Dvorana slavnih

Če bi poslušal vremenarje, bi bil spet doma. Ampak, ker znam bit trmast, sem si mislu ne može meni niko ništa, vrgu dežjaka v kufer in pičil proti avstrijski Golici. Na Golici srečal par motoristov, zgleda da se res vsi vozijo samo, ko je par dni skupaj napovedano sončno. Sem bil že na mejnem prehodu, da bi potegnil proti Kungoti, si mislim, eh domov pa še ne gremo. Pičim naprej po vinski cesti med vinogradi do Ehrenhausena, potegnem naprej po cesti 69 do Gornje Radgone. Razmišljam, če bi le krenil proti domu, eh grem še malo naprej. Pridem do Radencev, začne rositi, v smeri proti MB vse črno. Ni druge, dost je blo, gremo nazaj proti domu. Vmes me dobi močnejši naliv, dežjak opravi svoje, pridem v MB vse suho. Prijetna fura, po števcu 270km. Kaj češ lepšega, še moped mi je zastonj opralo.

https://www.relive.cc/view/rt10005250134

Prava GRAND enduro ekipa se vsem zahvaljuje za družbo

Takole pa jo imam Honda CB 650RA Hornet..... Im Happy

Tudi chapter štajerska doma, bil je mega event (sploh zame, ko je bil prvi) bomba izbrana pot, družba pa itak ? pa walda mega pohvale organizatorjem, da se vam je dalo to vse tak mega pripravit in kljub ne najboljšemu vremenu zadevo super izpeljat no.. tut domov nismo šli po cesti.. -> KLIK <- to pot smo obrali

16.DAN …..Ronda – Granada- Pico Valeta-Motril (412 km) DA sva res sredi ničesar sva videla naslednje jutro, ko se je zdanilo, nad apartmajčki je na hribu samo en pastir pasel ovce, okrog pa par nasadov oljk in polja. Čez hribovje Sierra de las NIeves posejano z nasadi mandljev in oljk nisva srečala žive duše, še v tistih par mestih, čez katere sva šla na ulicah ni bilo nikogar, samo okraski na balkonih in po ulicah so kazali, da očitno nekaj ljudi je v mestih in vaseh….kasneje nama je sodelavkina hčerka, pri kateri sva v Motrilu prespala povedala, da v tem času v Granadi in okolici praznujejo »Dia de la Cruz« (Križe) in je zato vse okrašeno s križi in rožami. No v Granadi je bilo malo bolj živahno, najprej sva šla na skutino tortico…..mati od Crisa jo je dobro spekla hahahah, se malo sprehodila čez mesto do menda najboljših churrosov s čokolado (res niso bili švoh, menda je odvisno od vode ali bo dober churros ali ne) in se potem v stilu »nisam ja odavde« kar čez pešcono (če pa garmin tako kaže :P) peljala do trga San Nicolas, da sva vsaj z razdalje videla trdnjavo Alhambra (karte za vstop je menda treba kupit nekje pol leta prej, če hočeš prit noter). Ker je bilo malo vroče sva se skočila ohladit na Sierra Nevado, plan je bil, da bi šla do spomenika Vergin de Las NIeves, samo se nama ni ravno hribolazilo slaba dva kilometra v hrib. V Motrilu sta naju sprejela Klavdija in Luis in nama malo razkazala mesto, tako da smo ob tapasih in sladoledu ter skodranem mleku (Lece risada) čvekali skoraj do jutra. 17. DAN….Motril-Valencia (611km) Kljub temu, da sva morala ta dan priti do Valencie se zjutraj kar nisva spokala nikamor, najprej v izi motrilski zajtrk (obvezen avokado s paradižnikom in jamon……Motril je znan po gojenju češnjevih paradižnikov, avokada in mangov) in čvekanje ter par napotkov kaj je v okolici zanimivega, tako da sva potem malo spremenila ruto in namesto do puščave Tabernas, kjer naj bi bili neki tematski parki s filmskimi kulisamo western filmov, ampak je Luis rekel, da ni kaj videti, da puščavo lahko vidiva tudi, če zavijeva proti obali, raje zavila proti rtu Cabo Gata in šla malo posončit riti….no v pol ure naju je zapržilo kot dva jastoga hahahha….jaz pa sem potešila abstinenco od tortic…..potičke iz mivke (never grow up faza pač :P). Na poti od Motrila do rta pa sami rastlinjaki kamor seže pogled, pokriti z belim polivinilom, tako da pokrajine dejansko sploh ni videti….malo bizarno vse skupaj. No do Valencie sva se zaradi uživancije na plaži potem poslužila AC med nasadi pomaranč.

