Dvorana slavnih

Trasa za 08.06.2019 za mene 600km+ zame, od tega 215km AC v Avstriji. Dan je dolg, skoraj najdaljši v letu, znači svetlo do skoraj 21. ure, tako brez nervoze. 1. Kdor bo krenil z mano od začetka (cirka 6:30-7:00), se bo pojavil v Mariboru, na črpalki na Gosposvetski cesti (Petrol pred Fontano). 2. Za ostale bo zborno mesto črpalka Shell v kraju Vrata-Megvarje (cirka ob 9:00+). Točno tukaj https://www.google.com/maps/@46.5441988,13.6539276,19.2z 3. Strošek, bencin, zame okoli 40 EUR, vinjeta Avstrija 5,30 EUR (to dobim skoraj povrnjeno z nakupom cenejše karte za GG -3,5 EUR) in vstopnina na GG, ki stane v predprodaji v Šmohorju 23 EUR (sicer 26,50 eur). Za nakup kart se tam ustavimo. Skupaj torej = 68,30 EUR + hrana in pijača iz nahrbnitka ---------------- Odhod seveda v primeru premium vremena dne 08.06.2019. Do tedaj tudi javljena bolj točna ura. Stil vožnje, turistično-ekološki. Izlet ni organiziran.

Za silo bo...? Malo piha...

.... tudi tole se sprehaja okrog bajte.... 20190530_162646.mp4 20190530_162646.mp4 20190530_162646.mp4

Naša dva v akciji

Kako je lepa ?! Evo zopet mojo Chipko ❤️

Ulazi gost u hotel u jednom manjem gradu i pita, “je li imate slobodnu sobu? ” 
Vlasnik hotela odgovori, “ima”.
 Gost pita dalje, “je li se može kod vas nešto pojesti ”
Vlasnik hotela odgovori, “može”
 Dalje ga pita gost, “da li nudite možda večernje usluge? ”
Vlasnik, “a, to, nudimo, nudimo. Za to imamo Anđu, 50€ ”
Dalje gost “da li nudite možda usluge drugog spola? ”
Vlasnik, “a, to, pa nudimo i to. Za to imamo Šimu, 500€ ”
Gost, “molim, 500€?!, zašto deset puta skuplje? ”
Vlasnik, “gledajte, meni to bas nije drago, zato ide meni 100€. Svećeniku isto nije drago, zato i njemu ide 100€. Gradonačelniku isto nije drago, zato i njemu ide 100€.
 Gost “A, onda ide 200€ Šimi? ”
Vlasnik: “Ne, 200€ idu Stipi i Anti da drže Šimu jer i njemu to nije drago...

Mislim da nas kar nekaj vozi to kombinacijo in je super. Moram rečt da mi tof pri solo vožnji več pleše zadaj (tcs sicer popravlja) kot sf+. Ne vem no, če bi tvegal. Si ziher, da bi šlo? @sesir kaj ti misliš?

Danes ji javi že novo napako...

Uffff! Sem vedel, da se bodo oglasili “priznani kinologi” Tisti “Doberman” je kauč pes, živi v urbanem okolju in je maskota otrok v ulici, lastnik je iz operacije in psa vodi moj sin. Pes je težji od njega in na mokri travi v športnih copatih je rezultat znan. “Kinologi”- pes napada samo rokavico, ker je tako naučen in pipike bodo še naprej kljuvale travco. Delovna linija nemškega ovčarja -sivc je vzgojen v DDR za potrebe vzhodnonemške vojske in policije. Teperament! Mali črni je Nizozemski ovčar. Ista zgodba za potrebe represivnih organov. Ja-akademija za šolanje delovnih psov je tudi za to, da se psi tam učijo, vzgajajo in znorijo, da so socijalizirani in varni. To so vsi psi malce čez leto starosti in ne pričakujte od njih, da bodo delali, kot roboti. Razen v ogradi za koze! ...tomje začetek in proti koncu tečaja vam bom pokazal razliko, če bom doma in lahko posnel

?

Saj ne vem če bi kaj napisal. Se ne spoznam na pse. Jih imam rad. So izredne živali. Ampak iz videnega filmčka me je strah predvsem nesposobnih lastnikov psov in narobe vzgojenih psov. Možak v beli majici komaj zadržuje psa(mislim da je doberman pes seveda) ko se ta požene proti šotoru. Sem prepričan, da je možak izkušen in vajen tega saj seveda trenira in vzgaja psa. Samo 4x4 pogon psa in 20-30 kg mišic ga lahko dobesedno vozi po travniku naokrog. Me je strah lastnikov, ki imajo psa, ki ga ne morejo obvladat. Anekdota. Grem s biciklom skoz vas in na sredo ceste leži šarplaninec. Velikosti fičkota. Kaj storit. Vstavim in čakam. Z balkona se ženska dere saj ni še nikogar vgriznil kar naprej. V moji glavi pa, ne rabim jaz biti prvi, ki ga bo. Sem se raje počasi obrnil in peš odkorakal stran. Neodgovoren lastnik. Sigurno. Ni me bilo strah,samo nelagodje. Tole ni vperjeno nič proti The Lakl. Samo moje razmišljanje o ljudeh, ki kupijo psa za statusni simbol in jih ne obvladajo.

