Dvorana slavnih

Po lanskem izletu na otok Lastovo, sem si letos ogledal še otok Vis, ki je bil v Jugi za širši turizem izoliran, otok pa je vojska posvojila in izdolbla tunele, bunkerje ter zgradila vojašnice. Lokacije vojaških objektov sem zbral tukaj, če bi si še kdo rad zadeve pogledal. http://snecer-poi.blogspot.com/2009/06/vis-poi-2008.html Tokrat sem šel na izlet v solo varianti, odločil sem se zadnji hip, malo me je odvračal termin (nekako sem imel v mislih konec septembra), saj bi otok lahko bil napolnjen s turisti (a ni bilo prehudo) pa tudi na cestah bi gospodarile slovanske registracije z atipičnim stilom vožnje, k temu pa je še dodati vročino. Dan, dva pred odhodom sem poiskal še namestitev, ki je bila za ta termin in eno osebo smešno poceni, apartma 25 eur/noč - 10% popust na bookingu od "znancev", v glavnem džabe, tri dni za 67 eur. Majhen apartma za eno osebo brez presežkov, razen tega, da je wifi delal hitreje kot doma. Še pred desetimi leti, ko sem bil nazadnje na Visu, so imeli linijo v svet 512kbs, sedaj pa tudi mobitel deluje solidno. https://www.booking.com/hotel/hr/apartments-dilk.sl.html link do apartmana, imajo tudi druge, za več oseb, motor je parkiran zunaj pred hišo na parkingu, za svojega se nisem bal, ima serijski Vigo , alarm in še kaj, lahko bi pustil not tudi ključe. 1. dan Odhod v nedeljo zgodaj zjutraj, z vinjeto do Gruškovja po novi AC, na meji je bil kar nekaj osebnih vozil, ki sem jih obvozil, tako da čakanja ni bilo. Kar sem profitiral na meji, sem izgubil na prvi cestninski, ko turist ni znal plačati cestnine, očitno s kartico iz aliexpresa, na koncu ga je rešilo osebje in mu pobralo gotovino, iz kriljenja sem razumel, da naj drugič pogleda na table. Nato vožnja po AC do Karlovca, kjer sem tankal in se pripravil za motogp D1, start ob 7:05. V glavnem brez resnega prometa in na easy sem prikruzal do Gračca, kjer sem zajtrkoval ob 9:08. Očitno zapuščena srpska gostiona iz časa Krajine. Vmes je priletela skupina Slovencev, pretežno na bmwjih (gs&co), katere sem kmalu prehitel, ker so imeli neke foto seanse ob cesti. Trajekt sem imel ob 15:00 uri, karte kupil in natisnil (lahko pokažeš tudi na mobiju, a papir je ziher) kar preko spleta, povratna za motor in telo je bila okoli 39 eur. Za nekatere trajekte (tudi Vis) v sezoni priporočajo rezervacijo (zaradi gneče), za motor seveda ni težav, ker greš prvi gor, sam nakup prek spleta pa tudi pomeni rezervacijo. https://www.jadrolinija.hr/ Za Kninom, 10:11 sem malo počival na klopci, ker sem bil prehiter. Zgodaj sem krenil zaradi temperatur in prometa. Ob ponovnem štartu me je skupina spet prehitela oziroma so bili kar razvlečena čreda, tako da sem se nekako vrinil v formacijo in opazoval stil vožnje, zunaj 110+, naselje ni bilo pod 60, kljub temu pa so me sidrali, tako da sem na koncu, ko so se pojavili ovinki ob Perućkem jezeru, zadevo dokončno uredil so me pa kolegi motoristi posneli tudi s kamero, mislim da je bil en na XRu ali RR. V Sinju sem ustavil, da poslikam priprave za Alko zanimivo, s folijo pokrita steza, da je ne bi preveč razmočilo Nato sem počasi nadlajeval do Splita, kjer sem malo dotankal, pregledal vse radarje v okolici, se zapeljal do trdnjave na Klisu in bil kljub temu že ob 13:12 na pole p. v trajektni luki. Trajekt je odplul po planu, ni bil napolnjen. Na trajektu sem si krajšal čas z ogledom finala v Wimbledonu, navijal sem za Rogerja, ki je za odtenek bolj raznoliko igral. Na trajektu v družbi RR, dobri so tile cestakarji, oba s sopotnico z nahrbtniki. Vse se da, če se hoče. Plovba traja 2 uri+, brez posebnosti. parking pri apartmanu, v bližini par 100m je trgovina tommy, no market, kjer je vse na voljo. nekaj sem nabavil za pojest slika Visa Ker sem imel še čas, sem se zapeljal do trdnjave George, ki je bila še 2008 zanemarjena in zaklenjenazadeva, danes tam obratuje petična gostilna za EU imperialiste. Ogled je sicer brezplačen. lepi azgled in prijeten ambient ovčice pripeljejo trošit v stilu...

