Dvorana slavnih

jaz bi se tudi še organizatoju zahvalil, kapa dol, da se ti je dalo za 45 zelo entuzijastične motoriste poskrbet! hvala tudi ostali družbi, sem bil prvič in sem zelo prijazen in simpatičen folk srečal! hvala tudi ekipi, katera je Nika in mene do Peska spremljala, upam, da vam je bilo tak fajn kot nam! se vidimo naslednjič!

Naredila malo krajši krog kot J.a.m.e.s....in očitno kasneje, saj me je v Avstriji kar dobro opralo ?....ampak za dušo privezat in stestirat nove gume v dežju je bilo ok ?...

na malico in domov

21. DAN…Verona – Domžale (363 km) Po zajtrku (po mojem sva se receptorju sredi noči tolk zasmilila, da je rekel, da je v to ceno vključen tudi zajtrk, ker mislim, da ob bookiranju ni pisalo, da je vključen) sva nase navlekla nagravžno vlažno opremo….bljak…..in ugotavljala ali naj greva še na ogled Verone ali naj se spokava domov, glede na to, da vremenska ni bila ravno obetavna. Mah, če sva že tukaj greva pogledat vsaj tisti Julijin balkon….in sva šla…..gužva itak taka, da zraven ne moraš, ampak za srečo sva jo (no jaz, ker naš pa ni tak...sam za rokco hahahah) pošlatala po joški (mogoče je to pomagalo, da naju po poti ni več pralo oziroma samo še od Vrhnike do Domžal), slikala balkon »Romeo, o Romeo« :P, potem pa via AC direktno domov. Povzetek vsega….luštno je blo, čeprav vreme dobro tretjino poti ni ravno sodelovalo, čeprav je bilo (spet) premalo časa za vse….važno da sva prišla do opic in da je tehnika zdržala hahahah. Skupno sva pridelala 8.133 novih kilometrov na števcu (verjetno se bo moj stroj zdaj lažje prodal, kot en mesec nazaj hahahaha) in neizmerno več neprecenljivih vtisov in dogodivščin….za vse ostalo je tu mastercard, ki sva ga osušila vsak za 1.906 eurčkov (všteto vse od trajekta, prenočišč, cestnin, vstopnin, spominkov,hrane)…..od tega je za 1.155 eur goriva, pri porabi 4,2 L/100 km (F800S) in 5,3 L/100 km (S1000R). To je blo to za ta dnar

še en lep dan

A smo se vsi spočili? Danes sem kot nov. Vidim da mi bolj manjka pivske kondicije kot enduraške. Je že čas za kake reportaže posameznih skupin? Bi blo lepo vedet kako ste kaj preživljali dogodek. Mi smo mal drotkal pa mal slajdal :D

malo na okoli

Prišlo je 45 motoristov. Respect vsakemu posebej za vztrajnost! Ponosen na celo ekipo! Zgleda da smo jo najbolje odnesli tisti, ki smo pozno startali iz Črnivca. Ni blo dežja. V prvi tretjini slaba vidljivost, kar je škoda ker je pot zelo panoramska. Več kot pol poti pa nas je vecinoma grelo sonce in razgledi so se odpirali. Smo si ga vzeli na izi, pogledal znamenitoati, dobra hrana in pijača na kmečkem turizmu in kaka vlaka levo in desno ob tracku in smo prišli kar pozno v kočo. Nas je pa le zadnjih 15 minut pral dež. Ampak nismo nič dezjakov natikal, ker smo itak bili na cilju. Glede na napoved je bilo vreme precej boljše kot sem pričakoval pa še nič ni bilo mrzlo. Super! Žur zvečer je bil pa čist hud, js sem še čist nabliskan. PS : prijavljeni ki niste prišli - za vas imamo še majice, lahko po pošti pošljemo. Če bi kdo imel še eno tudi lahko, samo da to ponucamo. Pišite mi na PM za majice.