Tako moker pa že dolgo nisem bil, kot danes. Od Slovenskih Konjic do Polskave je po gasilsko zalivalo, ampak sma šla do konca v dežjakih.

Vsak dan dobi v vrček pest lešnikov. Pa jabolka ima tudi rada ?

Ker nisem prilagojen....sem v nasprotju s tipično slovenskim nedeljskim obračanju čevapčičev.....pripravil pač "pohano party"...tudi gre skozi....

To je to, moj je!:) Po 16 letih sem spet na dveh kolesih, kar ne morem verjet da je res:) Zjutraj prepis, pol pa tankanje, vinjeta in direkt iz LJ v MB. Po magistralki sem vozil kot po jajcih, 70 do 100, morem dobit se zaupanje v gume in obnašanje motorja, po AC sem si pa dal duška in zadeva gre noro, navora za izvoz, v 6. pri (zberi poljubno številko haha) dodaš gas in zadeva vleče in vleče in vleče, brez kančka obotavljanja ali občutka pojenjanja moči. Zvok in vibracije, ki jih marsikdo ne mara pa so za moj okus pika na i temu motorju:) Pričakoval sem, da bom po tej poti utrujen ker nisem navajen a sem bil po prvih 150km popolnoma spočit, sedež je vrhunski, roke ravno prav razpete, vseeno pa bolj "športno" kot na RT-ju recimo. Prvih nekaj štartov s semaforja sem kar občutil težo pri počasnem speljevanju ali ustavljanju, na koncu po dobrih 300km vidim, da je motor tudi pri nizki hitrosti zlo lepo obvladljiv:) Vetrna zaščita je glede na mojo višino 195cm dobra, čeprav se nad 130 že kar čuti upor zraka, ni pa moteč, v bistvu se nad tem ne bom pritoževal ker je tud to del čara motorja:) Dobim ga v prsa in ramena in ne tolko v čelado, tako da je glava popolnoma mirna tudi pri višji hitrosti, ni nobenega premetavanja. Čez kak teden, dva pa sprobam se vožnjo s stranskimi kufri. Tolko zaenkrat o prvih vtisih, navdušen sem:)

Začetek v Ljubljani, nato pa Ljubelj. Naprej nisem več slikal. ???️?️ Cca 250 kilometrov. Lp Robert

Prišlo je 45 motoristov. Respect vsakemu posebej za vztrajnost! Ponosen na celo ekipo! Zgleda da smo jo najbolje odnesli tisti, ki smo pozno startali iz Črnivca. Ni blo dežja. V prvi tretjini slaba vidljivost, kar je škoda ker je pot zelo panoramska. Več kot pol poti pa nas je vecinoma grelo sonce in razgledi so se odpirali. Smo si ga vzeli na izi, pogledal znamenitoati, dobra hrana in pijača na kmečkem turizmu in kaka vlaka levo in desno ob tracku in smo prišli kar pozno v kočo. Nas je pa le zadnjih 15 minut pral dež. Ampak nismo nič dezjakov natikal, ker smo itak bili na cilju. Glede na napoved je bilo vreme precej boljše kot sem pričakoval pa še nič ni bilo mrzlo. Super! Žur zvečer je bil pa čist hud, js sem še čist nabliskan. PS : prijavljeni ki niste prišli - za vas imamo še majice, lahko po pošti pošljemo. Če bi kdo imel še eno tudi lahko, samo da to ponucamo. Pišite mi na PM za majice.

Brezveze Res zivimo v obdobju MM...pomoje bo se nekaj casa tako. Upam, da se "ta mladi" zbudijo, da mu bo vsaj kdo uspešno kontririal. Res kul, da lahko vidimo najboljšega dirkača (verjetno!) vseh časov, sam zanimivo pa ravno ni za gledat. Prav komično se že odpelje naprej kadar če. Čepraw Miller ga je lepo lovil sam je očitno imel neke težave z elektroniko (vsaj tako so rekli na BT SPORT 2). Zame glavni akterji dirke: -Q20, decko se je pol peljal k torpedo, skoda za sabo kvalifikacijo. Na njega polagam upe za naslednje sezone. -Pol espargaro...očitno KTM ni tak skret, sam Zarco ga ne zna peljat Rossi kot vedno, zanesljiv star konj. Potegne sam ne prehitro Res pa da so se mu Duceti odpeljavali po ravnici, da je kar veselje.. Pejmo motokros gledat...

