Dvorana slavnih

Od teh, ki sedaj silijo preko meje ne bos nasel niti enega, ki bezi pred vojno. Ko sem pred 14 dnevi preckal mejo in se peljal skozi Bihac, pa tam je vse polno tem mladenicev, nisem videl niti enega otroka, zenske, druzine ali starcka. Sami mladi migranti. Domacinov ni na ulicah, ocitno se izogibajo... V Mostarju sem bival pri domacinih, ki so prav tako razlagali o slabih izjusnjah s temi ubogimi migranti. Pa so muslimanska druzina in se povrhu bivsi vojni begunci, pet let so bili pri nas. Toliko o tem kdo je begunec in kdo navaden migrant, ki zeli izkoriscat nas sistem in je povrhu se nesramen in nasilen.

Mislim, da moraš že po defoltu biti čuden, da sploh gor natakneš gume, ki so smrtno nevarne ?

Nažalost sem tole temo malo preveč zapustil, ker pisanje na dveh forumih in v dveh jezikih vzame ogromno časa, ki ga je bilo letos nažalost še premalo. Moj naslednji podvig pa se vstrajno bliža: Več o pripravah in vseh dogodivščinah pa v moji temi na advrider forumu, ki jo najdete tukaj: https://advrider.com/f/threads/long-road-to-rally.1334309/#post-36849540 Lep pozdrav in varno po dveh kolesih!

Danes mi je sodelavec rekel (kateri vozi 10 let staro roadsmart1 na svoji hondici) da bi dal Mitas, ampak je mal v strahu ker je na FB prebral da so nevarne

Hud review

Zaradi cene postanes cuden K ne mors verjet, da si dal tok mal za komplet, pa lih tko drzi k drazje

Mamut pocajti se! Nočitev (v postelji s posteljnino) z večerjo in zajtrkom je 25€ so rekli. To plača vsak sam v koči. Ce kdo čuti potrebo po obveznem tuširanju pa lahko kako fliko od brisače vzame s sabo. Strošek pijače pa je relativno... zelo... Srajne in kozlajne gratis.

To ni zate. Raje konzervo doručka ofnej, pa krajc kruha.

Nekdo, za katerega vem kako pelje in dam veliko na njegovo mnenje, človek, ki puli cestake...pa o ToFu pravi:

jest tut vsem predlagam, daleč od te teme in držte se stran od nakupa sumljive gume. Predlagam najmanj ....ah sej vejo kteri pa kere

Komplet za moj motor pride 153 €. Pa da vidim, al zarad gum postaneš čudn, al je to že po defoltu.

Spet sovražni govor. Kakšno tovarno....vsi vemo, da gre tukaj predvsem za visoko izobražene kadre...doktorje, inžinerje, astro-fizike in podobno. Pravilno bi jim bilo ponuditi (seveda proti ustreznemu honorarju), kakšno predavanje na Jožef Štefanu, da malo naše tepce tam prosvetlijo....če so seveda pri volji...siliti namreč ne bi bilo korekno in v duhu evropske demokracije, vsekakor pa zoper človekove pravice........

Če se hočem jaz kot pošten državljan preseliti v drugo državo moram it čez en kup birokracije, ki veleva v tisti državi. Pa še takrat vprašanje, če mi bodo ugodili in za koliko časa. En migrant iz Maroka, kjer mimogrede ni nobene vojne, pa pride čez mejo brez dokumentov, nihče ne ve kdo je, kaj je v svoji državi počel, če ga dobijo se dere azil in že ima stanovanje nad glavo in topel obrok.

Včeraj pogledal ta film. Clint Eastwood pri svojih 89 tih letih režira in odigra v filmu. Ded je res živa legenda. Dober film, priporočam.