19. DAN….Zaragoza – Barcelona (427 km) Jutranja inšpekcija zadnje gume na mojem stroju je ugotovila, da glede na slabo vremensko ob vračanju domov s čisto plešasto gumo ni tvegati in bi bilo zadevo dobro čimprej menjati (čisto vsako potovanje delava pitstope pri vulkanizerjih, ali zaradi predrtih ali pa zvoženih gum, tako da tudi tokrat se pač nisva mogla izneverit tradiciji)…..v Zaragozi sva nagooglala vulkanizerja in se naslikala tam…..itak nihče ne govori nič drugega kot špansko, se pravi google translate…..ko se nekako sporazumeva kaj bi rada, seveda nima nobene moto gume na zalogi, jih pa ima v skladišču 20 km stran in do 12ih lahko pripeljejo (ok ura je 9.00, tri ure za 20 km, halo). Lahko pa jih greva sama iskat pravi stric…..glede na to, da imava v Barceloni še nekaj v planu za ogled preden se naloživa nazaj na trajekt za domov ni druge, kot da moj s kamelo skoči po gumo…..kamela saved the day again ? in čez dobro uro sva bila že na poti naprej proti gori Montserrat, kjer je nek samostan. Gor pa cela zima (spet, iz 30+ spet na mraz) in megla tako da z žičnico in razgledom na samostan z vrha gore ni bilo nič in sva se raje zavlekla v bar na vroč čaj in sladico. Tačas se je vsaj v eno stran malo razkadilo, da je bilo malo razgleda, potem pa še naprej proti Barceloni, najprej v pekarno od prvega dne po kruh za zajtrk na trajektu (žal tistega s suhim sadjem ni bilo več, je bil pa z medom, kakvom in 7 žiti čisto ok) potem pa na hrib Tibidabo, kjer je ena superduper kičasta cerkev in žal samo meglen razgled na Barcelono…..gor je sicer zabaviščni park, ki pa trenutno ne obratuje. Ker sva že dva dni pred tem dobila od Grimaldija obvestilo, da bo trajekt odplul šele ob 2.30 zjutraj namesto ob 23.oo sva imela še dovolj časa za zadnjo špansko večerjo v tistem luštnem tapas baru s prvega dne Vaso de Oro. Malo pred polnočjo pa sva se odvalila počekirat v pristanišče, tokrat nas je bilo kar precej na motorjih za vkrcanje, tako da sva med čakanjem malo debatirala z dvema gs-ovcema iz Ukrajine in Moldavije. Potem pa vkrcanje. Kdaj smo dejansko izpluli nimava pojma, ker sva zaspala kot ubita do sredi dopoldneva naslednjega dne…..20 ur dolgčasa, spanja, svaljkanja po kabini in prehranjevanja. 20.DAN…Savona _ Verona (315 km) Zaradi zamude je bilo izkrcanje v Savoni predvideno ob 22.00 zvečer, ampak se je zadeva še zavlekla zaradi border police kontrole, tako da smo po pristanku v Savoni ostali ujeti na trajektu do pol enih zjutraj. Vmes je začelo zunaj še ulivati na žive in mrtve, tako da smo malo pred eno zjutraj dobesedno zaplavali s trajekta….midva pa pred sabo še dobrih 300 km ouuuu jeah. Še preden sva prišla iz pristanišča sva bila mokra do gat….no midva sva vsaj imela dežjake, dva italjana na nekih športnih pilah sta reveža šla v ta vesoljni potop samo v neki kratki jakni in kavbojkah….ampak radosti motorizma, to gre pač zraven. Ob pol štirih zjutraj sva se pred hotelom MOntemezzi (top nov hotel malo izven Verone za res nizko ceno) mokra kot miša in zmrznjena zvalila z motorjev….samo še vroč tuš in sušenje cunj in škornjev s fenom, da bo do zjutraj vsaj kolikor toliko suho.

18. DAN…..Valencia- Zaragoza (427 km) Ker sva bila ravno v Valenciji sva šla pogledat največji akvarij v Evropi……zanimiva zadeva z vsemi oceani in morji sveta, miljon ribic, tunel-akvarij z morskimi psi, pingvini, delfini, beluge, mroži….za eno ornk morsko južno, bi se kr nabral , ampak sva raje usekala po jamonu ..Obisk se je kar razvlekel na kar nekaj ur, tako da sva iz Valencie štartala šele okoli treh popoldan in seveda ni bilo druge kot AC oziroma tudi vzporedna regionalna cesta je enako ravna. MVI_4293.MP4 MVI_4330.MP4 MVI_4351.MP4 MVI_4383.MP4 MVI_4389.MP4 MVI_4401.MP4 MVI_4409.MP4 MVI_4433.MP4

Tako moker pa že dolgo nisem bil, kot danes. Od Slovenskih Konjic do Polskave je po gasilsko zalivalo, ampak sma šla do konca v dežjakih.