Ena precej zivcna zvad. Levo je pa motocikel.

Danes pa je bila bolj revščina tako kot vreme... samo do Bleda na štrudel k Šmonu in to je to Za nazaj v Mengšu ujela mejhna ploha. Slika je bolj tako tako slikano z kamerco.

Danes je bila povdarjam je bila vratovina na žaru plus restan krompir in solatain pivo..

@DAMI34, orgazmično ščegetanje trivaljnika...?

V ekipi, ki smo se vozili oba dneva je bila izražena želja po odlagališču za fotov video material. Naj mi sporoči še kdo, ki ga še nisem kontaktoral na PM, da dobi link za odlaganje. potem združim in objavim tu v temi.

Plominka s @perici

Mal vibracij mi je manjkalo

Tukaj pa cela zbirka posnetkov iz Sardinije:

Takole pa jo imam doma .... Happy

21. DAN…Verona – Domžale (363 km) Po zajtrku (po mojem sva se receptorju sredi noči tolk zasmilila, da je rekel, da je v to ceno vključen tudi zajtrk, ker mislim, da ob bookiranju ni pisalo, da je vključen) sva nase navlekla nagravžno vlažno opremo….bljak…..in ugotavljala ali naj greva še na ogled Verone ali naj se spokava domov, glede na to, da vremenska ni bila ravno obetavna. Mah, če sva že tukaj greva pogledat vsaj tisti Julijin balkon….in sva šla…..gužva itak taka, da zraven ne moraš, ampak za srečo sva jo (no jaz, ker naš pa ni tak...sam za rokco hahahah) pošlatala po joški (mogoče je to pomagalo, da naju po poti ni več pralo oziroma samo še od Vrhnike do Domžal), slikala balkon »Romeo, o Romeo« :P, potem pa via AC direktno domov. Povzetek vsega….luštno je blo, čeprav vreme dobro tretjino poti ni ravno sodelovalo, čeprav je bilo (spet) premalo časa za vse….važno da sva prišla do opic in da je tehnika zdržala hahahah. Skupno sva pridelala 8.133 novih kilometrov na števcu (verjetno se bo moj stroj zdaj lažje prodal, kot en mesec nazaj hahahaha) in neizmerno več neprecenljivih vtisov in dogodivščin….za vse ostalo je tu mastercard, ki sva ga osušila vsak za 1.906 eurčkov (všteto vse od trajekta, prenočišč, cestnin, vstopnin, spominkov,hrane)…..od tega je za 1.155 eur goriva, pri porabi 4,2 L/100 km (F800S) in 5,3 L/100 km (S1000R). To je blo to za ta dnar

Naredila malo krajši krog kot J.a.m.e.s....in očitno kasneje, saj me je v Avstriji kar dobro opralo ?....ampak za dušo privezat in stestirat nove gume v dežju je bilo ok ?...

Jaz bi ti dvojno računal, saj ti moramo v dveh temah odgovarjat na isto vprašanje

Kaj pa vem, meni pa se dirke MotoGP niti malo ne zdijo nezanimive. Čeprav je MM zmagal, je tudi današnja bila kar polna akcije. Marc in Jack sta se dobro udarila, tudi trojica Jack, Andrea, Danilo so se dobro udarili, Andrea in Danilo sta se na koncu lepo dajala, Fabio je v ozadju slekel Jorgea, Cala... Akcije je bilo dovolj, če pa je pač nekomu dolgočasno, ker MM zmaga, potem pač naj tako bo...

Kar se spomnim je blo cool? Organizatorjem zahvala ? Ekipi ki je pol poti žrla moje blato in trpela posledice mojih odločitev pa čestitke za trdne živce? @plansar si že doma ? ?

Še je tam, je preživel ?

KTM 6,Toooooo!!!!!!

A viki se stuji al ste use podrl?

Nadaljuje pa: Ampak ne sekirajte se, bomo že na obdukciji ugotovili, za kaj je šlo.

Ja, ampak nekateri smo manjši od 170 in tudi mi se radi furamo z motorji in nam so taki motorji pisano na kožo

Ja tudi sam sem to opazil ... sem si v AS-u ogledal novo CB 650 in je tudi zelo skromnih gabaritov; vse nekako zminimalizirano in "zbito" skupaj ... za peljat se v paru in nekaj prtljage za par dni je kar težko - moje mnenje. Ista zgodba je z MT 07. Ja in seveda srečne kilometre na cesti.