Strokovne raziskave že ves čas potrjujejo, da priseljevanje nikakor ne povečuje obsega kriminalnih dejanj, še več, delež posameznih nezakonitosti se v obdobjih oz. okoljih z večjim številom priseljencev celo zmanjšuje. Rezultat je za marsikoga presenečenje, tisti najbolj zagrizeni ksenofobi pa mu itak ne verjamejo in bodo iskali zaroto v vsem, kar nasprotuje njihovemu pomilovanja vrednemu pogledu na svet in soljudi. Za razmišljujočega človeka, ki se zna vživeti v položaj drugih ljudi, pa je rezultat pričakovan. Ljudje, ki se zatečejo v tuje okolje bodisi zato, ker bežijo pred nasiljem ali pred nevzdržnimi razmerami za življenje ali pa zgolj iščejo priložnost za boljše življenje, se poskušajo prilagoditi, zaživeti znova. Če jih okolje sprejme, so hvaležni in poskušajo to na nek način družbi, ki jih je sprejela, tudi vrniti. To je v naravi človeka in le malo je primerov, kjer to ne drži. Seveda prihajajo tudi ljudje z drugačnimi nameni in z drugačnim miselnim okvirom, a še vsaka raziskava je doslej zelo jasno pokazala, da je delež kriminalnih dejanj, ki jih zagrešijo priseljenci, manjši od deleža kriminalnih dejanj, ki jih zagrešijo domačini. Bolj problematična tako za ene kot za druge pa so kriminalna dejanja, ki jih domačini zagrešijo nad priseljenci. Kajti porast teh kaže na povečanje nasilja v družbi, ki se bo, če ga družba ne bo ustavila, prej ali slej obrnilo proti članom družbe. Če bi šli še korak dlje bi hitro ugotovili, da največ družbene škode povzročajo kriminalna dejanja najbolj vplivnih slojev prebivalstva in ne tista, ki jih zagrešijo najrevnejši niti priseljenci. Če vzamemo samo Slovenijo za primer, nobena druga skupina ni povzročila toliko škode nam vsem, kot tistih dobrih 100 privatizatorjev in še morda kakšnih tisoč njihovih pomagačev. Več nezakonitih priseljencev prinaša - manjšo stopnjo kriminala!

A isces to: https://www.aliexpress.com/item/DC-12V-24V-EU-Plug-For-BMW-DIN-Hella-Motorcycle-Charger-Socket-Outlet-Convert-to-Car/32879749069.html?spm=2114.search0104.3.1.450b69ce0nu59C&ws_ab_test=searchweb0_0,searchweb201602_7_10065_10068_319_10059_10884_317_10887_10696_321_322_10084_453_10083_454_10103_10618_10304_10307_10820_10301_10821_537_536,searchweb201603_52,ppcSwitch_0&algo_expid=3eb24a18-fbc1-4ed0-8ad1-b08953faf20b-0&algo_pvid=3eb24a18-fbc1-4ed0-8ad1-b08953faf20b&transAbTest=ae803_4

Ker sem bi okronan sovražnega govora z zadnjim postom, imam še en predlog. Vlak (za cca 500 ljudi), konfeti, panoji "welcome refugees", topel obrok....čiha puha, oziroma tdm tdm tdm tdm (zvok tračnic) do Borovnice. Pričaka jih avtobus tipa (glej spodaj), da se predstavi slovenska kultura. Potem pa lepo v Vrhniko, tam pa lepo v eno tovarno (kakor en bivši IUV, ali pa neko industrijo v glavnem), da se navadijo dela. Stanujejo najprej pri domačinih, da se navadijo tudi naših običajev, potem pa se preselijo v novogradnje. Medtem lepo dobivajo minimalno plačilo, regres. Plačan imajo celo tedenski dobust na Debelem Rtiču. Enkrat gredo na kolektivca po slovenskih alpah in večina osvoji najvišji vrh, Triglav. To bi bila zgodba o uspehu in dokaz, da se da živet v sožitju z drugačno mislečimi. Pustimo naše reveže in pomoči potrebne. Dajmo nove navabit, ker naših smo se že naveličali. Uni kralji ulic pred trgovinami so mi že dolgočasni, razne samohranilke, poškodovani kolegi motoristi, ki potrebujejo operacije... Vsak enga Sirijca, pa lepo še enga kužka in zavetišča, pa smo iz tahudga ven. Rešili bomo človeštvo in svet....

