Dvorana slavnih

»Jz bi šla pa opice na Gibraltar gledaaaaaat«….in tako je padla ideja za letošnje prvomajsko motopotepanje. In da se ne peljeva samo na obisk k »sorodnikom« :P , sva naredila plan za en lušten krogec po Iberskem polotoku. Letos so super padli skupaj velikonočni in prvomajski prazniki, da se prišpara malo na dopustu (je treba met še za septembrsko stepanje naokoli ?) in tako sva nažicala skupno za dobre tri tedne na off in v sedlu wuhuuuuu :D. Kot vsakič sva mislila, da je to fuuul časa….no na koncu je bil spet maraton »od zore do mraka«, ampak če je tooooolk stvari za vidt in tako malo časa….in razdalje od ene do druge zanimivosti so tam dol malo konkretnejše kot pri nas, ko si v 300 km praktično od meje do meje, tam pa niti od mesta do mesta ne :P. Priprave so stekle že med zimo….brskanje po potopisih, google mapsu, wiki-ju in sestavljanje trase, nabava raznih malenkosti (gurtne, kuhalniček – nakup leta hahahah, tisoč in en nosilec za garmina, ker letos bo baba žaba mela tud navigacijo, da ne zaluta kje hihi) in rezervacija trajekta…no s tem, sva zadela terno, ko sva ujela ravno ponudbo 40% off, tako da sva za dva osebka, dva motorja, kabino (zlata vredna zadeva, da se na 20 urni vožnji lepo stuširaš in naspiš kot človek…bmw-jaši smo baje »razmaženi« pa to) ter kosilom in večerjo v obe strani (Savona-Barcelona-Savona) plačala malenkost manj kot 350 eurčkov (po preračunu, bi za celo pot do Barcelone plačala precej več za gorivo, cestnine in vsaj eno spanje v eno smer, da ne omenjam, kako ti AC požre gume…in živce ?). 1. 1. DAN….Domžale-Savona (718km) In končno je prišel 19.april in vamoooooos Espania&Portugeš (poudarek je bil sicer na Portugalski, ampak do tja in nazaj je treba nekako prit, takoda sva si privoščila še malo španske uverture :D. Motorja (no enega, ker moja raketa tovori samo torbico s sendviči in podobnimi drobnarijami…en je lep en je pa uporaben hahahah) sva otovorila že prejšnji večer, zjutraj sem šla še za 4 ure odglumit gljivo v službo, potem pa štart točno 14.00 proti Savoni. Pot nič posebnega, pač AC čez severno Italijo, dolgčas do nezavesti, ampak nekako je treba prit do čolna. Ideje, da bom imela tudi jaz »gremlina« (navigacijo), so skupaj z napajanjem (razne neoriginalne variante konektorjev se ne obnesejo, čeprav je moj naštudiral po forumih, da deluje bp) umrle že preden sva prišla do italijanske meje hehehe (po moje sem jaz kriva, ker ko pridem zraven vse pocrka :P), tako da sem se lepo kot do sedaj celo potovanje lepo šlepala zadaj za vodičem in imela čas zijat okoli in poslikat kakšno zanimivo stvar. No okoli 22.00 sva se lepo v izi počekirala v pristanišču in se postavila v vrsto za vkrcanje. Motorjev je bilo kar nekaj, večina še za naprej za Tangir in Maroko (mybe next year ?). Brez nekih komplikacij sva bila okoli 23.00 že lepo razpakirana v kabini, izpluli smo baje okoli 00.30 ampak sva zamudila, ker sva zaspala kot ubita (še enkrat…. kabina je zakon ?). 1. 2. DAN….Barcelona No naslednjih 16 ur sva se večinoma svaljkala v kabini, odrezana od sveta in modernih telekomunikacij, s palube ni blo nič pametnega za videt…morje vsenaokrog in kar razburkano, tako da smo se konkretno majali….bazen je bil prazen, mal sva se pomartinčkala….okoli 17.00 pa končno na obzorju kopno in obrisi Barcelooooonaaaaaa, BArceloooonaaaaa. No začetno navdušenje je malo skvaril dež, takoj ko so naju spljunili s trajekta je začelo kapljat (takrat še nisva slutila, da je to znak, da naju bo pralo ko miša naslednjih 7 dni…globalno segrevanje my ass). Tako, da na hitro en selfiš pred spomenikom Krištofu Kolumbu potem pa nekam pod streho nekaj dobrega piknit (že pred odhodom sem naštudirala v katerem kraju je kaj dobrega tipičnega za pojest….pač motopotovanje je tudi priložnost za gurmansko spoznavanje krajev ?, tud jest je treba)….in sva se zavlekla na božanske tapase v pivnico Vaso de Oro . Spotoma sva na ulici naletela še na par iz bivše juge (»naši« so pač povsod hahahah), tako da je večer minil v prijetnem pogovoru v bolj domačem jeziku, ker španščina nama je bolj španska vas :P. Tapasi pa res tooop, sveže pripravljeni pred našimi očmi, lastno pivo….tudi sam ambient in vzdušje, sicer vse stisnjeno in se dogaja ob šanku, natakarji naročila vpijejo čez cel lokal…..v glavnem tale kotiček »must go« v Barceloni. Potem pa še do hotela kakih 40 km iz Barcelone (malo zoprn dostop, ker je med AC in sva morala malo naokoli, ampak z varovanim parkingom in solidno ceno v primerjavi s centrom Barcelone).