Hočem se dobr pocutit na motorju, ni mi vazno al je pocen in zanesljivo. To mi je druga MS, pa nisem imel enega samega problema, niti enega najmanjsega. Vsi motorji so danes kvalitetni, razlika ja samo obcutek na motorju. Stevilke (moc, hitrost...) je samo za tiste pred PCji

Tle na vznožju dobro kaže zaenkrat.

15. DAN…Sevilija – Tarifa – Gibraltar- Ronda (348 km) Ceste Andaluzije niso ravno vrhunec motorizma, saj je vse ravno, pokrajina pa bolj kot ne sama polja in pašniki, vsake toliko na kakšnem malo višjem kuclju stoji pano toro-ta. Po dolgočasni ravnini je prav prijalo malo zavit v bolj hribovit del naravnega parka (Sierra di Grazalema in Los Alcornocales) z ovinki in malo razgleda……in mimo Tarife do the skale (The Rock) of Gibraltar, na obisk k »sorodnikom«….opičkeeeeee. Nekako sva se zbasala mimo vseh nagužvanih avtomobilov, parkirala pri gondoli in se postavila v vrsto za karto. Tip, ki ponuja minibus prevoze na the rock je vztrajno nabijal, kako se čaka več kot uro in pol, naj vzamemo minibus, ampak nisva čakala več kot pol ure in sva se že peljala proti vrhu z gondolo. Že na izstopni platformi so čakale opice na nič hudega sluteče turiste s hrano. Midva jim nisva bila zanimiva, najbrž sva jim tudi mal čudno zgledala v vsej bojni opremi idelani za pohodništvo po skali v pripekajočem soncu :P. Je pa kmalu nastradal en Poljak, ki mu je opica v sekundi, ko mu je skočila za vrat odprla ruzak, pajsnila sendvič in mentose in se potem malo nižje mastila z njimi. Druga je vase basala cel toblerone….v glavnem hrane jim ne manjka. Tretja in četrta pa sta imeli discovery channel hahahah, z enima dvema sva imela midva debato, da se je treba bolj pogosto umivat, ker smrdijo pa kot kuge hahah. V spremstvu opičk sva prepešačila cel naravni park na skali, od skywalka do visečega mostu in jame potem pa po miljavžnt stopnicah (ful je filing hribolazit v opremi pa to hahahah)nazaj do vrha in na gondolo za dol. In v popoldanskem soncu med hribi z belimi vasicami proti končni točki. V Rondi, mestu kjer naj bi se začele bikoborbe, sva na hitro v zadnjih sončnih žarkih pogledala in poslikala še ponte Nuovo in sotesko reke Tajo potem pa proti prenočišču…..no najt tiste bungalovčke bogu za ledjima ni bilo čisto enostavno, ker »gremlin« občasno malo bluzi in sva se tako okoli 9ih zvečer malo vozila in roadtripala po nekih njivah, poljskih kolovozih in oljčnih nasadih. Ampak nekako sva prilezla do prav luštnih apartmajčkov res sredi ničesar…..so se pa videle zvezde ?. MVI_3867.MP4 MVI_3966.MP4 MVI_4024.MP4 VID_20190503_155639.mp4

14.DAN….Armacao di Pera- Sevilija (394km) Za zajtrk sva »zbojlala« jajčka potem pa spet pot pod gume in v ovinkaste hribe, kjer ovinkom ni konca in s cestami podobnimi tistim na Sardiniji, tudi pokrajina je zelo podobna…rumeno cvetoče grmičevje, makija in kak zatrt borovec. Proti španski meji je cesta postajala vse bolj ravna…..ob cesti pa na vsakem drogu gnezdo s štorkljami (prav naselja štorkelj). Po prečkanju portugalsko-španske meje »klošarska« malica potem pa peklensko vroča Sevilija…..termometer je kazal konkretno čez 30 stopinj. Midva pa sva se po gužvi po centru Sevilije cijazila skoraj eno uro, da sva našla prosto parkirno hišo in se preoblekla v turista :P. Prekuhana sva se najprej zvlekla v senco parka pri Plaza de Espana, potem pa malo po mestu, do katedrale, na sladoled (s kozjim sirom in dulce de leche je bil top), malo pogledat najnovejšo flamenco modo in že ob mraku na Setas de Sevila občudovat nočni razgled na mesto. Potem pa do prenočišča…«gremlin« je spet imel neke svoje izpade, tako da sva malo vozila v krogih…...motel pa kot v ameriških filmih hahahah in sex v mestu, saj sta naju na vhodu pričakala pri recepciji dva psa, ki sta se šla discovery channel ?, ampak postelja in tuš in varovan parking je bil.