Uđe Cigo u apoteku i vidi kondome. Pita šta je to. kaže apotekarka to je za zaštitu, staviš i onda ne možeš djecu napraviti ni bolest dobiti, a ima i u raznim ukusima...jabuka...kruška...lubenica... Cigo se zainteresova i kupi 6-7 različitih. Dolazi kući i predlaže ženi da se poigraju kad djeca zaspu. I zaspala djeca, a oni počeše lagano... Priveza joj Cigo oči i kaže, sad ću ja stavljati, pa ti lagano oralno i pogađaj ukuse, koji ti se svidi sa tim ćemo. Tek što je privezao oči kaže ona ovo je kiseli kupus!!!....na to će Cigo, čekaj čekaj nisam još stavio

Polaže Ivica vozacki i instruktor ga pita: - voziš, s lijeve strane ti dolazi tramvaj, a s desne hitna pomoč, tko ima prednost - motorist, veli Ivica - ma kakav motorist, od kud se sad stvorio motorist, konju jedan - to nitko ne zna, oni se uvijek samo stvore ...

Prvi mi je rekel, da oni niso pristojni za to in naj si poiščem enega računalničarja. Drugi se je z mano trudil pol ure, pa nisva nič spackala. Naslednji dan sem dobila eno fajn punco, ki mi je dala modem v bridge. Vmes je bil še en fant, ki je ugotovil, da se z mano ukvarjajo že dva dni. Nazadnje sem dobila petega fanta, ki je bil super truper, ugotovil, da je njim modem še vedno viden, ker ga niso resetirali in mi rekel, naj si napišem, kaj moram narediti. No, glede na to, da sem morala samo vse kable sčupati ven, vse hard resetirati, vse kable dati nazaj na mesto in še enkrat preko ip konfigurirati router (kar sem itak počela že dva dni in sem vse vedela na pamet v angleščini in v italijanščini), si tega nisem rabila pisat in sem naredila v nekaj minutah. Drugače pa ne vem, kakšno robo konzumirajo ti njihovi svetovalci, ker bi vprašala mojo zdravnico, če to lahko dobim na recept ?. Aja, vse to sem počela, ker mi je prejšnji modem skurila strela, s ta novim pa nisem bila zadovoljna, ker mi je wifi slabo lovil. Tako sem včeraj zvečer vsa srečna že četrtič gledala Bohemian rhapsody ?

Danes končno doma in zglancan v nulo. ? Pripomočki: - visokotlačni čistilnik (uporabljam deževnico iz zbiralnika) - foam gun, - Meguiars Ultimate šampon, - mikro krpe.

pes ne ve, da je velik niti mali...30 kg mrcina je lahko enako plašna ali krvoločno kot 5 kg brencelj. Oba bi pa skočila k tebi na kavč in se crkljala. Vsaj po mojem, kar sem imel iskušenj s psi, včasih ponorim ker "pri nas na selu" še vedno spuščajo velike pse zvečer ali zjutraj ven, da se poserjejo, jaz imam pa 8 kg samčka na vrvici ter pobiram drekce je: psov se ne smeš bati in jim pokazati strahu. Fajn je, da ga ne stisneš v kot, ker nima drugačne izbire kot napast, drugače pa neagresivna poza vendar odločna, da psu misliti in se bo umaknil. -nekajkrat sem pa tudi že usekal psa, ki mi je napadel mojga cucka in se je napadalec potem kar umaknil. Vendar je do napada vedno prišlo zato, ker večji pes ni ali imel proste poti, ali se mi je prikradel za hrbet in jaz nisem bil pozoren. Načeloma, pa (razen črednega nagona, 2 ali več psov, kar zna biti nevarno) bo posamezen pes iskal prosto pot mimo tebe.

V rokah tako nesposobnih vodnikov so ti psi tempirana bomba. Z ovratnicami na poteg in da jih obešajo in stresajo, da izpustijo rokav.........mogoče pred 30 leti........danes pa res ne več. Tako bodo nekoč zagrabili mačko, kuro ali kakšno drugo žival, vodnik pa bo popolnoma nemočen. Pse imam že več kot 40 let, zato govorim iz izkušenj in znanja, ki sem si ga v teh letih nabrala.

Jest sm čist tko dal Hyundai, ker tretiram isto kot Kio. Sej je iz iste hiše. Sicer avto, kot avto. Nižjega cenovnega razreda. Men so vse zamenjal v garanciji. Sem bil siten, ker so mi ob nakupu obljubljal da ni problema, pa sm mogu prevert, če je res. Lohk rečem, da so se res držal tega. Čeprav mi je, ko je bil avto star 14 dni nekdo na parkirišču butnil v zadnje kolo in blatnik, in so mi mogli to zamenjat. So mi zamenjali ležaj po cca 1 letu v garanciji, čeprav je bil najverjetneje za poškodbo kriv trk. Drgač pa tko kt pravi Arzen. Čim manj denarja za avto, da ga več ostane za motor.