4. DAN…..Barcelona - Cervera – Andora- Rialp (482 km) Končno pravi začetek motopotepanja….vreme sicer ni sodelovalo, ker se je konkretno zlilo že po pol ure vožnje, tako da sva malo prevedrila na bencinski in si ob preklinjanju vremena privoščila zajtrk »mizica pogrni se na tanku«….ja življenje ni potica, samo če imaš kruh s suhim sadjem na velikonočni ponedeljek se tudi da hahahah . Ko je končno un gor zaprl tuš sva odvijugala do Cervere, mesto malega MM…..mone ni bilo doma hahahah (no bila je nedelja in je bil official store zaprt), tako da sva v sicer oblačnem in hladnem vremenu (dežjaki so super, da te ne prepiha) vozila čez prav lepo gorato pokrajino z nasadi mandljevcev proti Pirinejem….temperatura je vztrajno padala (gretje ročk rules ?), tako da na prelazih je bilo malenkost nad ničlo (»k nisva šla midva v Španijo na toplo?«. Ceste so drugače v severni Španiji pravljica (konkretno priporočam N260 od Andore dalje) in če je lepo vreme en sam užitek med temi ovinki (če je dež je pa mal zoprno ja) in s takimi razgledi. Bolj sva se bližala Andori, več je bilo snega, smučišča so videti še funkcionalna…prava zima še. Andora je en sam shopping center, tako da se nisva kaj veliko ustavljala in sva nadaljevala do nastanitve v Rialpu, da prideva čimprej na toplo, ker je termometer kazal že minus. Lastnica apartmajčkov sicer ni govorila drugega kot špansko, ampak je teta modernizirana in z google translate-om smo se vse zmenili. Tokrat se je kuhalniček prvič izkazal in za odtajanje sta gobova juhica iz vrečke (velike skrivnosti malih kuharskih mojstrov hahahah) in čaj zelo pasala.

7.DAN….Oviedo-ob atlantski obali do Santiaga de Compostela (569km) ZA dobro jutro se je pokazal sonček na obzorju….končnoooooo, da naju neha prat…toplo sicer ni, se je treba vsake toliko ob postanku malo pogret na deklcu ?, ampak razgledi s klifov na brezskončen ocean so vrhunski…najdeva klopco z razgledom »El Banco Mais bonito«, za fotke na robu klifa se je treba parkrat sicer malo prizemljit, ker dobro vleče…..ampak je lepooooo. Potem se premakneva do svetilnika na rtu CAbo Ortegal in si privoščiva malico z razgledom (tale španski jamon je odličen). Ker se od nekje začnejo vlačit skupaj neki črni oblaki, se kmalu spokava dalje do naslednje označene točke, kjer naj bi bil ful hud razgled z vrha grebena...mhm….pogled tja kamor se peljeva ne kaže nič dobrega, čedalje bolj piha, začne zlivat ko pri norcih, midva pa naravnost proti grebenu z vetrnimi elektrarnami, se pravi, da tam reeees piha….čista jeba…..itak na teh kozjih stezah se nimaš kam umaknit, ker ni ničesar…..za piko na i začne po nama klestit toča in orkanski veter, gledam mojega pred sabo (pa je precej bolj obtežen kot jaz), kako jadra levo desno, veter kar pometa v sunkih dež in točo….voziva 20, 30 na uro, preklinjam žive in mrtve, kaj mi je tega treba, zalimana na motor, balanco dobro, da nisem skrivila, malo levo, malo desno po kozji stezi (fitness se obrestuje hahahah). Prideva do nekega odcepa za v dolino, znak, da je za vprege, kolesarje in pešce….jebiga samo vozi, slabše, kot tukaj gor ne more bit…no in sva prišla dol s tega grebena ….brez razgleda sicer hahahah….malo scukana od toče in orkanskega vetra, ampak sva preživela wuhuuuuu…..do konca sveta, preko toče vetra in dežja…..dobesedno, saj sva prilezla do Finisterre ?. Npiševa sporočilce, ga zbaševa v flaško in v morje z rta Finisterra (drugače tudi ena kočnih točk El Camina)….pa da vidimo, če jo bo kdo našel ?. In kot vsak večer spet v hotelček oziroma enega od albergov sušit cunje (vroč radiator majo wiiiiii) in kuhat juhico, za ogled Santiaga, ki je bil v planu sva malo prepozna in preveč mokra, bo počakal na naslednje jutro. MVI_2606.MP4 MVI_2639.MP4

3. DAN….Barcelona Dan namenjen zganjaju turizma po Barceloni….ja če sva že tukaj a ne. Okoli 7.00 sva se lepo spravila v udobno opravo turistov (teniske, sončna očala, klobuček, ruzak, zemljevid), motorja pustila lepo pri hotelu in pot pod noge do slaba 2 km oddaljene železniške postaje. Stric na blagajni nama je ob kartah (po nasvetu sva vzela karto za 10 eur, ki ima vključen še prestop in vožnjo z metrojem ali busom v samem mestu…pride hudo prav, ker peš v tem glomaznem mestu ne prideš nikamor) dal še napotke kje točno morava z vlaka in na metro, da prideva do Plaza Catalunya, kjer sva se potem naložila na hop on hop off bus (odlična zadeva, če si hočeš v enem dnevu pogledat vse….no večino znamenitosti Barcelone) in cel dan skakala gor in dol z njega, kjer naju je kaj bolj podrobno zanimalo za ogled, pa še svdio guide je na njem, tako da ti še kaj razložijo, kaj gledap….no pred 9.00 je bila slavna Plaza CAtalunya prazna, še fontane niso delale, tako da super priložnost za fotoshooting :P, isto na Rambli….mimo najbolj slavnih Gaudijevih stavb (Casa Batilo- fasado sicer obnavljajo , CAsa Mila, CAsa de les Punxes…….za park Guell so bile že par dni prej vse vstopnice razprodane….jajc pa ti prazniki in masovni turizem), sva se sprehodila do ene najboljših pekarn za zajtrk (lepo grizljaš odličen svež rogljiček, kruh s suhim sadjem in drožmi….) in opazuješ čez šipo, kako se pečejo hrustljave dobrote. Čez stari gotski del mesta se splača sprehodit peš, fascinantne stavbe iz kolonialističnih časov (se ve od kje denar)….se vmes ustavit na churrosih, zlizat kakšno »špansko vrtnico« pred katedralo in potem do slavne Sagrade Familie, največje črnogradnje, ki se še kar gradi…no tukaj se je že začela gužva, večinoma kitajci in njihovi selfi sticki hahahah. No neke toplote ni bilo (ne vem od kje pridevnik sončna Španija), tako da je bilo treba nabavit zimsko opremo….šal in kapo….seveda Barca colours, bo še za spomin, čeprav nama obema dol maha za fuzbal hahahah. In kljub temu sva si vzela dobri dve uri za Camp Nou….je le največji evropski nogometni stadion in je zanimivo videt v živo, stopit na to sveto travo (plačaš pa tud konkretno za vse od vstopnine do spominkov in da ne omenjam fotobooka….te na ene 4 točkah slikajo z navijaškimi rekviziti, pokalom itd, zmontirajo zraven une modele od Barce, k pojma nimam kdo so hahahah in potem midva budale plačava 40 eur za tri ušive slike, da ne omenjam da taboljših 3 ne dajo zraven, razen če plačaš 70 eur, ampak ok, sj vrjetn ne bova šla nkol več), pokukat v slačilnico, si ogledat muzej (ni mi jasno, kaj folk počne dve uri tam not, kolikor je priporočen čas za obisk, midva sva bila pol ure ven in not hahahah) komentatorske kabine, se usest na klop za igralce na igrišču (ni mi jasno kaj vraga rabjo fotelje, k niso plačani, da tekajo gor pa dol?) in se poslikat ter malo dražit prijatelje doma »lj kje sm, sicer me briga za fuzbal, sms m pa tle hehehe, a ti prnesem mal trave, podpis od Messija al kaj je un model«. V glavnem vidla sva The stadion, se poslikala, smeti je ful (prejšen dan je bila neka ful pomembna tekma kao), nabavla kos svete trave, fotobook in Barca pajkice zame (pač vzorc mi je bil všeč hahahah), tako da kljukica ?. Sledila je Plaza Espania s ptičje perspektive….v nekdanji bikoborski areni so naredili shopping center in z dvigalom se pelješ na streho kjer je super razgled na Barcelono. V daljavi se je videl konček telekomunikacijskega stolpa na Motjuice-u, zgrajenega za potrebe OI, tako da sva potem odpešačila kar v tisto smer do olimpijskega parka in stadiona s promenado odtisov slavnih športnikov (eni imajo res mala stopalca hahahah). Počasi so se nama luštali tapasi , tako da sva se spustila hribu do starega gotskega dela mesta in šla malo piknit in poplaknit s sangrio….tile tapas lokalčki so prav luštna zadeva, greš vzdolž šanka, si naložiš po izbiri zalogajšče na krožnik, na koncu pa ti računajo po zobotrebcih, ki ostanejo na krožniku…zakaj pri nas ni kaj takega. No med najinim tapanjem je dan minil in v mraku je zaživela tudi Rambla vključno s prodajalci »unikatov« znanih znamk :P, s posebej patentiranimi »stojnicami« (rjuha, na njej izdelki, vsi 4 vogali oa na špagi, da ko pridejo organi samo potegne, puf in ga ni hahahaha. In ker ima noč svojo moč sva zalezla v muzej erotike (ni bla moja ideja, naša pa ni taka :P)….no ja par tičkov visi s sten in to dobro prodajo hahahah. Potem pa na zadnji vlak proti hotelu.