Vsak dan dobi v vrček pest lešnikov. Pa jabolka ima tudi rada ?

...malca na kolenih ?...

Verigo in zobnike se običajno menja v setu, ker se skupaj obrabljajo. Zato ti lahko kombinacija nove verige in starih zobnikov (ali obratno) povzroči neenakomerno ali preveliko obrabo verige/zobnikov. Nima smisla varčevati par € pri materialu, ki se ga v povprečju menja enkrat na nekaj let. Menjaj komplet in maš mir.

Če bi poslušal vremenarje, bi bil spet doma. Ampak, ker znam bit trmast, sem si mislu ne može meni niko ništa, vrgu dežjaka v kufer in pičil proti avstrijski Golici. Na Golici srečal par motoristov, zgleda da se res vsi vozijo samo, ko je par dni skupaj napovedano sončno. Sem bil že na mejnem prehodu, da bi potegnil proti Kungoti, si mislim, eh domov pa še ne gremo. Pičim naprej po vinski cesti med vinogradi do Ehrenhausena, potegnem naprej po cesti 69 do Gornje Radgone. Razmišljam, če bi le krenil proti domu, eh grem še malo naprej. Pridem do Radencev, začne rositi, v smeri proti MB vse črno. Ni druge, dost je blo, gremo nazaj proti domu. Vmes me dobi močnejši naliv, dežjak opravi svoje, pridem v MB vse suho. Prijetna fura, po števcu 270km. Kaj češ lepšega, še moped mi je zastonj opralo.

Mal vibracij mi je manjkalo

Nazadnje ko sem gledal tvoj motor nisi imel abs, tcja etc. seveda ti tega ne potrebujes.. zakaj uporabljad internet? Uporabi goloba..

heh. Zapisano mnenje je samo mnenje avtorja in nima nikakršne veze z realnim življenjem. Vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj slučaj. ps. točka pretiravanja, ali napačno ocenjenega stanja pri vožnji v mokrem je izredno, bomo rekli, "drseča"

Vedno sem menjal set. Sam boš kar težko menjal, če nimaš orodja za "stisnit", sploh pa je kar veselo odtegnit prvi verižnik. Veriga je razčlenjena, vezni člena za "stisnit" pa je poleg.

Ne boš verjel ampak imam tule soseda, ki precej časa preživi na tistih koncih. In vse to vem. Komentiral sem izključno članek... in nič drugega. To da je ta država opravilno nesposobna delovati ob malo večjih problemih ni nič novega. Bojo pa dvignili davke, ker visoki davki menda pomenijo varnost. Sploh za one, ki jih preko raznih sfriziranih pogodb in razpisov spravljajo v svoj žep. Dejstvo je, da boš ob lepem vremenu videl več migrantov. To je logično, po mrazu in snegu težko prideš daleč po hosti. Zakaj se država na to ni bolje pripravila... je treba Šarca vprašat. Sam se bojim da politikant njegove sorte ne vidi lih daleč okoli sebe, kar je že parkrat dokazal. In sma spet pri izvoru problema - politikanti in njih volilci. Za ljudi, ki so oškodovani zaradi legendarne nesposobnosti Vlade pripraviti Policijo in magari vojsko na povečan obseg migracij nimam pametnega nasveta. Razen morebitne skupinske tožbe proti državi, ki se ne pobriga dovolj za varnost lastnih državljanov. Da vsaj nekaj drobiža iztržijo za poškodovano lastnino. Avstrija ti na nek obskurni maloobmejni prehod nad Logarsko naštima vojaka. Slovenija pa... dvigne davke, ker višji davki = večja varnost. Budalistan.

tstr je še za u penzijo prestar .. zdj še na stopnićke več ne more ... sam peti je biu ... pljuc zanimiva dirka ... KTM presenečeno presenetu ... no ja .. vsaj na K je motor

Kje je pa Kenny v tej temi , se je izgubil , pa Klovn , Builder ....so kaj pametnega napisal

Se ji vidi ja, da dobi celo kanto lesnikov, vevrca izgleda kar fajn rejena Dej ne pretiravi, k ne bo mogla vec po drevesu gor in bo zahtevala dostop za invalide tako kot debeluhi v ZDA?