še ena o nezmotljivosti miličnikov https://www.vecer.com/policistka-mariborcanu-podtaknila-prekrsek-in-izgubila-sluzbo-10003305 izda jo je GPS in še kaj

ja je .. kar se tiče rdečih ... se pa lepo vidi , da bi lahko pretočnost tomačevskega rondoja povečali .. v teh časih senzorjev , fotocelic in kamer , ki prepoznajo vse in še malo več naj to nebi predstavljalo problema.. skopje ima zeleno desno ob rdeči naravnost .. psihično sproščujoč detajl.. se spomnite utripajoče zelene? kaj pa 2-3 krat utripne zelena , potem zelena obenem z rumeno 2-3 x in nato se prižge rdeča? pa v rdeči se pokaže ura do max.99 sekund? eh... kamioni s svojim nekajkilometrskim prehitevanjem na ac? generalna prepoved prehitevanja na ac za kamione.. kako naj kamion prehiti 0.6km/h počasnejši kamion katerega dohiti? naj se zmenijo med sabo - kakšen odsek tretjega pasu več na ac bi prišel pav za te stvari ..saj vseskozi skupinsko nekaj izsiljujejo , grozijo s štrajki in podobno pa naj se zmenijo med sabo še za vključevanje počasnejšega nazaj....

No, da vaju takoj zatrem, vama iz prve roke povem, da Hyundai 5 let garancije res izpolni. So mi menjali vzvratno kamero(2x), zadnji plinski vzmeti za zadnja vrata, oblogo volana, ročko prestavne ročice, ležaj v desnem kolesu, čeprav je bila to posledica trka iz parkirišča. Desni končnik. Celo žarnico so mi menjali(za žarnice je 2 leti garancije). Razen rjevenje, to pa je težava. 13 let dajejo na prerjavenje ampak to pomeni, da mora biti luknja. Rjavi mi pa. In ker na servisu niso vsako leto preverjali karoserije in to vpisali v servisno knjigo mi niso priznali garancijo na rjavenje. Sicer pa imam več opreme, kot od brata A4 S line. Kaj imam več-ogrevanje sedežev, 2 consko klimo, 3 nastavitve trdote volana. Vzvratno kamero. Meglenke se vklapljajo v ovinkih... (čeprav mi to nič ne pomen- jest rabim volan, bremze ,šatlhebl, sedež in luči)) Nov avto me je stal 17k. Bratov 4 leta star 18k. Sicer razlika v vožnji je ogromna. Pa v udobju. V Avdiju se res pelješ udobno in fantastičo. Moj I30 Wagon je pa bol od točke A do točke B. Zelo slabo se drži v ovinkih.Pa 100 kg v prtljažniku zgleda kot 300. Ampak v 7 letih uporabe razen zgoraj naštetega nobenih težav. 120k km. Kupil sem ga iz zaloge. Skeširal, ker mi je prejšni ribnil čez noč. Edini avto pri hiši, ter otrok je bil na poti. Če bi samo moja beseda veljala pri nakupu avtomobila bi se odločal med Mercedezom E ali Subarujem. Vse ostalo so samo prevozna sredstva.

Pa da vidimo kaj bo tole prineslo: 1.Dejstvo je, da sem ob uri, ki jo je navedel uradni organ bil drugje. 2.Zdajle gledam na uro od Garmina in sem tukaj in ne tam kjer sem bil pred dvema minutama. To pa ja ni težko razumet. 3.Če smo dosledni, potem bodimo dosleni. Al kaj? 4.Izrazi kot je ne nabijaj, pljuvaš .... so za moje pojme žaljenje. Drži? 5.Ali je forum zato, da se o čem razpravlja, ali zato, da se ne piše o ničemer? in na koncu se vrnimo k začetku. 6. Ali je slika merodajna, če sta na sliki dve vozili in kako veš katero je izmerjeno? 7.Ali certificiran-kalibriran merilec hitrosti lahko odstopa od realnega časa? Tistih 125€ bom pa dal občini Postojna, da bo lahko njihov redar med delom v gostilni pil.

QŠ za civilno uporabo je super zadeva. Govorim za moj model motorja, za druge ne vem. Ob prestavljanju s QŠ namreč motor popolnoma nič ne "cuka", v trenutku, ko prestaviš, ni pojemka. To je za sopotnico zelo dobrodošlo, ni butanja s čelado, še bolj dobrodošlo je pa zame, ko sem sam, saj ob pretikanju pride do prekinitve vžiga in posledično do čudovitega poka iz Akrapota!!!