8. DAN ….Santiago de Compostela- Braga-Rio de Onor-Samoes (633km) Pogled čez okno kaže, da se jasni…bi bil že čas….ampak preden se spakirava že (speeeet) kaplja….navlečeva nase deževnike in na ogled Santiaga de Compostela….najprej do spomenika pelegrinotom, potem do trga s katedralo, ki bolj kot ne sameva, enako ulice Santiaga….najdeva slavno Tarta de Santiago (nič posebnega, nek mandljev biskvit) potem pa dalje. Še preden se skopljeva iz centra mesta crkne še drugi »gremlin«, očitno je vesoljni potop zadnjih 7 dni načel napajanje…..moj zadevo razmontira, ampak zadeva ni navdušena, da bi delal…here we go again (ko misliš, da si to navigacijo končno naumil se najde neka nova fora). Se pravi treba najt nov napajalnik, kar precej časa sva zabila, da sva našla Mediamarket, originalnega garmin napajalnika seveda nimajo, kupljen plan B ne deluje, ostane še powerbank pa upajmo, da zdrži vsaj do konca dneva….No nadaljevanje dneva je bilo kolikor toliko po planih…..ker sva na tesno s časom, kljub temu, da sva zaradi premika ure nazaj ob prehodu čez mejo pridobila eno uro časa ?, narediva največje grozodejstvo motorizma in čez portugalsko mejo do Brage pičiva po AC, vmes še kratek postanek za malico (v Santiagu kupljene empanade so super, sploh tista s hobotnico) in tankanje….na Portugalskem je bencin očitno dražji kot v Španiji ….od 1,6 do 1,7 EUR. Ja niso poceni in tudi cestnine so konkretne (cestninjene pa so vse AC za razliko od Španije, kjer sva plačala le AC po Baskiji in v okolici Barcelone). Razred zase pa je način cestninjenja, komplicirano, da glava boli, del je na »ticket« sistem, del elektronsko cestninjenje, pri čemer še vedno ostaja misterij, če tista predplačniška zadeva (plačaš znesek kot dobroimetje preko neke njihove spletne strani, vneseš registrsko in zadeva naj bi delovala), za katero nama je povedal na recepciji hotela, deluje ali ne (na pošti, kamor naju je napotil, da se kao tudi da plačati, niso imeli pojma), plačala sva za en motor, jaz sem se šlepala zastonj in upam, da ne dobim kake čestitke domov. V Bragi parkirava tik pod začetkom stopnic Bom Jesus do Monte in narediva en kardio trening do vrha, kjer je cerkev…razgled na Brago potem pa pot pod gume med samotne ovinke severno portugalskega hribovja. Cesta je fenomenalna, letiva po ovinkih med nasadi plutovcev, kamor seže pogled (Portugalska je ena največjih pridelovalk plute), sem in tja kaka na pol opuščena vas, kjer že znak opozarja, da živijo samo še starčki…..sonce že počasi zahaja, ko privijugava do ene najbolj tipičnih kamnitih gorskih portugalskih vasic Rio de Onor. Med fotkanjem naletiva na Nizozemca, ki je na gs-u po celem dnevu ovinkov omagal v tej vasici,…malo naju sicer čudno gleda, ko poveva, da nameravava še danes iti skoraj do Pinha-a, ker naj bi bili sami ovinki….dddddd :P.No po temi sva prilezla do prenočišča, ene od »Quint«, značilnih za to področje, vmes pa še opazovala sončni zahod…čao sonček, glej, da boš jutri zjutraj nazaj hihi.

