Dvorana slavnih

Vtiskamo, vtiskamo.. Vreme odlično, vročine ni.. Se mi zdi, da je aprila blo bolj vroče..

Tudi kratke vožnje po šihtu so lahko fajn ...sem skoraj pozabila kako lušni ovinki so na Raglo ?...pa Radlpass ...

Še malo Slovaških Tatr in zabave...

Jadranka prazna..

Korcula

Sem šel stestirat novo kamero in morm rect mama mija ?? gopro ga seka. Malo pri severnih sosedih.

Konec dopusta in spet krasna vožnja od Stinice do Senja, potem pa slovo od Jadrana in naprej čez Vratnik, Kapelo, Josipdol, Dugo Reso in Brežice v Maribor. Startal od pol treh v kratkih rokavih, pa hitro oblekel letno bundo, kasneje pa še Slam bundo (ki jo imam za dež), ker je bil zrak kar hladen. Prometa dovolj malo za lagodno vožnjo. Malo pred Dugo Reso, se mi je prižgala rezerva, natočil pa sem v Podčetrtku. Črpalki v Bizeljskem in Bistici ob Sotli sta zvečer (okrog sedmih) zaprti. Sem pa videl, da bi lahko prišel še do Mestinja oz. Podplata (očitno poleti ta motor nima apetita).

Saj Garmin ima tudi razdeljeno Evropo, zemljevid je iz dveh delov (sever in jug), vendar je vse povezano in uporabnik tega ne opazi, lahko pa posamezen zemljevid izklopiš. Pravo načrtovanje je lahko samo na PCju, na nepreglednem in majhnem ter slabo odzivnem ekranu navigacije načrtovanje zahteva kar nekaj truda.

Tud jaz studiram, da bi nabavil touring force, pa me je strah, da bo enako, kot je bilo s prejsnjim "neunicljivim" telefonom, za katerega sem se navdusil tukaj, na Motosvetu...

Glej, jaz bi en dan reskiral za AC. Jebi ga, je daleč, je dolgčas, ampak.... Piči do Aoste, potem pa čez Alpe do Monaka: St. Bernard, Iseran, Galibier, Izoard, Bonette, Verdon... Nič v Monaku se ne more primerjati s temi cestami, verjemi. Pa srečno.

tenx, nisem nič še splaniral, je pa Prokoško jezero, samo mali intermezzo. Gremo v Srbijo okrog Niša harat, mal bom obujal spomine kje sem se v vojski klatil, kje skakal, pa tam okoli po vseh možnih jezerih in jezercih..če pa to ne bo uspelo pa najbrž u Zadar

Preveri cene. Na "moje" datume je bil Grimaldi vedno občutno cenejši. Govorim za nočnega in kabino. Sicer pa je vseeno.

Gume se kupi za unict. To ti bo ziher uspelo.

https://www.google.com/search?client=tablet-android-lenovo&biw=1280&bih=800&tbm=isch&sa=1&q=fashion+1940+vs+2017&oq=&aqs=#imgrc=w0ojDPR4JvMzzM%3A

Nekaj slik poti iz Novega tzravnika in Prokoškega jezera nekje Julija leta 2016

Hvala za opozorilo?...bila prejšni teden 2x pa pol na Soboth, pa ni bilo sile ...je bilo več včeraj na parih ovinkih na Roglo.

previdno na Radlpass, prvi levi, pa zadnjih par ovinkov pred vrhom je dosti peska na cesti..

Sam američane mi lepo prosim ne omenjaj... oni so posebna rasa ljudi

Nit ne tako malo denarja se dobi iz EU institucij https://www.dnevnik.si/1042882544 hecno kako nekatere boli vsak cent, zapravlen za begunsko problematiko, po drugi strani hocejo ograjo za deset miljone in baksterji ukradejo 5 miljard, a se v 2 letih vse pozabi. Vecji problem ko racun za zdravljenje se mi zdi, de je tak norec ogrozal civile in policiste. Poflikat in izgnat s prvim avjonom.

Rabljene kje na ebay, bolha...ce ni druge pri motospirit samo je stajerski nateguncek tako da je potrebna previdnost pri nakupu delov. Obnova (kromiranje) je dolgotrajen postopek. Priporocam da se to sezono se vozis, jeseni pa razkoplemo in se umiru zrihta kot treba. Verjetno je vsaj malo tresenja tudi v glavi ker si postal bol pozoren. Lahko pa se oglasis en dan v delavnici pa pogledamo ali pa se ujamemo na ridah,rakitni,vikiju...