Beguncev na naši meji ni. So samo še migranti. Zakaj? Zato, ker si begunec do prve varne države, ki pa je že zdavnaj za njimi. Torej so vsi ki pridejo ilegalno čez mejo na našo stran migranti. So ugrabil ata. A niso bili domačini še pred par meseci za to, da se umakne ograja?

Še moje mnenje. Sem lastnik FZ1 in sem zelo zadovoljen z njo. Kot sta povedala Dami in Maus, s tem mopedom se da marsikaj počet. Je vsestransko uporaben za solirat, v dvoje, na polno naložen, po kolenu, čeladi, v maline ali pa samo na kavico v bližnji lokal. Moči za vse to je ravno prav. Če se pelješ 50 po mestu ali pa počt šleper na krajši ravninci. Odvisno kaj si želiš. Če si pa samomorilsko nagnjen, ti bo pa 250kubov dost, da se razlepiš pri siporeksu pod ograjo (med Kisovcem in Izlakami). P.S. moj prvi moped je imel 175ks, pa sem ga brez praske prodal in menjal za FZ. Pa so mi pred 12imi leti rekli, da me Matilda čaka

Te dni guma testirana tudi v močni burji. Lima, kot pribito! Da mi zjčka ne dvigne v zrak, pred hišo.

Do Bologne nimaš racionalne alternative, od tam naprej pa je čez Apenine kup lepih cest. Preizkusil sem že kar nekaj variant a mi nekako najbolj sede tista po SR65 čez Passo della Futa do Firenc nato pa po FI-PI-LI-ju do Livorna. Tudi iz Maranella čez Abetone po SS12 ni slabo, vendar je nekje do Pavulla ponavadi kar gneča, nato pa je v redu... Še najhitrejša pa da ni AC pa je SS64. Tudi prometa običajno ni pretirano veliko...

Ko je žival na cesti ali ob...ne morš verjamit me spol ne zanima. 1. kravca, relativno počasno bitje, s predvidljivo potjo in tako kot pravi "kulij" ima svojo začrtano pot...bikec v tem primeru je samo izjema 2. osliček, pridna in pametna žwawca, pripravljena na poziranje in dovolj brihtna da ne počne neumnosti 3. pes, kreten...čaka posluša in se zažene pod kolesa..mam kar nekaj "markerjev na škornjih" 4. in sedaj vse sledi brez fotk, ter mi bo potrebno verjeti na besedo in črtico na gatah "Medved" pri Delnicah sva takoj za ovinkom opazila Medvedko in 2 mladiča. Ustavim, pa razmišljam, nema boga da tolk hitro obrnem moped, kot lahko medved zaštarta. Odločim se za napad in močno trobljenje. K sreči so medvedka in oba mladiča preskočili cestno ograjo in izginili. 5. srna, srnjak...faking peršing, sploh ko se pelješ kje ob AC, ko nimajo šanse prehoda. To butne iz grmovja, prej kot rečeš besedo "keks" ali pa sploh trzneš. Načeloma velja, če imaš srečo in opaziš, da močno zaviraš, se ustaviš, ker običajno prvi sledi še vsaj druga 6. podivjan BIK. Imel primer, ko je bik zbezljal na glavno cesto (in tudi tu spol ne igra vloge), namreč kolega je imel "Ardečo Yamaho". Tok hitro kot sva v razdrtem obrnila mopeda in spizdila po AC v Vipavsko dolino, majkemi, svetovni rekord 7. mačke, kure, podgane, oposumi, in ostala mala golazen.....wuššš sam čez. 8. zajec..ni omembe vredno, ga preganjaš dokler ne pade v nezavest. Neproblematičen, sledi poteku ceste, preverjeno 1x celo z Boruttom. 9. koza smuka listje ob cesti, zna bit nevarna ko na jadranki skoči z grma na cesto, pa še barve je prave da se skrije med nizko rastje. 10. ovčica...np...tera svojo pot. V izjemno redkih primerih lahko srečate tudi dve KTMovci, ki sledita čredi. Običajno ne predstavljata kakih problemov, vsaj dokler ste na varni razdalji, ter ju hranite in pojite. 11. člouk... zafukana žwau... če ma karkoli da je v povezavi z dizlom in doma iz Bosne, bo tekmovalo s tabo dokler ne raznese turbine. Občasno tut skoči na cesto.