5. DAN…Rialp- Pamplona (388 km) Štart v mrzlo (tist feeling, ko se ti iz ust kadi, ko dihaš) in oblačno jutro, ampak en del poti čez Pirinejske prelaze je vreme kar držalo, cesta je bila sicer mokra, kar malo skvari uživaško vožnjo po ovinkih. No veselje ni trajalo dolgo, saj se je spet uscalo…..zato je slikic lepih razgledov s severne Španije malo, ker v tistih nalivih se mi ni ljubilo vlečt dežne opreme dol, iskat fotlca po kufru in se spet oblačit….je pa menda severni del Španije zaradi Pirinejev in Atlantika znan po takem kislem deževnem vremenu…..bi bil res užite ujet lepo vreme tukaj, ker ceste so fenomenalne, razgledi in pokrajina pa še bolj. In sva spet vedrila na avtobusni, si naredila »klošarsko« pojedino….tapasi po dolenjsko (domače suhe klobase so zakon za železno rezervo ?), ko je malo ponehalo pa naprej. Počasi sva začela opažati ob cesti table za Camino de Santiago in pelegrinote, ampak pohodnikov (nič čudnega v tem vremenu) ni bilo nikjer opaziti….tudi motoristov v severni Španiji začuda nisva srečala (saj midva čudaka pa rineva v tako vreme), no in nasploh prometa izven večjih mest praktično ni. Vasi, pa še teh je malo, so večinoma prazne in zapuščene, kakšnega atata al pa mamco z ovcami in kozami srečaš vsake toliko. In končno Pamplona, cilj za današnji moker in mrzel dan (ko imaš vsega poln kufr, ker ti v škornjih stoji voda, dežjak je že zdavnaj spustil, s čelade ti teče po hrbtu, zebe te ko cucka….tudi to so radosti motorizma, samo smo bajkerji al nismo…čeprav smo bmw-jaši in moj spet že cel dan sanja, zakaj ni šel z avtom hahahah). Ampak ogled slavne bikoborske arene v Pamploni (z muzejem in vodenim ogledom, kjer razložijo ozadje bikoborstva in tradicionalnega teka pred biki) in starega mestnega jedra je odtehtal pot, sploh pa potem tapasi (morski ježek je bil vrhunski) in sladoled (ne, ni naju zadost zeblo hahahah, sladoled zmeraj paše). Potem pa v hotel s fenom sušit opremo preden nama poženejo šampinjoni in zraste plavalna kožica med prsti :P.

6. DAN…Pamplona – Altamira-Oviedo (462km) ZA zajtrk jajčki (vmes se sprašujeva, kako se nisva že prej spomnila, da ga nabaviva….vsako potovanje se nekaj naučiva hehehe) potem pa gas v dež in mraz juhej, to nas pa res ne moti tako zelo (mhm, jaz pizdim že tri dni, moj sanja avto hahahah)…..kot dva zmrznjena pingvina hahahahah….moj dežjak je od vsega hudega začel razpadat in kaže, da se bo transformiral v dežni brezrokavnik :P, tako da ductape-amo na vsakem postanku (če ima kdo kakšno priporočilo za spodoben dežjak, ki ne spusti po pol ure se priporočam, ker tale je že tačetrti in niti eden do zdaj ni bil vreden, da bi ga pes poscal :P). Počasi se sicer začne jasniti, ampak bolj se bližava Atlantiku bolj je mraz in piha….zato se za kako urico, dve, tri zavlečeva v jamo hahahah….no v repliko jame Altamira s slavnimi jamskimi slikami bizonov (originalna jama je zaradi zaščite in ohranitve slik zaprta za javnost, je pa replika v piko taka kot original in hologrami, ki prikazujejo življenje jamskega človeka so res fascinantni). Počasi se potem odpraviva do Ovieda, ker sva relativno zgodnja (navadno na cilj pridrsava v temi) si greva malo ogledat mesto (mesta so si vsa bolj kot ne podobna, kolonialističen načičkan stil gradnje, ozke ulice, tisoč in ena trgovinica s spominki). NA večerjo imava plan it v El Gato Nero kjer imajo tudi poseben način strežbe tradicionalnega asturijskega ciderja, ki ni sladek tako kot te naše zadevščine…cel show (zlivanje čez glavo, s pomočjo google translate-a nama natakar razloži, da se tako cider prezrači, da gre ven odvečen CO2 in tudi natoči vedno samo toliko, kolikor se takoj spije). No ko prideva prvič mimo ata razloži, da začnejo hrano strečt šele ob 19.30. ok pol ure se še šetava po mestu, nabavljava spominke (dobro, da sva z motorjem, jaz bi vse pokupila)….prideva 19.30 razloži (itak v španščini….ja sj ful razumeva ja), da začnejo strečt ob 20.00…ok …no v tretje ko sva prišla je uspelo, tako da sva prišla do asturijskega lonca in cachopo-ta (to je kao porcija za eno osebo pa je pol krave na krožniku) in seveda cider-ja ?, potem pa po zadnjem do hotela hahahah (ja malo pa pribije, tud če je odzračen ?). MVI_2520.MP4 MVI_2557.MP4 MVI_2596.MP4