Baško jezero danes... Priprave za miting naslednji vikend... Pleha za izvoz... Tole mi je ratal slikat nekak, vse ostalo smo vidl z busa

Tisto, k že naročiš Redmi Note 7, pa se vseeno odločiš posvetit še zadnje pol ure guglanja trenutnemu LG G6... Backstory: mikrofon ne deluje že leto pa pol, po treh servisih obupala. Prek analov reddita najdem info, da se zadeva softwersko clasha z Google Assistant (itak da tega ne najdeš prek strica gugla ?). Izklopim "OK Google" k ga itak ne nucam, in čudežno telefon dela. W.T.F. Kupi kdo LG G6? ?

Danes je bila povdarjam je bila vratovina na žaru plus restan krompir in solatain pivo..

Ker nisem prilagojen....sem v nasprotju s tipično slovenskim nedeljskim obračanju čevapčičev.....pripravil pač "pohano party"...tudi gre skozi....

To je to, moj je!:) Po 16 letih sem spet na dveh kolesih, kar ne morem verjet da je res:) Zjutraj prepis, pol pa tankanje, vinjeta in direkt iz LJ v MB. Po magistralki sem vozil kot po jajcih, 70 do 100, morem dobit se zaupanje v gume in obnašanje motorja, po AC sem si pa dal duška in zadeva gre noro, navora za izvoz, v 6. pri (zberi poljubno številko haha) dodaš gas in zadeva vleče in vleče in vleče, brez kančka obotavljanja ali občutka pojenjanja moči. Zvok in vibracije, ki jih marsikdo ne mara pa so za moj okus pika na i temu motorju:) Pričakoval sem, da bom po tej poti utrujen ker nisem navajen a sem bil po prvih 150km popolnoma spočit, sedež je vrhunski, roke ravno prav razpete, vseeno pa bolj "športno" kot na RT-ju recimo. Prvih nekaj štartov s semaforja sem kar občutil težo pri počasnem speljevanju ali ustavljanju, na koncu po dobrih 300km vidim, da je motor tudi pri nizki hitrosti zlo lepo obvladljiv:) Vetrna zaščita je glede na mojo višino 195cm dobra, čeprav se nad 130 že kar čuti upor zraka, ni pa moteč, v bistvu se nad tem ne bom pritoževal ker je tud to del čara motorja:) Dobim ga v prsa in ramena in ne tolko v čelado, tako da je glava popolnoma mirna tudi pri višji hitrosti, ni nobenega premetavanja. Čez kak teden, dva pa sprobam se vožnjo s stranskimi kufri. Tolko zaenkrat o prvih vtisih, navdušen sem:)

Začetek v Ljubljani, nato pa Ljubelj. Naprej nisem več slikal. ???️?️ Cca 250 kilometrov. Lp Robert

15. DAN…Sevilija – Tarifa – Gibraltar- Ronda (348 km) Ceste Andaluzije niso ravno vrhunec motorizma, saj je vse ravno, pokrajina pa bolj kot ne sama polja in pašniki, vsake toliko na kakšnem malo višjem kuclju stoji pano toro-ta. Po dolgočasni ravnini je prav prijalo malo zavit v bolj hribovit del naravnega parka (Sierra di Grazalema in Los Alcornocales) z ovinki in malo razgleda……in mimo Tarife do the skale (The Rock) of Gibraltar, na obisk k »sorodnikom«….opičkeeeeee. Nekako sva se zbasala mimo vseh nagužvanih avtomobilov, parkirala pri gondoli in se postavila v vrsto za karto. Tip, ki ponuja minibus prevoze na the rock je vztrajno nabijal, kako se čaka več kot uro in pol, naj vzamemo minibus, ampak nisva čakala več kot pol ure in sva se že peljala proti vrhu z gondolo. Že na izstopni platformi so čakale opice na nič hudega sluteče turiste s hrano. Midva jim nisva bila zanimiva, najbrž sva jim tudi mal čudno zgledala v vsej bojni opremi idelani za pohodništvo po skali v pripekajočem soncu :P. Je pa kmalu nastradal en Poljak, ki mu je opica v sekundi, ko mu je skočila za vrat odprla ruzak, pajsnila sendvič in mentose in se potem malo nižje mastila z njimi. Druga je vase basala cel toblerone….v glavnem hrane jim ne manjka. Tretja in četrta pa sta imeli discovery channel hahahah, z enima dvema sva imela midva debato, da se je treba bolj pogosto umivat, ker smrdijo pa kot kuge hahah. V spremstvu opičk sva prepešačila cel naravni park na skali, od skywalka do visečega mostu in jame potem pa po miljavžnt stopnicah (ful je filing hribolazit v opremi pa to hahahah)nazaj do vrha in na gondolo za dol. In v popoldanskem soncu med hribi z belimi vasicami proti končni točki. V Rondi, mestu kjer naj bi se začele bikoborbe, sva na hitro v zadnjih sončnih žarkih pogledala in poslikala še ponte Nuovo in sotesko reke Tajo potem pa proti prenočišču…..no najt tiste bungalovčke bogu za ledjima ni bilo čisto enostavno, ker »gremlin« občasno malo bluzi in sva se tako okoli 9ih zvečer malo vozila in roadtripala po nekih njivah, poljskih kolovozih in oljčnih nasadih. Ampak nekako sva prilezla do prav luštnih apartmajčkov res sredi ničesar…..so se pa videle zvezde ?. MVI_3867.MP4 MVI_3966.MP4 MVI_4024.MP4 VID_20190503_155639.mp4