Štartnina je bila 60€, 70€ je bila cifra z opcijskim nezgodnim zavarovanjem. Ni poceni, bo res. Po drugi strani si pa imel na voljo 30km enduro kroga in soliden special. Cross country dirke so cenejše. Kar je bil problem letos... vreme. Enduro transfer je bil na parih delih popolnoma 'potopljen', na nekaj delih je drselo ko pri norcih, on sicer ne kaj poseben hill climb je bil za kekce iz bronze (kamor spadam tudi jaz) obupno težek. Če si se ga lotil po zvoženi liniji... skor nemogoč. V drugem krogu sem se tam ustavil in parim sotrpinom pomagal spravit motorje iz blata. Na delih z globoko vodo sem videl 2 utopljena motorja. In ena že tako smotana stopnica s hlodom pred njo je ratala dvojna stopnica, ki bi bila primerna tudi za kako lažjo trial kategorijo. V bistvu sem na dveh trial srečanjih v kekec kategoriji vozil preko lažjih ovir. Blatna jebačina, na kratko. Odpeljal sem dva kroga in dva speciala, tretjega ne bi šal več pa magari bi me nov Sherco čakal na cilju. Od 44 prijavljenih v Bronze jih je 7 zaključilo dirko, večina je spokala domov po enem krogu. Mislim da bo za prihodnje podvige treba kdaj še kako utež dvignit... časa na motorju ne morem spraviti skupaj toliko, da bi sam z vožnjo lahko imel dovolj kondicije za take razmere. Malo za predogled, kasneje dodam še kako fotko al pa dve... 'plavanje' po Ribniku. Na prvem videu se je prava jeba začela malo kasneje. Tule pa je bilo treba na slepo s sprednjim kolesom v potoček in po gasu prek.

Lahko si odprte glave tudi samo enosmerno...da gre več ven, kot pride not.... Pri tvojemu in mojemu EMŠU je to že skorej pravilo...

Na tej vtičnici pri BMW-jih je omejitev toka 5A (omejuje CAN BUS kontroler). Kompresorček pa rabi skoraj 2x toliko, ko je obremenjen - sem pomeril na svojem. V primeru, da pride do preobremenitve, se vtičnica izklopi do izklopa kontakta in ponovnega vklopa. Bolje da klasično "cigaretno" vtičnico priključiš direkt na akumulator, seveda varovalko ne pozabi (15A) in jo namesti nekje pod sedež.

aha. Kar nekajkrat sem za njim ali pa kontra vozil na relaciji Sv. Juraj Barič draga. Prefinjena, filigranska vožnja z zelo malo zaletavanja/zaviranja, hitrosti pa ubitačne. pa da ne bom pretiraval z nabijanjem: sigurno je še kr nekaj pnevmatik, ki se podobno odrežejo in dajo podoben filing, ampak ali so dražje, ali je težje do njih, ali mi pa Mitas samo ustreza. Jebiga. Tak je to.

Odločil sem se, da bom na jesen kar cel motor zamenju. Drugače ni panike, če zamenjaš. Kabli so dovolj dolgi.