Tako malo za ...

Če v meniju načrtovanja izbiraš pravilno pot do izbire točke je možno narisati pot kot na PCju. Traja nekoliko dlje, se pa da. Sem se zaradi spremembe plana že večkrat poslužil te metode in gre v nulo. Klikaš po poteh, kjer se želiš peljati in dodajaš točke k poti.Je pa dobro imeti poleg naprave še zemljevid za lažjo orientacijo, ker na sorazmerno majhnem ekranu se hitro "izgubiš". Pomagaš si s številkami cest, mesti in kar gre.

ceu žur.......

Romunski vtisi Romunska Planica in Kranjska gora

...hahaha...?...

Jest pa iscem in iscem. Ko najdem mi pa cukr prodajo.

A pri nas pa ne, ja malo morgen. Majo postavljene v križiščih lepo trinožnike.

Res je! Vse je res! Vse kar vrhunsko obvladajo v današnjem svetu, je agresija in vsiljevanje svoje demokracije... ter krasti.... ps. kaj se zgodi z ZDA, če se začne prekupčevati z nafto v ruskih rubljih? Maš res, najjača država...Ever... Da pa se razumeva, tut jaz bi šel k njim mal na dopust, kak Miami, New York... mal povohat to ameriško življenje.... Tokrat pa res, da me ne bo agresor (beri @DAMI34) blokiral me off! Lep vikend Darko

Aja, zato so Bosanci prvi prišli na luno in Albanci razvili računalnike.

Valjda. Welcome to the club.. Čestitam, boš zelo zadovoljen..

Servis #Yamaha #MarincSpeedShop

prodat in nazaj na tomtoma, če ti je tam ustrezalo al pa se prilagodit garminu, ni druge

zate je oboje obvezno oboje v stoje... k drgač čez balanco ne vidiš

a skiro lahko voziš stoje ... motorja pa ne

Monaco ima svoj čar in ga je vredno obiskati vsaj za par ur ali pa se peljati vsaj skozi njega. Z motorjem ni problema dobiti parking. So pa redarji zelo tečni. Tudi, če e prečkaš ceste na prehodu. Rusi so kot klovni - saj se kljub - ne znajo obnašati. Če boš imel srečo, boš lahko občudoval dobre, nenavadne in predvsem drage avte. Pa lepe in urejene ženske. Nica, pač gužva kot vsa priobalna mesta. Lepo se mi je bilo zapeljati v Antibes. Sicer pa cesta Nica - St. Tropez, gužva - nepopisna. Poskusil sem iz Nice priti po obalni cesti do St. tropeza, po dveh urah sem opustil to misel in šel v notranjost. Če hočeš kam priti ob obali uporabljaj avtocesto. Azurna obala, kao opevana obala - nič posebnega, jo je pa fajn videti. Da znaš ceniti našo obalo Dalmacijo. So stvari, ki se jih moraš videti, da te potem več ne srbi - ker jih nisi videl. Uživaj.

to bo to, vse jasno ..

Ideja budget oilerja za budget motorje: oddusek oljnih hlapov speljes na verigo. Tako ima neki Anglez. Pogoj - masina mora biti vsaj malo zdihana. Baje, da deluje.

Tatre z okolico so zelo lepe. Moderni centri, fantastična narava, zelo lepe ceste, le asfalt je na nekaterih odsekih slab. Pivo je poceni in naješ za povprečno 15 evrov za dva in to konkretno. Res je, a mislim, da je posledica loma bil lubadar - gozdovi so v zelo ubogem stanju.

BMW rabu spremstvo ?

hahaha

Aprilij ne kradejo.