Plominka s @perici

@DAMI34, orgazmično ščegetanje trivaljnika...?

14.DAN….Armacao di Pera- Sevilija (394km) Za zajtrk sva »zbojlala« jajčka potem pa spet pot pod gume in v ovinkaste hribe, kjer ovinkom ni konca in s cestami podobnimi tistim na Sardiniji, tudi pokrajina je zelo podobna…rumeno cvetoče grmičevje, makija in kak zatrt borovec. Proti španski meji je cesta postajala vse bolj ravna…..ob cesti pa na vsakem drogu gnezdo s štorkljami (prav naselja štorkelj). Po prečkanju portugalsko-španske meje »klošarska« malica potem pa peklensko vroča Sevilija…..termometer je kazal konkretno čez 30 stopinj. Midva pa sva se po gužvi po centru Sevilije cijazila skoraj eno uro, da sva našla prosto parkirno hišo in se preoblekla v turista :P. Prekuhana sva se najprej zvlekla v senco parka pri Plaza de Espana, potem pa malo po mestu, do katedrale, na sladoled (s kozjim sirom in dulce de leche je bil top), malo pogledat najnovejšo flamenco modo in že ob mraku na Setas de Sevila občudovat nočni razgled na mesto. Potem pa do prenočišča…«gremlin« je spet imel neke svoje izpade, tako da sva malo vozila v krogih…...motel pa kot v ameriških filmih hahahah in sex v mestu, saj sta naju na vhodu pričakala pri recepciji dva psa, ki sta se šla discovery channel ?, ampak postelja in tuš in varovan parking je bil.

13.DAN….Evora – Sagres- Lagos-Portimao-Bengil – Armacao di Pera (353km) Zjutraj sva videla, da še dobro, da si v bazenu nisva privoščila nočnega kopanja, ker sva imela v bazenu morskega psa hahahah. Jutro kot vsako….zajtrk, pokanje krame na motorje in gas….cesta, sicer čedalje bolj ravna, saj je jug Portugalske precej bolj nižinski od severa, naju je vodila čez neskončne nasade plutovcev in ob cesti so bili sami nagci hahahah, in tipične bele vasice, vsake toliko mimo vetrnih elektrarn in mlinov na veter (večino sicer porušenih)….vse do rta San Vicente, najbolj jugozahodne točke, kjer si lahko privoščiš zadnjo klobaso pred Ameriko ? in mimo Sagresa, ki je znano po njihovem pivu SAgres. V Portimau sva brez uspeha iskala prevoz z ladjico/čolnom do Benagil caves….menda najlepših morskih jam…..tisti dan zaradi valovg ni bilo nobenega odhoda več, za naslednji dan pa tudi niso mogli zagotoviti da bo morje dovolj mirno….v rit v glavnem. Sva se šla pač razpakirat v hotel potem pa na eno čudovitih portugalskih plaž…zelo podobne plaže kot lansko leto videne na Lefkadi…klif in mivka, edino morje tukaj ni turkizno (no ja če te fascinirajo plaže….saj je lepo, ampak na dopust pa definitivno ne bi šla sem sredi poletja)…..če ne za drugega za fotoshooting in draženje s slikicami ljudi doma, kjer je bil mraz in dež….no saj Atlantik je bil tud hudičevo mrzel, ampak saj na fotki se ne vidi hahaha. Da ni še sezone se je videlo tako v hotelu, kjer sva bila bolj kot ne edina gosta, kot v mestu, kjer sva komaj našla odprto gostilno za večerjo (pa še 1,maj je bil)…..padel je tradicionalen piščanec piri piri in neka njihova morska enolončnica (porcija za 10 ljudi :P). MVI_3589.MP4