»Jz bi šla pa opice na Gibraltar gledaaaaaat«….in tako je padla ideja za letošnje prvomajsko motopotepanje. In da se ne peljeva samo na obisk k »sorodnikom« :P , sva naredila plan za en lušten krogec po Iberskem polotoku. Letos so super padli skupaj velikonočni in prvomajski prazniki, da se prišpara malo na dopustu (je treba met še za septembrsko stepanje naokoli ?) in tako sva nažicala skupno za dobre tri tedne na off in v sedlu wuhuuuuu :D. Kot vsakič sva mislila, da je to fuuul časa….no na koncu je bil spet maraton »od zore do mraka«, ampak če je tooooolk stvari za vidt in tako malo časa….in razdalje od ene do druge zanimivosti so tam dol malo konkretnejše kot pri nas, ko si v 300 km praktično od meje do meje, tam pa niti od mesta do mesta ne :P. Priprave so stekle že med zimo….brskanje po potopisih, google mapsu, wiki-ju in sestavljanje trase, nabava raznih malenkosti (gurtne, kuhalniček – nakup leta hahahah, tisoč in en nosilec za garmina, ker letos bo baba žaba mela tud navigacijo, da ne zaluta kje hihi) in rezervacija trajekta…no s tem, sva zadela terno, ko sva ujela ravno ponudbo 40% off, tako da sva za dva osebka, dva motorja, kabino (zlata vredna zadeva, da se na 20 urni vožnji lepo stuširaš in naspiš kot človek…bmw-jaši smo baje »razmaženi« pa to) ter kosilom in večerjo v obe strani (Savona-Barcelona-Savona) plačala malenkost manj kot 350 eurčkov (po preračunu, bi za celo pot do Barcelone plačala precej več za gorivo, cestnine in vsaj eno spanje v eno smer, da ne omenjam, kako ti AC požre gume…in živce ?). 1. 1. DAN….Domžale-Savona (718km) In končno je prišel 19.april in vamoooooos Espania&Portugeš (poudarek je bil sicer na Portugalski, ampak do tja in nazaj je treba nekako prit, takoda sva si privoščila še malo španske uverture :D. Motorja (no enega, ker moja raketa tovori samo torbico s sendviči in podobnimi drobnarijami…en je lep en je pa uporaben hahahah) sva otovorila že prejšnji večer, zjutraj sem šla še za 4 ure odglumit gljivo v službo, potem pa štart točno 14.00 proti Savoni. Pot nič posebnega, pač AC čez severno Italijo, dolgčas do nezavesti, ampak nekako je treba prit do čolna. Ideje, da bom imela tudi jaz »gremlina« (navigacijo), so skupaj z napajanjem (razne neoriginalne variante konektorjev se ne obnesejo, čeprav je moj naštudiral po forumih, da deluje bp) umrle že preden sva prišla do italijanske meje hehehe (po moje sem jaz kriva, ker ko pridem zraven vse pocrka :P), tako da sem se lepo kot do sedaj celo potovanje lepo šlepala zadaj za vodičem in imela čas zijat okoli in poslikat kakšno zanimivo stvar. No okoli 22.00 sva se lepo v izi počekirala v pristanišču in se postavila v vrsto za vkrcanje. Motorjev je bilo kar nekaj, večina še za naprej za Tangir in Maroko (mybe next year ?). Brez nekih komplikacij sva bila okoli 23.00 že lepo razpakirana v kabini, izpluli smo baje okoli 00.30 ampak sva zamudila, ker sva zaspala kot ubita (še enkrat…. kabina je zakon ?). 1. 2. DAN….Barcelona No naslednjih 16 ur sva se večinoma svaljkala v kabini, odrezana od sveta in modernih telekomunikacij, s palube ni blo nič pametnega za videt…morje vsenaokrog in kar razburkano, tako da smo se konkretno majali….bazen je bil prazen, mal sva se pomartinčkala….okoli 17.00 pa končno na obzorju kopno in obrisi Barcelooooonaaaaaa, BArceloooonaaaaa. No začetno navdušenje je malo skvaril dež, takoj ko so naju spljunili s trajekta je začelo kapljat (takrat še nisva slutila, da je to znak, da naju bo pralo ko miša naslednjih 7 dni…globalno segrevanje my ass). Tako, da na hitro en selfiš pred spomenikom Krištofu Kolumbu potem pa nekam pod streho nekaj dobrega piknit (že pred odhodom sem naštudirala v katerem kraju je kaj dobrega tipičnega za pojest….pač motopotovanje je tudi priložnost za gurmansko spoznavanje krajev ?, tud jest je treba)….in sva se zavlekla na božanske tapase v pivnico Vaso de Oro . Spotoma sva na ulici naletela še na par iz bivše juge (»naši« so pač povsod hahahah), tako da je večer minil v prijetnem pogovoru v bolj domačem jeziku, ker španščina nama je bolj španska vas :P. Tapasi pa res tooop, sveže pripravljeni pred našimi očmi, lastno pivo….tudi sam ambient in vzdušje, sicer vse stisnjeno in se dogaja ob šanku, natakarji naročila vpijejo čez cel lokal…..v glavnem tale kotiček »must go« v Barceloni. Potem pa še do hotela kakih 40 km iz Barcelone (malo zoprn dostop, ker je med AC in sva morala malo naokoli, ampak z varovanim parkingom in solidno ceno v primerjavi s centrom Barcelone).

Malo je lovska tale z merilnikom in časom. +/- 5 min. A to jih ročno navijajo vsakih par dni ko stare vekarce al kako? Od take naprave bi pričakoval vsaj z GPS sinhroniziran čas in koordinate slikanja na sliki. Po možnosti še kak fallback, recimo radijska sinhronizacija če je GPS odsoten iz nekega razloga. Radijsko sinhronizacijo pozna vsaka vremenska postaja iz Hoferja za 20€. Tole je res krneki od pravilnika. Hitrost meri na ne vem kolko natačno, uro pa vseka malo na počez?