V produkciji HBO (odlicno narejeno, 1. del je bil super, 2. del danes ob 21:00)

Tole definitivno priporocam: https://m.imdb.com/title/tt7775622/

@Alla s tvojim drugim odstavkom se nekak tudi sam strinjam. Če bi sam bil prisiljen zaradi vojne ali bede oditi iz svoje države, bi odšel sklonjene glave, naučil bi se jezika, nekako bi poizkusil po najboljših močeh prispevati dobro tisti družbi. Ampak nekako ne morem kljub temu, da se res trudim, pogoltniti tega, da kar brez kakršnih koli pomislekov odpremo mejo za vsakega, ki pride s čisto drugačno versko ideologijo tisoče kilometre stran. Zakaj vidim na 6ki na dolgem mostu samo skupino po 5-10 mladcev iz teh vojno ali pa kako drugače problematičnih držav? Kje so njihove družine? So jih pustili v tistem neredu tam? Torej iz 10 ali 100 novih prišlekov, pride čez neko obdobje še vsa njihova žlahta. Ali nam res manjka toliko delovne sile v službah? Ali bo res naš državni proračun preživel še njih? Ali bodo naše zaloge vode in drugih naravnih dobrin prenesle toliko več ust? Ali vse države na njihovi poti ne ponujajo tega, da ko se pomirijo strasti, da se vrnejo v svoj dom? Res živim po načelu delaj to, kar si želiš, da se zgodi tebi. Gledam malo dalj naprej kot do naslednjega tedna. Sem božiček za en dan, dan dva eura kralju ulice, pa čeprav sem že "kupil" tri aprilske izvode, nakazujem dobrodelcem. Res si želim, da obstanemo in ne zajebemo generacije za nami. Nisem politično in niti versko usmerjen. Ne vem...zgleda, da sem res čuden. Pa ne samo na videz.

Ne! takšne prikljčke so imel že prvi K-ji in potem vsi modeli naprej... HELLA si je izmislila tak priključek za priključitev raznih naprav a avtomobilih (je standarden DIN), obstaja kopice adapterjev...

no jaz tega nisem opazil. Edin kar 600 naredi, da malce počasnej pospešuje.

Nekoč ..., nekje ..., ali si bila mogoče ti ...

V Livornu nas je bilo že mnogo, saj gre tam trajekt za Korziko in Sardinijo. Do tja prideš po AC. Najhitreje, najbolj varno 6 ur iz Ljubljane. Če si hočeš pa še kaj v okolici ogledati (Pisa itd...) pa greš pač prej dol z AC. Zakaj AC? Ker je Italija tako poseljena, da je en kup prometa in en kup omejitev in ne prideš nikamor. Sicer pa, na gugl maps se da vse pogledati. Vključno s slikami cest. Nekaj alternativ od Bologne dalje čez Apenine ti je pa Joker napisal.

Jp, meni je ok guma. Verjetno je se kalksna boljsa, ampak za moj obcutek je M7 meni top guma. In ker ima mehkejso karkaso kot konkurenca odlicno harmonira z XRom.

Bols, da zacnejo 110 pa 150 delat, k smo bolj umirjeni.

Pasji fotošuting by Artinfoto.si

Ko se spomnim, dobim sline v usta

...ena izvaja karaoke ...druga v svoji značilni rokerski pozi posluša ...in tretja si misli ...eh mularija...aristokrat pa je itak v svojem svetu ?...