13.DAN….Evora – Sagres- Lagos-Portimao-Bengil – Armacao di Pera (353km) Zjutraj sva videla, da še dobro, da si v bazenu nisva privoščila nočnega kopanja, ker sva imela v bazenu morskega psa hahahah. Jutro kot vsako….zajtrk, pokanje krame na motorje in gas….cesta, sicer čedalje bolj ravna, saj je jug Portugalske precej bolj nižinski od severa, naju je vodila čez neskončne nasade plutovcev in ob cesti so bili sami nagci hahahah, in tipične bele vasice, vsake toliko mimo vetrnih elektrarn in mlinov na veter (večino sicer porušenih)….vse do rta San Vicente, najbolj jugozahodne točke, kjer si lahko privoščiš zadnjo klobaso pred Ameriko ? in mimo Sagresa, ki je znano po njihovem pivu SAgres. V Portimau sva brez uspeha iskala prevoz z ladjico/čolnom do Benagil caves….menda najlepših morskih jam…..tisti dan zaradi valovg ni bilo nobenega odhoda več, za naslednji dan pa tudi niso mogli zagotoviti da bo morje dovolj mirno….v rit v glavnem. Sva se šla pač razpakirat v hotel potem pa na eno čudovitih portugalskih plaž…zelo podobne plaže kot lansko leto videne na Lefkadi…klif in mivka, edino morje tukaj ni turkizno (no ja če te fascinirajo plaže….saj je lepo, ampak na dopust pa definitivno ne bi šla sem sredi poletja)…..če ne za drugega za fotoshooting in draženje s slikicami ljudi doma, kjer je bil mraz in dež….no saj Atlantik je bil tud hudičevo mrzel, ampak saj na fotki se ne vidi hahaha. Da ni še sezone se je videlo tako v hotelu, kjer sva bila bolj kot ne edina gosta, kot v mestu, kjer sva komaj našla odprto gostilno za večerjo (pa še 1,maj je bil)…..padel je tradicionalen piščanec piri piri in neka njihova morska enolončnica (porcija za 10 ljudi :P). MVI_3589.MP4

9.DAN….Samoes-Pinhao-Porto-Aveiro-Viseu (385km) Končno štart v soncu….sončna Portugalska in dolina Duora…najstarejša vinska regija, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Vožnja po praznih, ovinkastih cesticah med terasastimi vinogradi, ki se dvigajo nad reko Duoro kamor seže pogled je res en sam užitek. V Portu, mestu mostov je najprej čas, da se malo podkrepiva z njihovim tradicionalnim sendvičem Francesinha (little french girl v prevodu)…holesterolna bomba, tako da je eden čisto dovolj za oba…..potem pa na ogled ene najstarejših in njabolj znanih vinskih kleti Calem. Vstopnici sva kupila že preko spleta, tako da sva ravno ujela začetek vodenega ogleda kleti z ogromnimi sodi in se malo poučila o pridelavi portovca, na koncu pa seveda degustacija te žlahtne kapljice, ki s svojimi 17% kar pribije ? (v bistvu ni vino ampak mešanica vina in žganja)….v glavnem ogled katere od vinskih kleti je res vredna porabljenega časa. Ker sva planirala še ogled starega centra Porta sva se sparkirava v garažno zraven najbolj znanega mostu Ponte Luis, se preoblekla v opravo turistov in pešhonda po mestu šestih mostov, čez katerega se vije reka po kateri še vedno (sicer v turistične namene, plan je bil, da bi si mesto ogledala tudi s te perspektive, ampak časovno ni zneslo) plujejo znamenite ladjice za prevoz vina »rabelo boat«. Porto je res čudovito mesto (lepše od Lisbone) s kolonialno arhitekturo, načičkanimi hišami s fasadami obloženimi z značilnimi keramičnimi ploščicami v »azulejo« stilu (modro-bela poslikava s prizori predvsem iz kolonialnih osvajalskih časov), ozkimi uličicami, tramvajčki, ki vozijo v hrib. …posebej vredna ogleda je železniška postaja »Sao Bento« z značilno keramično poslikavo notranjosti, Clergios Tower, tržnica Bolhao….hoja po hribu gor in dol te zlakotni in je padel še drugi tipični porto sendvič Bifana (v rahlo pekoči omaki počasi kuhana svinjina) in pa pastel de nata (čeprav na najboljše sva morala počakati še kak dan, da sva prišla do Belema ?). Ob sončnem zahodu sva pridrsala še do zadnje postaje za ta dan, Aveira (tako znanih portugalskih Benetk), ki je prepreden s kanali po katerih vozijo ladjice. Tu sva na hitro poiskala še značilno sladico »ovos Moles« (sladka jajca), ki pa ni bila nek presežek….rumenjak s sladkorjem v neki lupinici iz hostije…no ja, probali smo in ne bi več (moj je direkt povedal, da je bilo zanič hahahah).