Ajde, recimo. Leta 94 sem rekel...zdaj pa dosti stoenk, yugotov...in podobnega plehovja pri bajti, gremo na pravi avto. Našparava z našo za mal rabljenega golfa III. (leta 91 so prišli ven). Že ogledujem golfe, ko sestra pripelje domov ganc novega Hyundai ponija. Za tiste čase opreme..vvvaauuuu....centralno zaklepanje, vsa 4 stekla na elektriko, naslon za roke med sedeži, koš za smeti pod sovoznikovim sedežem, stereo avtoradio..(golf je imel ročne vinte za šipe in luknjo tam, kjer si potem sam namontiral radio). Najdem ohranjenega ponija, kupim... vožnja udobna, ampak ne čez ovinke...to se je zibalo ko Sinji galeb. Čez dobro leto mi zaropota mašina na AC mal pred Torovim. Pogledam...olja NIČ. NADA. ZERO. Poanta...(po besedah servisa Lušine): Ta serija je imela napako, da je rdeča luč za olje zagorela, ne ko ga je bilo premalo, ampak ko ga je zmanjkalo. Od takrat....Hyundai….pri meni...obvoz.

Valjda ne bodo rekl, vse skupaj je nateg s katerim bomo denar preselil od 99,9% nategnjenih k 0,1% nategunov.

To si imel tistega prvega Pony ali nekaj podobnega.... Požrešno olja in goriva pa se gnilo je kot Yugo.

Torej notranji fi 2.5cm cca, sicer če je to dano zraven je teoretično preračunanl da štima če bi rad pretiraval, cevna objemka za izpušne cevi če je v takem fiju. Če imaš še večjo željo po pretiravanju, debelostenska cev fi 30 torej je notranji kot rabiš ti cca. prerežeš na pol in navariš gor ušesa skozi katera daš vijake (če ima ojler cca. 10kil). @Kričač, malce potolči gor če imaš tisto za regulirat na stopničke ampak res malo samo za to kot je rekel Dami da se malo premakne prah in kar se je pač nabralo da uspe wd pronicat skozi. Tudi če bi imel motor na centralnem stojalu je vzmet vedno pod določeno napetostjo in za premagat tisto klančino do naslednje stopnje za naperost vzmeti ti vsaka smetka "pomaga" z dodatnim trenjem da gre težje.

Uf...toliko okvar jaz nisem imel niti na stoenkah. Recimo..od leta 2000 sem imel Leona, Astro (oba nova) in tri leta starega passata. Edino, kar je crknilo, je bil avtomat za dviganje stekel na leonu. V soboto popoldne v močnem dežju sredi Trente. Neprecenljivo. Motoguziju, ki "kopuje"....za 18K se da dobiti kaj boljšega, kot pa obšlesan 2 leti star voz z 100 000 kilometrov.

No prav. Na sliki sem jaz. Na sliki ni vidne nobene omejitve. Na sliki stojim na mestu. Na sliki je še en avto, ki tudi stoji na mestu. (op. Na fotografiji gibanja ni mogoče videti). Na zgornjem delu fotografije v vrsticah je napisano vse mogoče. Čas, datum, puščica, piše tudi CAR. .... Pojavil se je dvom in sicer, ker je kot že kar naprej pišemo, zaradi časovnega zamika. Torej obstaja dvom tudi o ostalih podatkih.... In zakaj se je pojavil dvom. Ker sem slučajno imel vklopjeno tudi navigacijo in mi je točno ob tem času kazalo hitrost cca 50 km/h. A zdaj razumeš srž problema.

To lahko piše v pravilniku, vprašanje pa je ali kalibrirani inštrumenti dovoljujejo te tolerance. Kajti, če je vprašljiv čas, je lahko tudi smer, datum, hitrost, operater, dan, noč..... Vsakomur, ki se vsaj malo ukvarja z merilno tehniko je znano, da so danes tolerance na inštrumentih minimalne. Obstaja mogoče podatek o tem kako je s kalibracijo merilnikov hitrosti. Borut saj bom plačal ne se bat, pač debatiramo kje vse ga serjete.

tudi tisti, ki je dobil vročeno, se je čudil, da je v plačilnem nalogu napačen čas podobno kot če bi bila napaka v kraju, imenu itd. preprosto

Vožnja se izvede med pavzo ob cca 13h Pred pričetkom cca 20 min se na prijavnem mestu izvede kratko predavanje, o sami stezi, vožnji, varnosti..... Načeloma gre tudi z maksiskuterjem saj se udeleženci pred pričetkom porazporedijo, spredaj cestaki, zadaj potovalniki, itd..... Usnjen kombinizon ni pogoj, zaščitna oprema (rokavice, čelada, teksilni kombinizon.....)pa so pogoj tako za voznika kot eventuelnega sopotnika

to pa je vrhunska pravna argumentacija tako je, kot sem napisal čas storitve prekrška je v plačilnem nalogu napačen in pika

Komi čakam junij, da bo dež toplejši................

Letos ne bomo porjaveli, ampak zarjaveli.

...jaz pa sem se malo "špilala" z ozadjem......