Predlagam, da gre DARS na meje ... bodo zastoji .. nikamor naujo pršl

Malo sem zaspal z tole mojo temo. Preden najdem čas da jo dokončam kot je treba, je tukaj en video od enega izmed udeležencev. Dan 1

Na naš drugi dan vožnje, nas je zjutraj pričakalo najlepše vreme celega tedna, sončno in brez oblačka. Današnja trasa nas je popeljala na čudovito a izjemno hitro etapo. Prvo opravilo navsezgodaj za nekatere je bilo nalaganje roadbook-a v nosilec, ker jaz nisem ravno jutranji tip človeka, sem to raje opravil ponoči ob svetilki Pri delu ponoči pa človek tudi kaj spregledaš in tako je bilo potrebno malo improvizirati pri zategovanju vijakov, ker pač zaradi že naloženega papirja, nisem mogel do glav vijakov Photo credit: Reinhold Wenzel In pa obvezna montaža GPS-a z vezicami, ker sem ga prvi dan polomil Eden izmed sponzorjev se je zelo potrudil in vsem udeležencem priredil super presenečenje z izdelavo MX dresov. Seveda je sledila obvezna gasilska slika Photo credit: Bastian Benjamin Brüsecke Po napornih pripravah tako zgodaj zjutraj, se je pred uradnim štartom treba še malo spočiti Štart današnje etape je bil cca 1km od bivaka na taktorski stezi čez travnik/pašnik. Ker pa je zadnje dni veliko deževalo, je bilo treba prečiti tudi nekaj vode, zelo smrdljive Prvo prečenje je bilo že kar na 6 kilometru trase Photo credit: Reinhold Wenzel Danes sva z Mitjo vozila skupaj celi dan. Zame je bil to zelo naporen dan, saj sem moral navigirati za 2, ker je imel Mitja težave z njegovim ICO računalnikom. Postankov ta dan je bilo zelo malo, samo na bencinskah, saj je bila trasa v 90% sestavljena iz zelo hitrih makedamov in travniških pist, kjer smo amaterji dosegali tudi hitrosti čez 110km/h, tisti najboljši pa še par 10km/h več. Tu in tam se nam je prikazal tudi izredno lep razgled na naravne lepote, divje konje itd... Ker pa je bila današnja etapa na določenih delih res prehitra, je nismo končali vsi. Eden izmed udeležencev je imel v nekem selu bližnje srečanje z avtom in je pristal v bolnišnici v Banja Luki z zlomljenim kolkom. Po neuradnih informacijah, ki so se razširile po bivaku, naj bi bil motorist prehiter glede na cesto, avto pa naj bi bil neregistriran in za volanom mladoletni brez izpita. Policija je obiskala tudi bivak, kako so se stavri razpletle z oblastmi nevem, je pa bila Yamaha z RebelX kitom spredaj do dobra uničena. Tako hitra in relativno kratka etapa pa je pomenila, da sva z Mitjo prispela na cilj že okrog 3 popoldne, kar je po 2 dneh vožnje bilo zelo dobrodošlo, saj sem lahko v miru poservisirl motor. Zračne filtre sem menjal dnevno, na 2 dni pa tudi olje. In ko vidiš, da iz olja pritečejo zravne še deli sklopke, potem veš, da si morda malo grob z motorjem Bo pa pozimi kaj za delat Največji izziv pri servisu pa je bil, kako zamenjati oljne filtre na RFS-u, brez da popacaš pol motorja in bivaka. Rešitev je bila izpraznenje bencina iz uplinjača in "bočni položaj za nezavestnega" Tako se olje ni razlilo, bivak pa je ostal čist še naprej. Pozno popoldne, ko so bila moto dela dokončana pa je ostalo še velikooo časa za druženje ob vrčku piva pred brifingom za dan 3, o katerem se je šušljalo, da bo "maratonski" z nekaj čez 400km, pustimo se presenetit