9.DAN….Samoes-Pinhao-Porto-Aveiro-Viseu (385km) Končno štart v soncu….sončna Portugalska in dolina Duora…najstarejša vinska regija, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Vožnja po praznih, ovinkastih cesticah med terasastimi vinogradi, ki se dvigajo nad reko Duoro kamor seže pogled je res en sam užitek. V Portu, mestu mostov je najprej čas, da se malo podkrepiva z njihovim tradicionalnim sendvičem Francesinha (little french girl v prevodu)…holesterolna bomba, tako da je eden čisto dovolj za oba…..potem pa na ogled ene najstarejših in njabolj znanih vinskih kleti Calem. Vstopnici sva kupila že preko spleta, tako da sva ravno ujela začetek vodenega ogleda kleti z ogromnimi sodi in se malo poučila o pridelavi portovca, na koncu pa seveda degustacija te žlahtne kapljice, ki s svojimi 17% kar pribije ? (v bistvu ni vino ampak mešanica vina in žganja)….v glavnem ogled katere od vinskih kleti je res vredna porabljenega časa. Ker sva planirala še ogled starega centra Porta sva se sparkirava v garažno zraven najbolj znanega mostu Ponte Luis, se preoblekla v opravo turistov in pešhonda po mestu šestih mostov, čez katerega se vije reka po kateri še vedno (sicer v turistične namene, plan je bil, da bi si mesto ogledala tudi s te perspektive, ampak časovno ni zneslo) plujejo znamenite ladjice za prevoz vina »rabelo boat«. Porto je res čudovito mesto (lepše od Lisbone) s kolonialno arhitekturo, načičkanimi hišami s fasadami obloženimi z značilnimi keramičnimi ploščicami v »azulejo« stilu (modro-bela poslikava s prizori predvsem iz kolonialnih osvajalskih časov), ozkimi uličicami, tramvajčki, ki vozijo v hrib. …posebej vredna ogleda je železniška postaja »Sao Bento« z značilno keramično poslikavo notranjosti, Clergios Tower, tržnica Bolhao….hoja po hribu gor in dol te zlakotni in je padel še drugi tipični porto sendvič Bifana (v rahlo pekoči omaki počasi kuhana svinjina) in pa pastel de nata (čeprav na najboljše sva morala počakati še kak dan, da sva prišla do Belema ?). Ob sončnem zahodu sva pridrsala še do zadnje postaje za ta dan, Aveira (tako znanih portugalskih Benetk), ki je prepreden s kanali po katerih vozijo ladjice. Tu sva na hitro poiskala še značilno sladico »ovos Moles« (sladka jajca), ki pa ni bila nek presežek….rumenjak s sladkorjem v neki lupinici iz hostije…no ja, probali smo in ne bi več (moj je direkt povedal, da je bilo zanič hahahah).

Mal vibracij mi je manjkalo

Oni čuvajo ?

Plominka s @perici

10. DAN…Viseu – Fatima- Lizbona (535 km) Zgodaj zjutraj spet štart med ovinke hribovite portugalske pokrajine….sonce, ovinki, prazne ceste…na poti samo vetrne elektrarne in sem in tja kak zaselek…vse do Fatime…portugalskega Brezja, da se greva za vsak slučaj malo požegnat ?…..na parkingu gužva, stlačiva se v senco pod enega od dreves, super, zraven je še klopca, da lepo v miru pomalicava potem pa pogledat to famozno romarsko središče….v cerkev….oz gromozansko okroglo stavbo cerkev wannabe uletiva ravno sredi maše, pogledava še trg, kjer moraš menda po kolenih do kapele….čeprav imava drsnike nisva šla hahahah ampak sva raje oddrsala dalje na polotoček Peniche z mivkastimi plažami….lepo, ampak piha ko pes (Atlantik pač)in v vodi žlobudra le par srferjev, s sipine pa se jadralni padalec neumorno meče dol na plažo, nekaj mu ni šlo ravno hahahah. Obkroživa polotoček, na eni strani mivkaste plaže, na drugi klifi….no naju čaka še pot do Lisbone, kjer si privoščiva eno pravo konkretno morsko večerjo v eni mali gostilnici z le par mizami, z jastogi, rakovicami, ostrigami…..ni da ni, požrla sva vse morsko življe iz akvarija….odlično, sveže in relativno poceni, sploh če primerjamo s tistimi zamrznjenimi kitajskimi zadevami, ki jih dobiš pri nas. Tačas, ko sva se basala se je že stemnilo in ob zvokih fada (sliši se kot eno javkanje, ampak ok, vsak ima svoj okus :P), ki se sliši iz lokalčkov v starem delu Lisbone Alfami se sprehodiva nazaj do motorjev in gas do prenočišča izven Lisbone….tam ugotoviva, da sva izbrala top lokacijo, svoj bungalovček ob morju, s pokritim parkingom pred vhodom in teraso na drugi strani. Superca, ravno prav, da preperem cunje (ker za tri tedne svežih cunj pač ne gre tovorit sabo) in ker piha od morja se bodo ravno posušile….ker ni stojala za obešanje zimprovizirava stojalo iz stolov in zajl oz ključavnic za zaklepanje čelad in izolir traku….cela »a je to« varianta, ampak deluje pa ?.

Pusti krucija. Tip je sfukal novo Hondo, in ko je nabavu cist novo jamaho, je takoj zacel vijacit kose in jih menjavat ko po tekocem traku......

Ni rečeno. Bom razložil, zakaj sem jaz šel in odkartal za nov GSA: Precej enostavno. S svojimi 200cm+ se izbor motorjev, ki so mi "prav" zelo skrči. Sploh, ker se pač ne vozim zgolj do prve gostilne. Še na OMW-ju v Postojni se ustavim samo, če sem z avtom in mojo drago ravno nekam pritisne... Tistih 15kkm letno naredim na dopustu in parih dnevnih vožnjah. Od naštetih je bil v igri še TEX a od vseh se najbolje počutim na GSA. Nato je bilo samo še vprašanje rabljen ali nov? Do sedaj sem vedno kupoval rabljene. Tudi v Anglijo sem že šel po motor. V danem trenutku pa je bila razlika med 2-3 leta starim s 30kkm in novim 1200GSA 3000€ (z besedo: tri tisoč evrov)! Pri tem denarju pa je to tako majhna razlika, da je bila odločitev lahka. Skratka, nisem ga kupil s čustvi. In obnašal sem se racionalno in se nisem vrgel na 1250, za katerega bi moral odkartati še dodatnih 3000€... Še to: Všeč mi je bil tudi 850 ADV. A le do trenutka, ko sem ugotovil, da tehta samo par kil manj, kot 1200GS in da bi v primerjavi z 1200GSA pri polno opremljenem prihranil zgolj okroglega tisočaka... Iskreno povedano: Že pogrešam moj stari GSA, ki ni imel niti ABS, kaj šele razne menije, mape in ne vem katere PM še vse...