»Jz bi šla pa opice na Gibraltar gledaaaaaat«….in tako je padla ideja za letošnje prvomajsko motopotepanje. In da se ne peljeva samo na obisk k »sorodnikom« :P , sva naredila plan za en lušten krogec po Iberskem polotoku. Letos so super padli skupaj velikonočni in prvomajski prazniki, da se prišpara malo na dopustu (je treba met še za septembrsko stepanje naokoli ?) in tako sva nažicala skupno za dobre tri tedne na off in v sedlu wuhuuuuu :D. Kot vsakič sva mislila, da je to fuuul časa….no na koncu je bil spet maraton »od zore do mraka«, ampak če je tooooolk stvari za vidt in tako malo časa….in razdalje od ene do druge zanimivosti so tam dol malo konkretnejše kot pri nas, ko si v 300 km praktično od meje do meje, tam pa niti od mesta do mesta ne :P. Priprave so stekle že med zimo….brskanje po potopisih, google mapsu, wiki-ju in sestavljanje trase, nabava raznih malenkosti (gurtne, kuhalniček – nakup leta hahahah, tisoč in en nosilec za garmina, ker letos bo baba žaba mela tud navigacijo, da ne zaluta kje hihi) in rezervacija trajekta…no s tem, sva zadela terno, ko sva ujela ravno ponudbo 40% off, tako da sva za dva osebka, dva motorja, kabino (zlata vredna zadeva, da se na 20 urni vožnji lepo stuširaš in naspiš kot človek…bmw-jaši smo baje »razmaženi« pa to) ter kosilom in večerjo v obe strani (Savona-Barcelona-Savona) plačala malenkost manj kot 350 eurčkov (po preračunu, bi za celo pot do Barcelone plačala precej več za gorivo, cestnine in vsaj eno spanje v eno smer, da ne omenjam, kako ti AC požre gume…in živce ?). 1. 1. DAN….Domžale-Savona (718km) In končno je prišel 19.april in vamoooooos Espania&Portugeš (poudarek je bil sicer na Portugalski, ampak do tja in nazaj je treba nekako prit, takoda sva si privoščila še malo španske uverture :D. Motorja (no enega, ker moja raketa tovori samo torbico s sendviči in podobnimi drobnarijami…en je lep en je pa uporaben hahahah) sva otovorila že prejšnji večer, zjutraj sem šla še za 4 ure odglumit gljivo v službo, potem pa štart točno 14.00 proti Savoni. Pot nič posebnega, pač AC čez severno Italijo, dolgčas do nezavesti, ampak nekako je treba prit do čolna. Ideje, da bom imela tudi jaz »gremlina« (navigacijo), so skupaj z napajanjem (razne neoriginalne variante konektorjev se ne obnesejo, čeprav je moj naštudiral po forumih, da deluje bp) umrle že preden sva prišla do italijanske meje hehehe (po moje sem jaz kriva, ker ko pridem zraven vse pocrka :P), tako da sem se lepo kot do sedaj celo potovanje lepo šlepala zadaj za vodičem in imela čas zijat okoli in poslikat kakšno zanimivo stvar. No okoli 22.00 sva se lepo v izi počekirala v pristanišču in se postavila v vrsto za vkrcanje. Motorjev je bilo kar nekaj, večina še za naprej za Tangir in Maroko (mybe next year ?). Brez nekih komplikacij sva bila okoli 23.00 že lepo razpakirana v kabini, izpluli smo baje okoli 00.30 ampak sva zamudila, ker sva zaspala kot ubita (še enkrat…. kabina je zakon ?). 1. 2. DAN….Barcelona No naslednjih 16 ur sva se večinoma svaljkala v kabini, odrezana od sveta in modernih telekomunikacij, s palube ni blo nič pametnega za videt…morje vsenaokrog in kar razburkano, tako da smo se konkretno majali….bazen je bil prazen, mal sva se pomartinčkala….okoli 17.00 pa končno na obzorju kopno in obrisi Barcelooooonaaaaaa, BArceloooonaaaaa. No začetno navdušenje je malo skvaril dež, takoj ko so naju spljunili s trajekta je začelo kapljat (takrat še nisva slutila, da je to znak, da naju bo pralo ko miša naslednjih 7 dni…globalno segrevanje my ass). Tako, da na hitro en selfiš pred spomenikom Krištofu Kolumbu potem pa nekam pod streho nekaj dobrega piknit (že pred odhodom sem naštudirala v katerem kraju je kaj dobrega tipičnega za pojest….pač motopotovanje je tudi priložnost za gurmansko spoznavanje krajev ?, tud jest je treba)….in sva se zavlekla na božanske tapase v pivnico Vaso de Oro . Spotoma sva na ulici naletela še na par iz bivše juge (»naši« so pač povsod hahahah), tako da je večer minil v prijetnem pogovoru v bolj domačem jeziku, ker španščina nama je bolj španska vas :P. Tapasi pa res tooop, sveže pripravljeni pred našimi očmi, lastno pivo….tudi sam ambient in vzdušje, sicer vse stisnjeno in se dogaja ob šanku, natakarji naročila vpijejo čez cel lokal…..v glavnem tale kotiček »must go« v Barceloni. Potem pa še do hotela kakih 40 km iz Barcelone (malo zoprn dostop, ker je med AC in sva morala malo naokoli, ampak z varovanim parkingom in solidno ceno v primerjavi s centrom Barcelone).