Po dokaj kratki noči in zgodnji budilki, je bil čas da zlezem iz postelje. Nevem če bi temu lahko rekel postelja, jogi kot deska, vzglavnik pa ni bil kaj veliko mehkejši od kakega cigla... Prva stvar na sporedu je bil obilen zajtrk, saj nisem vedel kako bo potekal dan, ter prevzem GPS-a, ki je bil deležen čistega izbrisa. Zdaj pa hiter skok v opremo in do motorja, ter zadnje priprave pred štartom. Na večernem brifingu smo se skupinsko dogovorili, da nebomo štartali po številčnem vrstnem redu, ampak ko bo kdo pripravljen, bo pač štartal in se mu ta čas zapiše na time card. Tak dogovor je padel zato, ker nas je bilo letos kar veliko novih, nekaj z preveliki motorji (1200GS) ter nekaj hudo dobrih voznikov. Seveda sem bil zaradi navdušenja, med prvimi na štartu Pred tem pa še obvezno poziranje z motorjem: In pa Koroška naveza, oba na RFS mašincah, Mitja z 03 525 in jaz z 06 450. Se pa tudi lepo vidi razlika med fiksnim stolpom in "Dakar" stilu maski ter moji Rally Lite verziji. Oba uporabljava isti MXC 13l glavni tank. Kmalu je bil čas za štart. Le-ta je potekal v dvojicah in 30s intervali med vsako dvojico. Par minut napetosti in bil je čas, 3... 2... 1... Go go go.... Pa sva se podala na pot, proti novim izkušnjam, neznanim terenom in prigodam. A glej ga zlomka, na točno 1km meni ugasne motor o.k. zgrešil sem prestavo, se tolažim, a motor ne vžge in ne vžge... Aja, naj še povem da sem tik pred odhodom ugotovil da je moj novi akumulator fuč in sem celoten reli motor vžigal na "kurbl" klasika... No po cca 10min mučenja motor končno vžge, meni nič jasno kaj se dogaja z mašino, samo peljem naprej. Na začetku nas je roadbook peljal čez zelo hitre travniške kolovoze z ogromno skritimi kamni in luknjami, je bilo kar napeto, težišče čim bolj nazaj, da je belanca lahka in upat, da ne zadaneš kaj velikega. Travniki se hitro prelevijo v strmo kamnito in ozko trakstorsko stezo, kakega tomo-vinkoviča bi spravil skozi, kaj več ziher ne Po nekaj serpentinah, motor spet ugasne... U 3PM...... Ka taj zdaj.... Preklinjam pod čelado, motor, KTM-a, reli ni da ni, skor bi mi razgnalo čelado... 8 mescev šravfanja in priprav motorja, zdaj pa na prvih 15km 2x obstoji..., malo je manjkalo da bi ga na licu mesta zažgal.... Po dobri minuti stanja, čeprav se je zdela kot da jih je minilo deset, mi pa motor pokaže kaj ga muči, in da dimni signal iz hladilnikov. Jao, budala, pozabil sem mu vklopit ventilator... Vklopim ventilator, počakam 5min in skočim na kurbl (oz nožni zaganjač za tiste, ki pozajo samo čudežni gumb ) motor vžge v prvo, super, 1 dol, naslednje 3 gor in že drvim za ostalimi. Nažalost sva se z Mitjo zaradi mojih tehničnih težav ločila, in jaz nebi bil jaz, če ga nebi poskušal ujet. Ostal sem sam, bogu za hrbtom z nekimi puščicami in številkam na rolici papirja, kaj boš v taki situaciji drugega kot pa gas do konca in gremo, nekam bom že prišel. Po nakaj hitirh kilometrih ujamem enega izmed udeležencev na njegovi Hondi 998 Rally. Gre za hudo predelavo CRF1000, ki še ni zaključena. Med vožnjo je adrenalin naredil svoje in prehitim modela na 998 Rally... Zvok dvo-valjnika in akrapoviča za seboj je bilo dovolj da sem peljal bolj hitro kot pa je varno, in za nekaj časa sem pozabil da vozim maraton in ne šprint. Glej ga zlomka na skalnatem spustu izgum prednji del motorja in se zvalim med skale, s kotičkom očesa vidm da je nekaj letelo mimo moje glave... A