11.DAN….Lisbona Dan brez motorja, dan za zganjanje turizma po Lisboni….po zajtrku (cel žur, jajca majo ?) odpešačiva do železniške (tudi Portugalska ima odličen javni prevoz), potem še malo na metro in do Praca Marques de Pombal, kjer sva se naložila na hop on hop off bus in potem malo z busom malo peš od ene do druge znamenitosti ….stadion Benfica, shopping center Colombo s 340 trgovinami…n'č tazga :P. Torre Vasco da Gamma, Praca do Comercio s pogledom na znamenitim rdeči most (Ponte 25 de Abril) in kip Santuario nacional de Cristo Rei, po ozkih v hrib vzpenjajočih se uličicah starega dela Lisbone (Alfama), kjer se vozijo tramvajčki in tuktuki , kjer ti nad glavo visi cela zbirka spodnjih gat za stare mame hahahah in in kjer najdeš tisoč in eno zanimivo trgovinico s spominki….od azulejo ploščic do sardelic v vseh možnih materialih do konzerv z ribami (Portugalska je znana po številnih tovarnah ribjih konzerv in ko zaideš v eno od »hiš konzerv« je izbire ni da ni). Našla sva tudi en lušten lokalček z zbirko kosmičev s celega sveta in probala fasat sladkorno, če te ves sladkor v porciji kosmičev, piškotov, čokolade in sladoleda uniči, lahko še malo odležiš hahahah……nisva spustila niti predela Belem s samostanom Mosteiro dos Jeronimos, v katerem je tudi grobnica Vasca da Gamme, stolpa Torre de Belem, spomenika Vascu da Gammi, zalutala še v vojaški muzej in na koncu za pikico na i stala v vrsti za znamenite Pasteis de Belem (pastel de nata iz Belema), ki so res the one, edine res dobre pasteis od vseh, ki sva jih poskusila….sem hotela recept, pa ga niso dali ?. ZA večerjo sva preko Tripadviserja rezervirala mizo v enem od lokalčkov v Alfami in ker sva bila čisto na drugem delu Lisbone se je moj izkazal kot odličen navigator, da sva v manj kot pol urice z vlakom in metrojem pridrsala v piko po tajmingu…..lokalček je bil prav zanimiv, kot večina le par miz, vsak krožnik in vsak del pribora drugačen, kuhinja kar direktno pri štedilniku za šankom hrana pa odlična.

Država bi lahko stimulirala svinjerejo na obmejnih območjih ne pa da ograje kupuje.

če bi gojila svinje, nima nobenega problema ... tam še ograje ne potrebujejo

Zašto muskarci hrču kad se okrenu na ledja? Muda padnu preko šupka pa zatvore cug.

@DAMI34, orgazmično ščegetanje trivaljnika...?

14.DAN….Armacao di Pera- Sevilija (394km) Za zajtrk sva »zbojlala« jajčka potem pa spet pot pod gume in v ovinkaste hribe, kjer ovinkom ni konca in s cestami podobnimi tistim na Sardiniji, tudi pokrajina je zelo podobna…rumeno cvetoče grmičevje, makija in kak zatrt borovec. Proti španski meji je cesta postajala vse bolj ravna…..ob cesti pa na vsakem drogu gnezdo s štorkljami (prav naselja štorkelj). Po prečkanju portugalsko-španske meje »klošarska« malica potem pa peklensko vroča Sevilija…..termometer je kazal konkretno čez 30 stopinj. Midva pa sva se po gužvi po centru Sevilije cijazila skoraj eno uro, da sva našla prosto parkirno hišo in se preoblekla v turista :P. Prekuhana sva se najprej zvlekla v senco parka pri Plaza de Espana, potem pa malo po mestu, do katedrale, na sladoled (s kozjim sirom in dulce de leche je bil top), malo pogledat najnovejšo flamenco modo in že ob mraku na Setas de Sevila občudovat nočni razgled na mesto. Potem pa do prenočišča…«gremlin« je spet imel neke svoje izpade, tako da sva malo vozila v krogih…...motel pa kot v ameriških filmih hahahah in sex v mestu, saj sta naju na vhodu pričakala pri recepciji dva psa, ki sta se šla discovery channel ?, ampak postelja in tuš in varovan parking je bil.

12.DAN….Lisbona-Sintra-Cabo da Roca-Evora (311km) Dan za najbolj zahodno točko Evrope…Cabo da Roca…..najprej sva se spotoma ustavila še pri peklenskem žrelu »boca de Inferno«…..nek klif oziroma pečina ob morju…..potem pa Cabo da Roca, sonca je sicer zmanjkalo nekje na poti, apmak where the world ends sva našla, se pofotkala potem pa naprej do Sintre, zgodovinskega kraljevega mesta. Ubrala sva lažjo varianto, parkirala na železniški in se nabasala na bus št. 434, ki ima krožno pot do mavrskega gradu, Palače Pena (barvasta palača a la disneyland varianta), palacio National , čez staro mestno jedro Sintre in nazaj na izhodišče. Povsod gužva in vrste za vstopnice, tako da sva se malo prešvercala z nakupom preko spleta in preskočila vrsto, za ogled teh zgradb je bilo treba malo potelovadit v hrib, zato so ob povratku v dolino padle ene gigantske portugalske sardele in pa pasteis de Sintra (nimajo za burek proti Belemu ?). Plan je bil, da v Evori pogledava še kapelico s kostmi (Chapel of bones), ampak ker imajo butast delovni čas (samo do 16.30) in ker sva sfalila izvoz na AC na poti do tja ni ratalo. Tako da sva si potem vzela na izi in se po ene treh kilometrih zluknjanega makadama čez nasade plutovcev pritresla do enega največjih skupkov dolmenov (monolitov)….fascinantno…..sva se malo priklopila in napolnila energijo potem pa v sončnem zahodu mimo ostankov akvadukta v Evori oddrsala najprej v nabavo večerje in zajtrka (kupe polenovke….bacalau, ki ga menda Portugalci pripravljajo na 365 načinov, sva spustila :P) do prenočišča v neki vasici, ki je bilo malo posebno….a la japanese stil, sploh kopalnica je bila malo posebne sorte, pa še bazenček in visečo mrežo sva imela.

Lahko ta drva izpustimo? Sm se glih dobr pocajtal od štora

u uno kučo za koze ga sprau...bo lahko v miru o mitaskah meketal

Nism vozu, ne vem kako je natribana, kolk rpm ima pr 50, al pa pr 100. Ker majo zdej vsi dragi motorji quickshifterje in autobliperje za u nizjo, jez ne vem kaj je tako silno tezko premaknt lev glezenj. Pa mi gre mal na organ, to cvilenje “ne morm it 30 u sesti” sploh ko se pogovarja o velikih, bol sportnih dvovalnikih. Kupte tmaxa. Vedno v pravi brzini.

mogoče je treba včasih prebrati do konca prispevka .. ja čisto spodaj na koncu je obrazložitev iz l.2015 : https://r3bl.blog/bs/zrinka-k/ update 27.11.2015 - e-mail, IP naslov , slike.. ne rabiš razlagat .... nečesa pa nisem nikjer zasledil - koliko je palestincev z okupiranih izraelskih ozemelj med temi begavčki..