21. DAN…Verona – Domžale (363 km) Po zajtrku (po mojem sva se receptorju sredi noči tolk zasmilila, da je rekel, da je v to ceno vključen tudi zajtrk, ker mislim, da ob bookiranju ni pisalo, da je vključen) sva nase navlekla nagravžno vlažno opremo….bljak…..in ugotavljala ali naj greva še na ogled Verone ali naj se spokava domov, glede na to, da vremenska ni bila ravno obetavna. Mah, če sva že tukaj greva pogledat vsaj tisti Julijin balkon….in sva šla…..gužva itak taka, da zraven ne moraš, ampak za srečo sva jo (no jaz, ker naš pa ni tak...sam za rokco hahahah) pošlatala po joški (mogoče je to pomagalo, da naju po poti ni več pralo oziroma samo še od Vrhnike do Domžal), slikala balkon »Romeo, o Romeo« :P, potem pa via AC direktno domov. Povzetek vsega….luštno je blo, čeprav vreme dobro tretjino poti ni ravno sodelovalo, čeprav je bilo (spet) premalo časa za vse….važno da sva prišla do opic in da je tehnika zdržala hahahah. Skupno sva pridelala 8.133 novih kilometrov na števcu (verjetno se bo moj stroj zdaj lažje prodal, kot en mesec nazaj hahahaha) in neizmerno več neprecenljivih vtisov in dogodivščin….za vse ostalo je tu mastercard, ki sva ga osušila vsak za 1.906 eurčkov (všteto vse od trajekta, prenočišč, cestnin, vstopnin, spominkov,hrane)…..od tega je za 1.155 eur goriva, pri porabi 4,2 L/100 km (F800S) in 5,3 L/100 km (S1000R). To je blo to za ta dnar

14.DAN….Armacao di Pera- Sevilija (394km) Za zajtrk sva »zbojlala« jajčka potem pa spet pot pod gume in v ovinkaste hribe, kjer ovinkom ni konca in s cestami podobnimi tistim na Sardiniji, tudi pokrajina je zelo podobna…rumeno cvetoče grmičevje, makija in kak zatrt borovec. Proti španski meji je cesta postajala vse bolj ravna…..ob cesti pa na vsakem drogu gnezdo s štorkljami (prav naselja štorkelj). Po prečkanju portugalsko-španske meje »klošarska« malica potem pa peklensko vroča Sevilija…..termometer je kazal konkretno čez 30 stopinj. Midva pa sva se po gužvi po centru Sevilije cijazila skoraj eno uro, da sva našla prosto parkirno hišo in se preoblekla v turista :P. Prekuhana sva se najprej zvlekla v senco parka pri Plaza de Espana, potem pa malo po mestu, do katedrale, na sladoled (s kozjim sirom in dulce de leche je bil top), malo pogledat najnovejšo flamenco modo in že ob mraku na Setas de Sevila občudovat nočni razgled na mesto. Potem pa do prenočišča…«gremlin« je spet imel neke svoje izpade, tako da sva malo vozila v krogih…...motel pa kot v ameriških filmih hahahah in sex v mestu, saj sta naju na vhodu pričakala pri recepciji dva psa, ki sta se šla discovery channel ?, ampak postelja in tuš in varovan parking je bil.

12.DAN….Lisbona-Sintra-Cabo da Roca-Evora (311km) Dan za najbolj zahodno točko Evrope…Cabo da Roca…..najprej sva se spotoma ustavila še pri peklenskem žrelu »boca de Inferno«…..nek klif oziroma pečina ob morju…..potem pa Cabo da Roca, sonca je sicer zmanjkalo nekje na poti, apmak where the world ends sva našla, se pofotkala potem pa naprej do Sintre, zgodovinskega kraljevega mesta. Ubrala sva lažjo varianto, parkirala na železniški in se nabasala na bus št. 434, ki ima krožno pot do mavrskega gradu, Palače Pena (barvasta palača a la disneyland varianta), palacio National , čez staro mestno jedro Sintre in nazaj na izhodišče. Povsod gužva in vrste za vstopnice, tako da sva se malo prešvercala z nakupom preko spleta in preskočila vrsto, za ogled teh zgradb je bilo treba malo potelovadit v hrib, zato so ob povratku v dolino padle ene gigantske portugalske sardele in pa pasteis de Sintra (nimajo za burek proti Belemu ?). Plan je bil, da v Evori pogledava še kapelico s kostmi (Chapel of bones), ampak ker imajo butast delovni čas (samo do 16.30) in ker sva sfalila izvoz na AC na poti do tja ni ratalo. Tako da sva si potem vzela na izi in se po ene treh kilometrih zluknjanega makadama čez nasade plutovcev pritresla do enega največjih skupkov dolmenov (monolitov)….fascinantno…..sva se malo priklopila in napolnila energijo potem pa v sončnem zahodu mimo ostankov akvadukta v Evori oddrsala najprej v nabavo večerje in zajtrka (kupe polenovke….bacalau, ki ga menda Portugalci pripravljajo na 365 načinov, sva spustila :P) do prenočišča v neki vasici, ki je bilo malo posebno….a la japanese stil, sploh kopalnica je bila malo posebne sorte, pa še bazenček in visečo mrežo sva imela.

