. Potem pa še dobim par nasvetov profesionalca (misleč da so to najini privat pogovori) Stari, maščoba ne stoji pokonci, boš moral mal mišic nardit in mi joške popravlja in poriva navzgor. Itak, da poslušam vse, ker se mislim izboljšat pa zdefinirat, samo mal časa rabim, v ozadju pa krohot obeh bejb in skoraj valjanja po tleh.....in zven njunih besed "joški pa ne stojijo sami pokonci" Po tem mučnem opravilu, sem malce bolj previden, kje joške v javnosti kažem Dalje, dost zabušavanja, še v dolino pa ob železnici, kjer prehitimo vlak, ki resnično ne neha trobit. Pa mu mahamo nazaj in tudi ugotovimo vzrok hupanja. Punce so imele samo neke ohlapne majice na sebi in ko sva potegnila s Kmetom, je vse skupaj lepo odkrivalo in plapolalo, da je strojevodja skoraj ven iz kabine padel. Ob morju še večerjica in dan je končan. se nadaljuje..

9. LAČN SI FULL DRUGAČN Po dveh dneh se počutimo že izkušene popotnike, zato kar plan do Kotorja. V Stonu obvezno na stonsko torto, a Kmet viha nos, ne je on sladkarij in gasa dalje. Na meji s Črno goro punce okupirajo carinika, da je nama s Kmetom kar mal nerodno, njemu pa še bolj. Ubogi revež ni mel kaj kot se slikat z njima. Kmet pa s tem pridobi možnost uvoza na črno vseh njegovih nogavic, majic in gat brez carine. Tako v popoldanskih uricah pademo v Kotorski zaliv, ko opazim, da Kmet ni več živahen, niti razposajen, da nekam zavlačuje in opleta po cesti. Ustavimo se ob cesti ko ves jezen vrže čelado dol in pravi: "jaz bom umrl, ne morem več, moram nekaj pojest" Tako smo spoznali, da ga je potrebno nahraniti na 3 ure kot dojenčka pa bo spet veselo čebljal naokoli. Čez dobrih 5km se sparkiramo v kraju Dobrota in seveda še ostali nešto maznemo, ker smo bili tudi mi že lačni. Mlakar bi dejal: lakota je hudič ki pahne človeka u šwahost. se nadaljuje..

1. PAZI S KOM SE DRUŽIŠ Hja, beseda je dala besedo, s Kmetom sva se poznala na četiri oka, pa 2x zapeljala skupaj in ugotovila, da nam je malce objestni stil vožnje podoben (moja žena bi zapisala, sta se zavohala) in seveda, sva se kar po telefonu dogovorila, da gremo za prvomajske skupaj na izlet, tja nekam v Črno goro. In za naju je bil problem rešen. Seveda pa se znajo stvari zakomplicirati, saj so poleg moških zraven tudi ženske, zato kar upoštevajte zgoraj napisano. S puncami ni šale in tako sem slišal od moje "ja grem, če se bom s Kmetovo punco ujela". Le kdo se ne bi z Vesno ujel, še Kmet se je 2. "KORISTNEGA" TOVORA NI NIKOLI PREVEČ Takole prikapljamo nekega petka po šihtu na OMW, no pravzaprav mi2 z mojo prva *tovor 2x15 litrov + kovček 42 litrov, pa še ta bolj prazen kot ne, ker NINĐA ne sme biti preveč otovorjena. In Kmet in Kmetica *dva motorja, na obeh vsi trije kufri, roll bag na zadnjem sedežu, pa še tank torba. Izbulim oke in vprašam: "stari a si vse vzel?" pa mi Kmet odvrne: "skoraj vse, če bo kaj manjkalo bom pa kupil" in v isti sapi dodal, da bo kr težka ker ga ziba kot na jahti. Tako med pogovorom, kaj vse je spakiral (gate in nogavice za vsak dan posebej, 4x kratke hlače, 10 majic s kratkimi rokavi, obleka za k maši) zavrtimo prednapetost amortizerja na KTMju, Kmet dobi nasmešek ponovno na obraz in smo READY TO RACE. 3. MORJE NA DESNI OK, MORJE NA LEVI NO GO! Šibamo uredno proti planu prvega dne, se pravi v Novaljo, kjer smo kar zabukirali eno hiško v kampu, ker bo baje naslednja dva dni bolj kislo vreme in bomo raje prevedrili u izi in ker imamo s seboj tudi precej svežo motoristko, ki gre prvič na daljši izlet je bil razpored jasen. Kmet gre prvi, za njim Vesna, da ji lepo sporoča situacijo na cesti in mi2 z mojo zadaj. Seveda se v Senju že pojavi prvi zaplet, namreč Kmet lepo mirno potegne levo v hrib za Plitvice. Kaj sem hotel kot se parkirati in počakati, da pricapljata nazaj. In takrat smo potem izzumili naslednji stavek: Morje na desni ok, morje na levi ni ok!! 4. NO SIKIRIKI ali NE SE SEKIRAT če gre kaj narobe Čeprav sem bil v štartu malo skeptičen, kako bo šlo potovanje, namreč 2 otovorjena mopeda do maximuma, sveža šoferka, so se moji dvomi hitro razblinili ob naslednji prigodi: V Vinodolcu so potekala obnovitvena dela na cesti pa je bil semafor za izmenični promet. Kmet in Kmetica stojita ob rdeči in čakata, vmes malo čvekata in seveda oba nakrcana motorja precej skupaj. Pade zelena, Kmet potegne in s svojim kufrom ravno prav povleče Vesnin kovček, da jo lepo zarotira. Seveda ni imela drugega, pa čeprav se je še par metrov trudila, kot moped spustiti na tla. Joooj, panika, avti za nami, mi2 z mojo rabiva celi dve minuti da se izkrcava, da odprem tačko, preverim zadaj promet itd. Ko se obrnem pa že Krpanov Martin dvigne cel moped skupaj z Vesno, očisti kufre, me čukasto pogleda in pravi: "Kaj zdaj, koga čakamo?" Nasmehnem se in si mislim, ebenti, kul bo, pa zabave tut ne bo zmanjkalo. se nadaljuje....