Sej če tak pomislim tudi auto correct ni falil. Sej si bil na kardanu in Jadranu. Zadnjič sem svoji napisal, da merim joške na parceli. Ji ni bilo nič jasno... Na žalost sem meril samo betonske jaške.

Zdej al se noben ne upa odjavit, ali pa je tole res en lep nabor pravih korenin na kupu! Nikomur se ne bo zamerilo ali očitalo če se odjavi zaradi malo manj ugodnih pogojev, kot smo si jih zamislili za tak čas. Bomo pa ponosni na čisto vsakega, ki se prikaže na Črnivcu! Tule dve "študiji" obe enake po težavnosti, le različno dolge. GES Meeting 2019 100% daljša opcija 165 km.gpx GES Meeting 2019 100% krajša opcija 151 km.gpx

13.DAN….Evora – Sagres- Lagos-Portimao-Bengil – Armacao di Pera (353km) Zjutraj sva videla, da še dobro, da si v bazenu nisva privoščila nočnega kopanja, ker sva imela v bazenu morskega psa hahahah. Jutro kot vsako….zajtrk, pokanje krame na motorje in gas….cesta, sicer čedalje bolj ravna, saj je jug Portugalske precej bolj nižinski od severa, naju je vodila čez neskončne nasade plutovcev in ob cesti so bili sami nagci hahahah, in tipične bele vasice, vsake toliko mimo vetrnih elektrarn in mlinov na veter (večino sicer porušenih)….vse do rta San Vicente, najbolj jugozahodne točke, kjer si lahko privoščiš zadnjo klobaso pred Ameriko ? in mimo Sagresa, ki je znano po njihovem pivu SAgres. V Portimau sva brez uspeha iskala prevoz z ladjico/čolnom do Benagil caves….menda najlepših morskih jam…..tisti dan zaradi valovg ni bilo nobenega odhoda več, za naslednji dan pa tudi niso mogli zagotoviti da bo morje dovolj mirno….v rit v glavnem. Sva se šla pač razpakirat v hotel potem pa na eno čudovitih portugalskih plaž…zelo podobne plaže kot lansko leto videne na Lefkadi…klif in mivka, edino morje tukaj ni turkizno (no ja če te fascinirajo plaže….saj je lepo, ampak na dopust pa definitivno ne bi šla sem sredi poletja)…..če ne za drugega za fotoshooting in draženje s slikicami ljudi doma, kjer je bil mraz in dež….no saj Atlantik je bil tud hudičevo mrzel, ampak saj na fotki se ne vidi hahaha. Da ni še sezone se je videlo tako v hotelu, kjer sva bila bolj kot ne edina gosta, kot v mestu, kjer sva komaj našla odprto gostilno za večerjo (pa še 1,maj je bil)…..padel je tradicionalen piščanec piri piri in neka njihova morska enolončnica (porcija za 10 ljudi :P). MVI_3589.MP4

Buschi pocajti se. Ne skrbi. --- Se vidi da je to Grand enduro meeting....Nikogar ne skrbi kje bo tankal na 150 km dolgi trasi Zjutraj ob prihodu pridite najprej na prijave, da odrihtamo logistiko z majicami in nalepkami, potem pa prva in u drva. Lp

Boš migriral na Primorsko ??

pa zakaj misliš da @KARMEN1dela ogrado za kozice?

trije motorji so v izboru. Md vsemi tremi lahko delate primerjave, jokate kok so dragi/ne dragi, cukajo, potegnejo, ne potegnejo, limajo, polni gadžetovi itd... Samo trije. Vsa ostala debata, versoti, pegice, starejši modeli itd..bo romalo v kanto. Madona, niti ene debate se ne znate držati.

Najprej probi, pa pol pametuj. MS se cisto lepo pelje pod nizkimi obrati (za dvovaljnika seveda).

V enem primeru je 3000 skorajda drobiz, v drugem je pa odlocilo nakup?

Ne rabs privat odpirat.... Gres za kelnarja Pa si ga kups

Pred časom sem se v Srbiji pogovarjal glede prehrane in zakaj je svinjina tako popularna v Srbiji. Izvedel sem, da to izhaja še iz zgodovine, ko je bila Srbija pod Turki. Baje da naj bi jim Turki pobirali davek, skratka, redno so jih molzli in jemali vse kar je bilo uporabno (pridelke, meso itd...). Ker musliči ne jejo svinjine, so se odločili da bodo gojili svinje, saj jim je tako vsaj meso ostalo. Tudi iz tega bi se lahko kaj naučili. ?

Tvoj post je prazen in brez vsebine, povzetek: "o jaz revež, o zlobna država, o kako so politiki neumni". ? Precej nepomembno je, kaj je po tvoje, jezik je kar dobro definiran. Da pa boš danes kaj novega odnesel, ti dam par besednih zvez za osebnostno obogatitev: "ljubezen do soljudi" "ljubezen do domovine" "materina ljubezen" Aha, ko ti lepiš nalepke je ok, ko jih pa sam fašeš, pa je to vesoljna krivica. ? Če sam zmerjaš ostale, bodi toliko dedca, da preneseš tudi kako na svoj račun. seveda je.

lepo a med "oglasi" bi predlagal, da mogoče naložiš samo izpostavljene fotografije, ostalo pa link do albuma, da bo zadeva bolj pregledna

Ti ne štekaš, stari, to je revolušn. Vsak nov motor je revolušn. Vse kar ma več ko 4 leta je za v prešo. Tud gume morjo bit bol frišne k jogurt od lublanskih mlekarn. To more bit use nooovoooooo. Če ne, ni za nkamr. Kako boš pršu do Novalje s podrtijo l2015, c’mon. Ne morš. Se ti zdi bmf res edina opcija iz ankete?

Gumi manšeta okoli žarnice v original izvedbi ni zaradi lepšega izgleda, ampak opravlja funkcijo preprečevanja vdiranja nesnage in vode v notranjost. Sem prepričan, da plastika žarnice in plastika luči pri naleganju ne tesnita 100%. Sicer pa, pusti se učiti iz lastnih izkušenj. Te največ zaležejo.