12.DAN….Lisbona-Sintra-Cabo da Roca-Evora (311km) Dan za najbolj zahodno točko Evrope…Cabo da Roca…..najprej sva se spotoma ustavila še pri peklenskem žrelu »boca de Inferno«…..nek klif oziroma pečina ob morju…..potem pa Cabo da Roca, sonca je sicer zmanjkalo nekje na poti, apmak where the world ends sva našla, se pofotkala potem pa naprej do Sintre, zgodovinskega kraljevega mesta. Ubrala sva lažjo varianto, parkirala na železniški in se nabasala na bus št. 434, ki ima krožno pot do mavrskega gradu, Palače Pena (barvasta palača a la disneyland varianta), palacio National , čez staro mestno jedro Sintre in nazaj na izhodišče. Povsod gužva in vrste za vstopnice, tako da sva se malo prešvercala z nakupom preko spleta in preskočila vrsto, za ogled teh zgradb je bilo treba malo potelovadit v hrib, zato so ob povratku v dolino padle ene gigantske portugalske sardele in pa pasteis de Sintra (nimajo za burek proti Belemu ?). Plan je bil, da v Evori pogledava še kapelico s kostmi (Chapel of bones), ampak ker imajo butast delovni čas (samo do 16.30) in ker sva sfalila izvoz na AC na poti do tja ni ratalo. Tako da sva si potem vzela na izi in se po ene treh kilometrih zluknjanega makadama čez nasade plutovcev pritresla do enega največjih skupkov dolmenov (monolitov)….fascinantno…..sva se malo priklopila in napolnila energijo potem pa v sončnem zahodu mimo ostankov akvadukta v Evori oddrsala najprej v nabavo večerje in zajtrka (kupe polenovke….bacalau, ki ga menda Portugalci pripravljajo na 365 načinov, sva spustila :P) do prenočišča v neki vasici, ki je bilo malo posebno….a la japanese stil, sploh kopalnica je bila malo posebne sorte, pa še bazenček in visečo mrežo sva imela.

11.DAN….Lisbona Dan brez motorja, dan za zganjanje turizma po Lisboni….po zajtrku (cel žur, jajca majo ?) odpešačiva do železniške (tudi Portugalska ima odličen javni prevoz), potem še malo na metro in do Praca Marques de Pombal, kjer sva se naložila na hop on hop off bus in potem malo z busom malo peš od ene do druge znamenitosti ….stadion Benfica, shopping center Colombo s 340 trgovinami…n'č tazga :P. Torre Vasco da Gamma, Praca do Comercio s pogledom na znamenitim rdeči most (Ponte 25 de Abril) in kip Santuario nacional de Cristo Rei, po ozkih v hrib vzpenjajočih se uličicah starega dela Lisbone (Alfama), kjer se vozijo tramvajčki in tuktuki , kjer ti nad glavo visi cela zbirka spodnjih gat za stare mame hahahah in in kjer najdeš tisoč in eno zanimivo trgovinico s spominki….od azulejo ploščic do sardelic v vseh možnih materialih do konzerv z ribami (Portugalska je znana po številnih tovarnah ribjih konzerv in ko zaideš v eno od »hiš konzerv« je izbire ni da ni). Našla sva tudi en lušten lokalček z zbirko kosmičev s celega sveta in probala fasat sladkorno, če te ves sladkor v porciji kosmičev, piškotov, čokolade in sladoleda uniči, lahko še malo odležiš hahahah……nisva spustila niti predela Belem s samostanom Mosteiro dos Jeronimos, v katerem je tudi grobnica Vasca da Gamme, stolpa Torre de Belem, spomenika Vascu da Gammi, zalutala še v vojaški muzej in na koncu za pikico na i stala v vrsti za znamenite Pasteis de Belem (pastel de nata iz Belema), ki so res the one, edine res dobre pasteis od vseh, ki sva jih poskusila….sem hotela recept, pa ga niso dali ?. ZA večerjo sva preko Tripadviserja rezervirala mizo v enem od lokalčkov v Alfami in ker sva bila čisto na drugem delu Lisbone se je moj izkazal kot odličen navigator, da sva v manj kot pol urice z vlakom in metrojem pridrsala v piko po tajmingu…..lokalček je bil prav zanimiv, kot večina le par miz, vsak krožnik in vsak del pribora drugačen, kuhinja kar direktno pri štedilniku za šankom hrana pa odlična.