Odločil sem se, da se ne bom nič odločil

...ekola posnetek:

Predvsem lečo

Snežnik! Plominka v ozadju.... In pogled proti Hudičevem borštu, kjer sem bil dan prej.

Juha za večerjo (mater ej ,..........še shujšo bom)

... drsamo na Cerkniškem jezeru

..."bom te ...res te bom"...

What is this? Kitty canoodle ?

8. SPOMINI OSTANEJO Da bo vse res in da bomo čez nekaj let, ko bomo že vse pozabili lahko obujali spomine, se odločimo da posnamemo kar film. Vse bo po resničnih dogodkih le stuntmana Kmeta najamemo, da bo zaigral vse nevarne prizore. Odpravimo se na primerno lokacijo, kjer mu režiserke podajo natančna navodila, kaj želijo in kako. Zgodba je sestavljena iz naravnih ovir, ki jih ponuja otok Pag, od offrouda po kamenju, do prelepega asfalta, kjer KTM pokaže kako se lepo slajda brez TCja. Montaža s takratno tehnologijo, fotoaparat pa 480 pikxlov zmore kar zmore, a kaskader je vseeno dal vse od sebe. KTM.wmv po vseh teh naporih je seveda še padla papica in kratek sprehod, da se hrana poleže.

...kosilo...

Pa ne kr eni garaži...novi garaži. Zdej sploh vn ne bo hotel

Župnik. Dva mesca nazaj smo belili, zaj pa pride z žegnom špricat.

kuga spa drezu vajno...................

če me boš lih tko, ni panike sm že navajen

Te bom jest k dohtarca

a to si skoke mislu, al kej druzga

upej da nau spet hmau nou let

Pru dan na šihtu po dobrih dveh tednih ... kriza ....

bom popravil, ker ga imam na disku, pa še 1x gor

12. ČE NE VEŠ KAM NAPREJ, POTEM POJDI TEŽIT FRENDU Še par dni dopusta je ostalo, pa vržemo globoko debato, kam pa kako, kaj bi se dalo še videti v Črni gori, koliko časa bomo za to izgubili, skratka dolg, pa naporen in na trenutke zelo izčrpljujoč pogovor, ko Kmet provali spet eno modro: "A gremo k Piku v Vrsar?" Ja, oke smo izbulili, res je čudno, ko si v ČG, potem pa hopcup na drug konec v Vrsar. Ampak, če malce tako pripreš oči, pa si misliš, saj sem na tripu, ne pa z agencijo na vodenem ogledu, kjer si moram vse lokalne cerkve, znamenitosti, trge in ostalo šaro ogledati, ja potem sem prost, potem lahko res počnem karkoli hočem. In tako je padel konsenz JA. Nitko neče meni govorit đe da se vozam Užgemo eno tako lušno ruto iz Kotorskega zaliva proti Bileči mimo Bilečkog jezera, pa pri Makarski nazaj na obalo, mal po Ac mal po C in bomo zvečer tam. In tako je bilo. Še mala prigodica, oziroma ne zaupaj starim tetam. Ko sva v kotorskem zalivu samo zaradi preverjanja vprašala dve starejši gospe, kje je odcep za Bilečo, sta nama vljudno pomagali in povedali za pot. A v trenutku, ko sva hotela do motorja, pravi ena meni: "Ti možeš iči, al onaj krupni nek ostane, pobrinut čemo se nas dvoje za njega" Tak, da sva bolj pobegnila kot ne, drugače bi nam še Kmeta posvojile. O zlorabi nisem niti pomislil, čeprav večkrat trdi, da se mu dopadejo starejše izkušene ženske. Sem pa 100% prepričan, da bi ga najprej morale nahraniti, šele potem bi bila kaka akcija Jp, vmes smo prespali, da me kdo ne bo vlekel za jezik, pa meril sence popoldanskega sonca na ovinkih pri Makarski Naslednji dan nas je posvinjal dež, a k sreči brez kake pretirane drsalnice po Istri, saj je Kmet pazil na ženko (le zakaj name tak ne pazi ko orjemo kje po dežju ) In potem je šlo sam še navzdol...no povsod je šlo, po celmu kampu, plaži, Batani...čist mal sem se ustrašil, da nas naslednje leto ne bo več hotel gledati, ampak izgleda, da ima @pik1debelo kožo, ali pa ne premisli posledic svojih dejanj, saj je takrat nastal "TRIO ČELOS" Njihove prigode so tule: Da sva mu popolnoma demolirala moped, ne bom izgubljal besed, popila vse kar je imelo več kot 11% alkohola je pa tudi že splošno znano dejstvo. tudi punci nista kaj dosti izostajali pri tej dejavnosti,...mal promilov, pa sta že iskali Banderasa po kampu

...tut 10 minut ne?