14.DAN….Armacao di Pera- Sevilija (394km) Za zajtrk sva »zbojlala« jajčka potem pa spet pot pod gume in v ovinkaste hribe, kjer ovinkom ni konca in s cestami podobnimi tistim na Sardiniji, tudi pokrajina je zelo podobna…rumeno cvetoče grmičevje, makija in kak zatrt borovec. Proti španski meji je cesta postajala vse bolj ravna…..ob cesti pa na vsakem drogu gnezdo s štorkljami (prav naselja štorkelj). Po prečkanju portugalsko-španske meje »klošarska« malica potem pa peklensko vroča Sevilija…..termometer je kazal konkretno čez 30 stopinj. Midva pa sva se po gužvi po centru Sevilije cijazila skoraj eno uro, da sva našla prosto parkirno hišo in se preoblekla v turista :P. Prekuhana sva se najprej zvlekla v senco parka pri Plaza de Espana, potem pa malo po mestu, do katedrale, na sladoled (s kozjim sirom in dulce de leche je bil top), malo pogledat najnovejšo flamenco modo in že ob mraku na Setas de Sevila občudovat nočni razgled na mesto. Potem pa do prenočišča…«gremlin« je spet imel neke svoje izpade, tako da sva malo vozila v krogih…...motel pa kot v ameriških filmih hahahah in sex v mestu, saj sta naju na vhodu pričakala pri recepciji dva psa, ki sta se šla discovery channel ?, ampak postelja in tuš in varovan parking je bil.

13.DAN….Evora – Sagres- Lagos-Portimao-Bengil – Armacao di Pera (353km) Zjutraj sva videla, da še dobro, da si v bazenu nisva privoščila nočnega kopanja, ker sva imela v bazenu morskega psa hahahah. Jutro kot vsako….zajtrk, pokanje krame na motorje in gas….cesta, sicer čedalje bolj ravna, saj je jug Portugalske precej bolj nižinski od severa, naju je vodila čez neskončne nasade plutovcev in ob cesti so bili sami nagci hahahah, in tipične bele vasice, vsake toliko mimo vetrnih elektrarn in mlinov na veter (večino sicer porušenih)….vse do rta San Vicente, najbolj jugozahodne točke, kjer si lahko privoščiš zadnjo klobaso pred Ameriko ? in mimo Sagresa, ki je znano po njihovem pivu SAgres. V Portimau sva brez uspeha iskala prevoz z ladjico/čolnom do Benagil caves….menda najlepših morskih jam…..tisti dan zaradi valovg ni bilo nobenega odhoda več, za naslednji dan pa tudi niso mogli zagotoviti da bo morje dovolj mirno….v rit v glavnem. Sva se šla pač razpakirat v hotel potem pa na eno čudovitih portugalskih plaž…zelo podobne plaže kot lansko leto videne na Lefkadi…klif in mivka, edino morje tukaj ni turkizno (no ja če te fascinirajo plaže….saj je lepo, ampak na dopust pa definitivno ne bi šla sem sredi poletja)…..če ne za drugega za fotoshooting in draženje s slikicami ljudi doma, kjer je bil mraz in dež….no saj Atlantik je bil tud hudičevo mrzel, ampak saj na fotki se ne vidi hahaha. Da ni še sezone se je videlo tako v hotelu, kjer sva bila bolj kot ne edina gosta, kot v mestu, kjer sva komaj našla odprto gostilno za večerjo (pa še 1,maj je bil)…..padel je tradicionalen piščanec piri piri in neka njihova morska enolončnica (porcija za 10 ljudi :P). MVI_3589.MP4