10. DAN…Viseu – Fatima- Lizbona (535 km) Zgodaj zjutraj spet štart med ovinke hribovite portugalske pokrajine….sonce, ovinki, prazne ceste…na poti samo vetrne elektrarne in sem in tja kak zaselek…vse do Fatime…portugalskega Brezja, da se greva za vsak slučaj malo požegnat ?…..na parkingu gužva, stlačiva se v senco pod enega od dreves, super, zraven je še klopca, da lepo v miru pomalicava potem pa pogledat to famozno romarsko središče….v cerkev….oz gromozansko okroglo stavbo cerkev wannabe uletiva ravno sredi maše, pogledava še trg, kjer moraš menda po kolenih do kapele….čeprav imava drsnike nisva šla hahahah ampak sva raje oddrsala dalje na polotoček Peniche z mivkastimi plažami….lepo, ampak piha ko pes (Atlantik pač)in v vodi žlobudra le par srferjev, s sipine pa se jadralni padalec neumorno meče dol na plažo, nekaj mu ni šlo ravno hahahah. Obkroživa polotoček, na eni strani mivkaste plaže, na drugi klifi….no naju čaka še pot do Lisbone, kjer si privoščiva eno pravo konkretno morsko večerjo v eni mali gostilnici z le par mizami, z jastogi, rakovicami, ostrigami…..ni da ni, požrla sva vse morsko življe iz akvarija….odlično, sveže in relativno poceni, sploh če primerjamo s tistimi zamrznjenimi kitajskimi zadevami, ki jih dobiš pri nas. Tačas, ko sva se basala se je že stemnilo in ob zvokih fada (sliši se kot eno javkanje, ampak ok, vsak ima svoj okus :P), ki se sliši iz lokalčkov v starem delu Lisbone Alfami se sprehodiva nazaj do motorjev in gas do prenočišča izven Lisbone….tam ugotoviva, da sva izbrala top lokacijo, svoj bungalovček ob morju, s pokritim parkingom pred vhodom in teraso na drugi strani. Superca, ravno prav, da preperem cunje (ker za tri tedne svežih cunj pač ne gre tovorit sabo) in ker piha od morja se bodo ravno posušile….ker ni stojala za obešanje zimprovizirava stojalo iz stolov in zajl oz ključavnic za zaklepanje čelad in izolir traku….cela »a je to« varianta, ampak deluje pa ?.

Jaz ti pa lahko dopovem ali pa tudi ne, da pnevmatika Metzeler Ultramarathon ne drži v mokrem in ne dopusti vožnje tudi po omejitvah , ker si hitro izven cestišča. Zaradi tega do zdaj se nisem naredil nobene neumnosti na cesti, se pravi sem oz. dobro prilagajam vožnjo danim razmeram. Point je bil, da vsaka pnevmatika ni ravno dobra in to ti govori tudi Dami. Zdej pa me okregaj kak nimam pojma in sem dirkač.

Na pomoč, na pomoč... bliža se konec sveta.... aaaaaaaaa... zapustite ladjo... adijo in hvala za vse ribe...

Brezveze Res zivimo v obdobju MM...pomoje bo se nekaj casa tako. Upam, da se "ta mladi" zbudijo, da mu bo vsaj kdo uspešno kontririal. Res kul, da lahko vidimo najboljšega dirkača (verjetno!) vseh časov, sam zanimivo pa ravno ni za gledat. Prav komično se že odpelje naprej kadar če. Čepraw Miller ga je lepo lovil sam je očitno imel neke težave z elektroniko (vsaj tako so rekli na BT SPORT 2). Zame glavni akterji dirke: -Q20, decko se je pol peljal k torpedo, skoda za sabo kvalifikacijo. Na njega polagam upe za naslednje sezone. -Pol espargaro...očitno KTM ni tak skret, sam Zarco ga ne zna peljat Rossi kot vedno, zanesljiv star konj. Potegne sam ne prehitro Res pa da so se mu Duceti odpeljavali po ravnici, da je kar veselje.. Pejmo motokros gledat...