je++ ga,... tudi to je del relija, se poberem, ugotovim da sem cel, kolega na 998 Rally ustavi, pobere moj GPS in nekaj ostalih kosov, ki so poleteli z motorja. Ča je da se umirim, naj gre on spredaj, mu bom sledil. Izkazalo se je da Mato zelo obvlada svoj motor in vožnjo, tako da plan s sledenjem se ni dobro obnesel, kar naenkrat sem bil spet sam, z zvitim navigacijskim stolpom vozim na slepo. Po dobre pol ure vožnje, ugotovim da nekaj ne štima glede terena in trase... Čas da ustavim, poravnam navigacijo in ugotovim kje zaboga sploh sem... P.S.: Vezice so tvoj najboljši prijatelj na terenu, jaz jih imam cel šop zvezanih kar na zgornji del leve vilice Hitro ugotovim da nisem več na roadbook trasi. Med ugotavljanjem na GPS-u kje sem, se mimo pripelje trojica na, ja spet, HONDA CRF1000. Izkazalo se je da sem nekje zgrešil en levi odcep in pristal na trasi ki so jo imeli fantje na velikih endurah za obvoz težjih delov. Ker vožnja kotra smeri trase ni priporočljiva in je zelo nevarna, sem se podal po rdeči črti na GPS-u. Po nekaj dolgih in dolgočasnih kilometrih na GS makedamih se končno spet vrnem na roadbook traso in med manjše motorje ter težje terene. Kar hitro me je roadbook speljal z makedamov na ozke kolovoze in single traile, užitek na vrhuncu, tukaj sem se počutil še najbol domače. Ozko, strmo, tehnično z nekaj drevja vmes da ni dolg čas, kot na naših koncih, takrat ko sem še vozil "hard" enduro. Po postanku za tankanje in hitro čokoladico sem se spet podal na pot z Mato-m na 998 Rally a kaj ko sem na hitirh makedamih spet ostal sam. Vrstile so se mi ena navigacijska napaka za drugo... najhuje je bilo, ko sem se pognal v breg po zelo skalnati stezi, pravi rock garden, roke so trpele kot še nikoli, a najhuje je bilo ko po 8km vzpona ugotovim da sem na napačnem vrhu... spusta po skalah se nisem veselil... Kmalu pridem nazaj na pravi tulip po roadbook in srečam modela na 701 z Noamd kitom, ni bil med najhitrejšimi, je pa imel navigacijo naštudirano tako da sem se odločil da sledim njemu, saj se še komaj držal motor. tukaj je motor bolj vozil mene kot jaz njega. Sledili so blatni travniški hribi in ravnice. Teren za uživat s fenomenalnimi razgledi, kar hitro se mi moči povrnejo in prehitim modela na 701, saj sem imel tempo malenkost hitrejši, ampak ker vem kako je biti sam utrujen in izgubljen, sem vozil tako da sva si bila v vidnem polju. Na eni hitri ravnici za malo večjo blatno kopeljo, modlea od nikoder... Počasi se peljem v nasprotno smer do dotične blatne luknje, kjer najdem 701 na boku, dele čelade po travniku in njega ki se poskuša pobrat. Zgledalo je zelo hudo, A po hitrem pogovoru, je bil on ok, čelada je pa neka modularna snap-on zadeva in ob najmanjšem trku vse odleti (vizir in senčnik). Pobereva kravo od 701 ki je ležala v blatu zaradi E-09 gum, on malo zadiha, jaz pa škljocnem najleše slike dneva Od tukaj do cilja je bilo še samo 15km, ki so mini brez drame. V bivaku pa kr hitro srečam Mitjo, ki je že navezal stike z natakarji, ni ga boljšega kot domača rakija na račun hiše po napornem dnevu. Aja, pa še to, ko sem seštel kilometre, sem jih zaradi navigacijskih napak naredil dobre 50 več ko pa jih je bilo v roadbook-u Tuš, briefing za dan 2, barvanje, večerja, pivce, malo spanja in že je bil čas za Dan 2 na Bosnia rally 2018 Slike media team-a z eventa so na voljo na FB strani relija in na osebnih straneh obeh fotografov.