No, da se po dolgem času spet javim. Saj se vozim, samo pisat se mi ne da preveč. Včeraj sem pomagal reševati logistiko s preparkiranjem avtomobila. Prijateljica je bila naprošena, da sodelavki preparkira avto iz Ljubljane v Tabor (Savinjska). Z motorjem se je pripeljala iz Lukovice do Ljubljane, kjer me je pobrala, da sva šla na parking po mazdino konzervo. Presedla se je vanjo, jaz pa sem se odpeljal z njeno hongdo. Do Vranskega je šla na AC, jaz pa po regionalki. Seveda sem bil prej tam, kot ona, hehe. Oddala sva avto, popila sok in premečkala dva mala dalmatinčka. Potem je bil pa že čas, da greva nazaj domov. Kot je običajno pri meni in najbrž tudi drugih motoristih, se to stori tako, da greš okoli riti v varžet. Šla sva do Prebolda, na Marija reko, kjer so na obeh straneh, malo pod vrhom počivali motoristi, tako, da je bil ves čas mir ?. Sledil je spust v Trbovlje, nato pa sva šla skozi Zagorje do Izlak, ter proti Moravčam. Tam sva zavila desno proti Lukovici, kjer sem parkiral moped. Nabralo se je okoli 130 kilometrov. Dovolj, ker sem bil precej utrujen, saj sem vstal že ob 0150. Še slika hongde pred potjo. Ko sva prišla nazaj k prijateljici, sem jo parkiral v garažo, (hongdo, ne prijateljico ?) in tam videl lepo kosilnico. Ko sem ji jo omenil, me je skoraj ubila s pogledom, saj se vedno kregava, ker ji pravim, da so honde odlični vrtni stroji, ter, da mora presedlat na sintisajzer, kot ga imam jaz, hehe. Lp Robert

Malo naokrog

malo do logarske

Najhujše je, ko med vikendom skor prej vstanem kot med tednom. (Z razlogom) ? Situacija je bila taka, da sem šel spet sam. Start ob 9.00, ni bilo velik motoristov ob tej uri mislim, da sm prvega srečal šele okoli 11.00 ure. Uglavnem peljem škofljica, ribnica, proti osilnici in po deželi Petra Klepca pogledat, če je kaj beguncov preplavalo reko. Potem nazaj smer kočevje, novo mesto, trebnje in pa v btc k yogiju pogledat za kakšno novo celado in pa se v TC pogledat schubertko. Cca 300km. Motor se pelje odlično edino jest sm še mal zimski z kondicijo?

Zjutraj preko Gornjega Grada do Logarske. Tam pred Logarsko precej razrito, obnavljajo poskodovane odseke ceste. Potem pa preko Pavlica v Avstrijo in preko Jezerskega nazaj v kuro. Ravno dovolj da sem izpolnil normo za prvi servis.

Kranj nabava. Gorenja vas kofe, Idrija, Godovič. Predmeja Vrabče Naroču ribe pa zgleda da ne bo nič. Ribič brez gliste spi na obali. Sem rajši šel na ziher. Bloško jezero. Muljava, Ivančna gorica, mim Trebnjega po stari AC domu. 434 km. Samo v Kranju ob desetih malo niske oblačnosti ostalo sonce brez dežja. Zdaj lahk pa pada. Za par dni mam ovinkanja dovolj.

Konc lustnega, motorji nalozeni in sibamo pocasi domov. Ampak vseeno si ne damo vzet SS125 se s kombijem.

Lepa, negovana