10. DAN…Viseu – Fatima- Lizbona (535 km) Zgodaj zjutraj spet štart med ovinke hribovite portugalske pokrajine….sonce, ovinki, prazne ceste…na poti samo vetrne elektrarne in sem in tja kak zaselek…vse do Fatime…portugalskega Brezja, da se greva za vsak slučaj malo požegnat ?…..na parkingu gužva, stlačiva se v senco pod enega od dreves, super, zraven je še klopca, da lepo v miru pomalicava potem pa pogledat to famozno romarsko središče….v cerkev….oz gromozansko okroglo stavbo cerkev wannabe uletiva ravno sredi maše, pogledava še trg, kjer moraš menda po kolenih do kapele….čeprav imava drsnike nisva šla hahahah ampak sva raje oddrsala dalje na polotoček Peniche z mivkastimi plažami….lepo, ampak piha ko pes (Atlantik pač)in v vodi žlobudra le par srferjev, s sipine pa se jadralni padalec neumorno meče dol na plažo, nekaj mu ni šlo ravno hahahah. Obkroživa polotoček, na eni strani mivkaste plaže, na drugi klifi….no naju čaka še pot do Lisbone, kjer si privoščiva eno pravo konkretno morsko večerjo v eni mali gostilnici z le par mizami, z jastogi, rakovicami, ostrigami…..ni da ni, požrla sva vse morsko življe iz akvarija….odlično, sveže in relativno poceni, sploh če primerjamo s tistimi zamrznjenimi kitajskimi zadevami, ki jih dobiš pri nas. Tačas, ko sva se basala se je že stemnilo in ob zvokih fada (sliši se kot eno javkanje, ampak ok, vsak ima svoj okus :P), ki se sliši iz lokalčkov v starem delu Lisbone Alfami se sprehodiva nazaj do motorjev in gas do prenočišča izven Lisbone….tam ugotoviva, da sva izbrala top lokacijo, svoj bungalovček ob morju, s pokritim parkingom pred vhodom in teraso na drugi strani. Superca, ravno prav, da preperem cunje (ker za tri tedne svežih cunj pač ne gre tovorit sabo) in ker piha od morja se bodo ravno posušile….ker ni stojala za obešanje zimprovizirava stojalo iz stolov in zajl oz ključavnic za zaklepanje čelad in izolir traku….cela »a je to« varianta, ampak deluje pa ?.

9.DAN….Samoes-Pinhao-Porto-Aveiro-Viseu (385km) Končno štart v soncu….sončna Portugalska in dolina Duora…najstarejša vinska regija, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Vožnja po praznih, ovinkastih cesticah med terasastimi vinogradi, ki se dvigajo nad reko Duoro kamor seže pogled je res en sam užitek. V Portu, mestu mostov je najprej čas, da se malo podkrepiva z njihovim tradicionalnim sendvičem Francesinha (little french girl v prevodu)…holesterolna bomba, tako da je eden čisto dovolj za oba…..potem pa na ogled ene najstarejših in njabolj znanih vinskih kleti Calem. Vstopnici sva kupila že preko spleta, tako da sva ravno ujela začetek vodenega ogleda kleti z ogromnimi sodi in se malo poučila o pridelavi portovca, na koncu pa seveda degustacija te žlahtne kapljice, ki s svojimi 17% kar pribije ? (v bistvu ni vino ampak mešanica vina in žganja)….v glavnem ogled katere od vinskih kleti je res vredna porabljenega časa. Ker sva planirala še ogled starega centra Porta sva se sparkirava v garažno zraven najbolj znanega mostu Ponte Luis, se preoblekla v opravo turistov in pešhonda po mestu šestih mostov, čez katerega se vije reka po kateri še vedno (sicer v turistične namene, plan je bil, da bi si mesto ogledala tudi s te perspektive, ampak časovno ni zneslo) plujejo znamenite ladjice za prevoz vina »rabelo boat«. Porto je res čudovito mesto (lepše od Lisbone) s kolonialno arhitekturo, načičkanimi hišami s fasadami obloženimi z značilnimi keramičnimi ploščicami v »azulejo« stilu (modro-bela poslikava s prizori predvsem iz kolonialnih osvajalskih časov), ozkimi uličicami, tramvajčki, ki vozijo v hrib. …posebej vredna ogleda je železniška postaja »Sao Bento« z značilno keramično poslikavo notranjosti, Clergios Tower, tržnica Bolhao….hoja po hribu gor in dol te zlakotni in je padel še drugi tipični porto sendvič Bifana (v rahlo pekoči omaki počasi kuhana svinjina) in pa pastel de nata (čeprav na najboljše sva morala počakati še kak dan, da sva prišla do Belema ?). Ob sončnem zahodu sva pridrsala še do zadnje postaje za ta dan, Aveira (tako znanih portugalskih Benetk), ki je prepreden s kanali po katerih vozijo ladjice. Tu sva na hitro poiskala še značilno sladico »ovos Moles« (sladka jajca), ki pa ni bila nek presežek….rumenjak s sladkorjem v neki lupinici iz hostije…no ja, probali smo in ne bi več (moj je direkt povedal, da je bilo zanič hahahah).