Pa se zlata, kot snecerjeva V glavnem vsaj malo mora biti namazana. Bilo s cim. Jaz jo vsake toliko nasprejam z oljem in obrisem s kako reklamno majico.

tretjič, če ste udeleženi v nesreči, pobegnite; četrtič, skrivate se toliko časa, kot lahko; petič, ko vas ujamejo, zaprosite za azil; šestič, lažite o starosti, izobrazbi in o vsem, kar vas vprašajo. Le na ta način boste deležni vsega ugodja; jedli boste eko sprejemljivo hrano, ki si je doma, ker je za vas predraga, ne morete privoščiti. Tako se boste izognili priporu, najbrž tudi zaporu, kajti ko boste v azilnem domu, jo boste z lahkoto pobrisali roki pravice. ajd, azil zamenjajmo za imuniteto in dobimo slovenskega poslanca. TLe je pa tko lepa, de sm skor cukreno fasu. Insulin rabm prec. Pa tist kader z ograjo? Kaj je zdej? Ograja ok al ni ok? Mimgrede, paradrzavmi firmi 2TDK so odobrili 250 mio krede za drugi tir. Druga paradrzavna firma, DARS je odjebal razpis in se bo o ceni karavanskega predora pogajal direktno. Tle bodo (od)letele miljarde. Folk se koncentrira na par sto azilantov, zgubla cajt in energijo. Kar se islamizacije tice. U lokalni menzi, fejst obiskani tudi z uvozenimi delavci, je dunajc postal pretezno puranji. Kdo me zdej islamizira? Tutarji ki delajo za 3,6€ neto, al pohlepn lastnik menze? Lastni, mimgrede, je ministrstvo za solstvo.

Najhujše je, ko med vikendom skor prej vstanem kot med tednom. (Z razlogom) ? Situacija je bila taka, da sem šel spet sam. Start ob 9.00, ni bilo velik motoristov ob tej uri mislim, da sm prvega srečal šele okoli 11.00 ure. Uglavnem peljem škofljica, ribnica, proti osilnici in po deželi Petra Klepca pogledat, če je kaj beguncov preplavalo reko. Potem nazaj smer kočevje, novo mesto, trebnje in pa v btc k yogiju pogledat za kakšno novo celado in pa se v TC pogledat schubertko. Cca 300km. Motor se pelje odlično edino jest sm še mal zimski z kondicijo?

12 konjev in 9 ponijev ?

26.4.2019 Ljubljana-Starigrad cca 300km. V četrtek vse spakiram. Prvotni plan je KTM, a ko omenim je pri VeSna solzno oko? Pa gremo spet z bavarcem . Motor ne vžge!?Če ga nebi imela VeSna tak rada bi ga že z macolo potolkel ko dunajca? Vedno servisiran na uradnem servisu in vedno pezda bavarska nekaj štrika? Do zdaj je na njemu cca 6k€ popravil, ja prav ste prebrali. Za večino sem kriv sam, za menjavo dveh sklopk v manj kot dveh letih pa.......a o tem kdaj drugič, ko mi bo dokončno odneslo pokrov kar se tiče servisov in garancij! Pred mejo naši represivčki radar in laboratorij....?...voda, kri, temperatura, št. podplata, malo naprej pa četica ilegalnih imigrantov prosto po Prešernu. Ko sem šel mimo in moj policijsko plavi motor, so še preden sem prišel do njih kričali, azil, azil? Po novem bom tudi jaz, ko me ustavijo kričal azil. Namesto položnice znam dobit kosilo in zobarja brez, da čakam 6 mesecev..... Na hrčkovi strani pa standardna postavitev radarja pri Marija Trošt, gladko in po predpisih mimo. V Delnicah nas začne prati?, res lep začetek dopustA. A kot pravi star pregovor, slab začetek, dober konec. Nove radarje , ki so jih naši sosedi postavili na novo sem z zanimanjem spremljal in računal, koliko sem zadnjič zaslužil.? Omejitve nisem spremljal.? Krenila sva po službi in ob cca 19h sva bila na cilju, mokra a vesela, da se je dopust začel. Pazite, saj smo na balkanu in šapke se skrivajo tud po grmovju. Ker so prazniki je radarjev kot jurčkov po dežju? Malo za nama prideta še Damijan in Tatjana , potujemo skupaj , kot že dolga leta. Ofrišamo in že razpravljamo ob večerji. Moški del o motorjih , gumah in kondomih , ženski del ? pa o.....nisem razumel? Jutri naprej, do zdaj vse špila..... P.S. Spodaj imate link novih in obstoječih radarjev , mogoče kakšnega skupaj rešimo? http://snecer-poi.blogspot.com/2015/…/hrvaska-poi-2015.html… Hvala Petja? LpS&V Dami: Podobna zgodba se je odvila tudi pri naju z mojo. Malce kasneje sva štartala in padla v neurje, kjub priganjanju sva v Rebernicah že navlačila kondome in potem je bil samo še urnebes. Res je pihalo pa zlivalo, zato je ovinke in ravnine premagoval RAIN mode z veliko mero izbulenih ok, da ne bo kakega jadranskega padalca, ki bi s stranske ulice skočil na cesto. Pa ni bilo panike, kjub SMS opozorilu Kmetije o "akcijskem" nadzoru smrkcev na jadranki je bil sveti mir, saj svoje ritke radi pred dežjem skrijejo v kako pivnico oziroma po domače "kantinu". Tako sva mirno odpeljala na pamet znano jadranko in kljub dežju sva storila prav vse prekrške, ki jih je bilo moč. Da so nas vse 4 zvečer bogato olupili (pa sam 156 kratkih je bilo )....a ima smisla debatirati? Bo Kmet v nadaljevanju povedal situacijo...

Počk... pa še Viki iz ptičje perspektive....

Zgodbica na spodnjem linku bi bolj pasala v rubriko "Stop policija". Ker pa se ni zgodila pri nas jo navajam tule. Gre za humorno situacijo, ki pa se tistima dvema policajema na koncu ni zdela prav nič smešna. U bistvu sta si zabila virtuozni avtogol... https://www.motori.hr/forum/index.php?topic=261193.0 p.s. Kdor tega jezika ne razume mu Google Prevajalnik tudi ne bo kaj prida pomagal...