11.DAN….Lisbona Dan brez motorja, dan za zganjanje turizma po Lisboni….po zajtrku (cel žur, jajca majo ?) odpešačiva do železniške (tudi Portugalska ima odličen javni prevoz), potem še malo na metro in do Praca Marques de Pombal, kjer sva se naložila na hop on hop off bus in potem malo z busom malo peš od ene do druge znamenitosti ….stadion Benfica, shopping center Colombo s 340 trgovinami…n'č tazga :P. Torre Vasco da Gamma, Praca do Comercio s pogledom na znamenitim rdeči most (Ponte 25 de Abril) in kip Santuario nacional de Cristo Rei, po ozkih v hrib vzpenjajočih se uličicah starega dela Lisbone (Alfama), kjer se vozijo tramvajčki in tuktuki , kjer ti nad glavo visi cela zbirka spodnjih gat za stare mame hahahah in in kjer najdeš tisoč in eno zanimivo trgovinico s spominki….od azulejo ploščic do sardelic v vseh možnih materialih do konzerv z ribami (Portugalska je znana po številnih tovarnah ribjih konzerv in ko zaideš v eno od »hiš konzerv« je izbire ni da ni). Našla sva tudi en lušten lokalček z zbirko kosmičev s celega sveta in probala fasat sladkorno, če te ves sladkor v porciji kosmičev, piškotov, čokolade in sladoleda uniči, lahko še malo odležiš hahahah……nisva spustila niti predela Belem s samostanom Mosteiro dos Jeronimos, v katerem je tudi grobnica Vasca da Gamme, stolpa Torre de Belem, spomenika Vascu da Gammi, zalutala še v vojaški muzej in na koncu za pikico na i stala v vrsti za znamenite Pasteis de Belem (pastel de nata iz Belema), ki so res the one, edine res dobre pasteis od vseh, ki sva jih poskusila….sem hotela recept, pa ga niso dali ?. ZA večerjo sva preko Tripadviserja rezervirala mizo v enem od lokalčkov v Alfami in ker sva bila čisto na drugem delu Lisbone se je moj izkazal kot odličen navigator, da sva v manj kot pol urice z vlakom in metrojem pridrsala v piko po tajmingu…..lokalček je bil prav zanimiv, kot večina le par miz, vsak krožnik in vsak del pribora drugačen, kuhinja kar direktno pri štedilniku za šankom hrana pa odlična.

4. DAN…..Barcelona - Cervera – Andora- Rialp (482 km) Končno pravi začetek motopotepanja….vreme sicer ni sodelovalo, ker se je konkretno zlilo že po pol ure vožnje, tako da sva malo prevedrila na bencinski in si ob preklinjanju vremena privoščila zajtrk »mizica pogrni se na tanku«….ja življenje ni potica, samo če imaš kruh s suhim sadjem na velikonočni ponedeljek se tudi da hahahah . Ko je končno un gor zaprl tuš sva odvijugala do Cervere, mesto malega MM…..mone ni bilo doma hahahah (no bila je nedelja in je bil official store zaprt), tako da sva v sicer oblačnem in hladnem vremenu (dežjaki so super, da te ne prepiha) vozila čez prav lepo gorato pokrajino z nasadi mandljevcev proti Pirinejem….temperatura je vztrajno padala (gretje ročk rules ?), tako da na prelazih je bilo malenkost nad ničlo (»k nisva šla midva v Španijo na toplo?«. Ceste so drugače v severni Španiji pravljica (konkretno priporočam N260 od Andore dalje) in če je lepo vreme en sam užitek med temi ovinki (če je dež je pa mal zoprno ja) in s takimi razgledi. Bolj sva se bližala Andori, več je bilo snega, smučišča so videti še funkcionalna…prava zima še. Andora je en sam shopping center, tako da se nisva kaj veliko ustavljala in sva nadaljevala do nastanitve v Rialpu, da prideva čimprej na toplo, ker je termometer kazal že minus. Lastnica apartmajčkov sicer ni govorila drugega kot špansko, ampak je teta modernizirana in z google translate-om smo se vse zmenili. Tokrat se je kuhalniček prvič izkazal in za odtajanje sta gobova juhica iz vrečke (velike skrivnosti malih kuharskih mojstrov hahahah) in čaj zelo pasala.