8. DAN ….Santiago de Compostela- Braga-Rio de Onor-Samoes (633km) Pogled čez okno kaže, da se jasni…bi bil že čas….ampak preden se spakirava že (speeeet) kaplja….navlečeva nase deževnike in na ogled Santiaga de Compostela….najprej do spomenika pelegrinotom, potem do trga s katedralo, ki bolj kot ne sameva, enako ulice Santiaga….najdeva slavno Tarta de Santiago (nič posebnega, nek mandljev biskvit) potem pa dalje. Še preden se skopljeva iz centra mesta crkne še drugi »gremlin«, očitno je vesoljni potop zadnjih 7 dni načel napajanje…..moj zadevo razmontira, ampak zadeva ni navdušena, da bi delal…here we go again (ko misliš, da si to navigacijo končno naumil se najde neka nova fora). Se pravi treba najt nov napajalnik, kar precej časa sva zabila, da sva našla Mediamarket, originalnega garmin napajalnika seveda nimajo, kupljen plan B ne deluje, ostane še powerbank pa upajmo, da zdrži vsaj do konca dneva….No nadaljevanje dneva je bilo kolikor toliko po planih…..ker sva na tesno s časom, kljub temu, da sva zaradi premika ure nazaj ob prehodu čez mejo pridobila eno uro časa ?, narediva največje grozodejstvo motorizma in čez portugalsko mejo do Brage pičiva po AC, vmes še kratek postanek za malico (v Santiagu kupljene empanade so super, sploh tista s hobotnico) in tankanje….na Portugalskem je bencin očitno dražji kot v Španiji ….od 1,6 do 1,7 EUR. Ja niso poceni in tudi cestnine so konkretne (cestninjene pa so vse AC za razliko od Španije, kjer sva plačala le AC po Baskiji in v okolici Barcelone). Razred zase pa je način cestninjenja, komplicirano, da glava boli, del je na »ticket« sistem, del elektronsko cestninjenje, pri čemer še vedno ostaja misterij, če tista predplačniška zadeva (plačaš znesek kot dobroimetje preko neke njihove spletne strani, vneseš registrsko in zadeva naj bi delovala), za katero nama je povedal na recepciji hotela, deluje ali ne (na pošti, kamor naju je napotil, da se kao tudi da plačati, niso imeli pojma), plačala sva za en motor, jaz sem se šlepala zastonj in upam, da ne dobim kake čestitke domov. V Bragi parkirava tik pod začetkom stopnic Bom Jesus do Monte in narediva en kardio trening do vrha, kjer je cerkev…razgled na Brago potem pa pot pod gume med samotne ovinke severno portugalskega hribovja. Cesta je fenomenalna, letiva po ovinkih med nasadi plutovcev, kamor seže pogled (Portugalska je ena največjih pridelovalk plute), sem in tja kaka na pol opuščena vas, kjer že znak opozarja, da živijo samo še starčki…..sonce že počasi zahaja, ko privijugava do ene najbolj tipičnih kamnitih gorskih portugalskih vasic Rio de Onor. Med fotkanjem naletiva na Nizozemca, ki je na gs-u po celem dnevu ovinkov omagal v tej vasici,…malo naju sicer čudno gleda, ko poveva, da nameravava še danes iti skoraj do Pinha-a, ker naj bi bili sami ovinki….dddddd :P.No po temi sva prilezla do prenočišča, ene od »Quint«, značilnih za to področje, vmes pa še opazovala sončni zahod…čao sonček, glej, da boš jutri zjutraj nazaj hihi.

7.DAN….Oviedo-ob atlantski obali do Santiaga de Compostela (569km) ZA dobro jutro se je pokazal sonček na obzorju….končnoooooo, da naju neha prat…toplo sicer ni, se je treba vsake toliko ob postanku malo pogret na deklcu ?, ampak razgledi s klifov na brezskončen ocean so vrhunski…najdeva klopco z razgledom »El Banco Mais bonito«, za fotke na robu klifa se je treba parkrat sicer malo prizemljit, ker dobro vleče…..ampak je lepooooo. Potem se premakneva do svetilnika na rtu CAbo Ortegal in si privoščiva malico z razgledom (tale španski jamon je odličen). Ker se od nekje začnejo vlačit skupaj neki črni oblaki, se kmalu spokava dalje do naslednje označene točke, kjer naj bi bil ful hud razgled z vrha grebena...mhm….pogled tja kamor se peljeva ne kaže nič dobrega, čedalje bolj piha, začne zlivat ko pri norcih, midva pa naravnost proti grebenu z vetrnimi elektrarnami, se pravi, da tam reeees piha….čista jeba…..itak na teh kozjih stezah se nimaš kam umaknit, ker ni ničesar…..za piko na i začne po nama klestit toča in orkanski veter, gledam mojega pred sabo (pa je precej bolj obtežen kot jaz), kako jadra levo desno, veter kar pometa v sunkih dež in točo….voziva 20, 30 na uro, preklinjam žive in mrtve, kaj mi je tega treba, zalimana na motor, balanco dobro, da nisem skrivila, malo levo, malo desno po kozji stezi (fitness se obrestuje hahahah). Prideva do nekega odcepa za v dolino, znak, da je za vprege, kolesarje in pešce….jebiga samo vozi, slabše, kot tukaj gor ne more bit…no in sva prišla dol s tega grebena ….brez razgleda sicer hahahah….malo scukana od toče in orkanskega vetra, ampak sva preživela wuhuuuuu…..do konca sveta, preko toče vetra in dežja…..dobesedno, saj sva prilezla do Finisterre ?. Npiševa sporočilce, ga zbaševa v flaško in v morje z rta Finisterra (drugače tudi ena kočnih točk El Camina)….pa da vidimo, če jo bo kdo našel ?. In kot vsak večer spet v hotelček oziroma enega od albergov sušit cunje (vroč radiator majo wiiiiii) in kuhat juhico, za ogled Santiaga, ki je bil v planu sva malo prepozna in preveč mokra, bo počakal na naslednje jutro. MVI_2606.MP4 MVI_2639.MP4