Turčija mimo, počasi proti vzhodu... Vzameš sobo z wifi, pa ga ni?oglašujejo bazen, pa ni vode?kaj še bo, boljše da ne vem... Sedaj pa dva dni počitka, pol napadem Azerbajdžan, in če bo vse po sreči, še Iran?

4. dan, sreda, 5:00 zgodnji trajekt ter prijetna plovba do Splita nato sem naredil napako ter se peljal od Splita po magistralki, ki je bila kar polna, polna turistov in čudnih šoferjev, sem pa izkoristil priliko ter preveril vse radarje, vse lokacije so držale, le ena omejitev je pri Biogradu 70. dolgočasna vožnja po jadranki... Počitek na Jadranki, nakar sem se odpravil Senj-Josipdol-Duga Resa...slaba cesta, nazadnje sem tam vozil pred 20 leti. V Karlovcu na AC in domov v metropolo. malo po 18. uri sem prispel brez težav domov (zelo na easy). z materialom ni bilo nobenih težav, malo sem se igral z nastavitvijo ventila oilerja, v glavnem močno sem mazal Na Visu je kaj za videt, kar se tiče teh JNA "ostankov", so sorazmerno lahko dostopni in jih je veliko. Zadeva je blizu in predstavlja budget izlet, veliko vidiš, se dovolj navoziš pa še blizu je, tako da ni bojazni, da bi prevozil tisoče km in bi ti na destinaciji kitajci motili sceno. Na dvoriščih lahko vidiš vidiš tudi zapuščene barke, v glavnem s pravo mero domišljije, je lahko to svetovni izlet Da ne omenjam, da se je možno tudi okopat, a o plažah sem pisal v 2008.

za uverturo sem si v neposredni bližini (rt Rogačič) pogledal podkop Jastog (zaliv Parja), ki je bil za podmornice in raketne čolne OSA. https://hr.wikipedia.org/wiki/Raketni_čamci_klase_Osa podobna zadeva je bila tudi na Lastovu, dva podkopa, zato se nisem spuščal v podkop in sem šel naprej pogledat na rt topovsko "baterijo". Dokaj preprost dostop po zadnjih par 100m po makadamu, bilo je okoli kar nekaj vozil, tako da je zadeva obljudena. vhod v kompleks po tunelih na drugo stran in pogled na morje pomožni vhod/izhod za prvi vtis je bilo dovolj, poleg so bili tudi drugi obiskovalci zadevo sem končal na rivi Ob 20:53 prihod v apartma in priprave za naslednji resnejši dan... Vremenska napoved je bila ugodna, ni bilo prevroče, okoli 28 stopinj, a kljub temu sem se odločil, da vstanem naslednji dan zgodaj in si še pred kitajci ogledam zadeve. se nadaljuje

2. dan, ponedeljek Najbolj me je zanimal ogled (verjetno radarskega) opuščenega kompleksa, ki se nahaja na samem hribu Vela Glava, okoli 350 nmv. Imel bi naj oznako "objekat 160", po domače so mu rekli "rupa". Podjetni domačini so zapuščene objekte izkoristili kot dodatno turistično ponudbo, oglede ponujajo kar na rivi, vendar jaz si zadeve raje ogledam sam pa še vsega ti ne pokažejo. Poleg tega je seveda obisk solo odsvetovan, ker je nevarnost "min", ki pa seveda ob vplačilu aranžmaja izginejo Škoda, da ni država objektov zaščitila pred uničevanjem, iz vojaškega vidika danes najbrž niso več pomembni, bi pa lahko kot urejena turistična znamenitost vrnili nazaj nekaj denarja otoku Vis na račun večletne izolacije otoka. V glavnem, glede Vele Glave sem na spletu našel Slovenca, ki je v letu 91 služil prav v tem objektu in mi je tako povedal še par zanimiv zadev, za razliko od pravljic in mitov, ki nastanejo pri turističnih delavcih in v raznih člankih (npr. kapaciteta za 300 vojakov ipd.). Dostop do kompleksa je možen po markirani pešpoti iz Visa (odločil sem se za to varianto), ali pa tudi iz južne strani po deloma slabšem kolovozu (iz smeri kraja Žena Glava), cesti (za enduraše nobenih težav pa tudi s cestnimi gumami bi se dalo). https://www.openstreetmap.org/#map=17/43.04637/16.15630 manjkajočo cesto, pot in vhode sem vrisal v OSM zemljevide na podlagi lastnih GPS podatkov Iz apartmana sem krenil ob 5:05 uri, sem mislil, da sem vstal prvi, ampak je pol ure pred tem že petelin pri sosednji hiši kurblal na polno, torej sem bil že prepozen. pot v hrib se začne na tem odcepu, je tudi oznaka na tabli in sicer 701, ki označuje planinsko ali kolesarsko pot na Hum. pot je sitna kot pajkica, praktično en kilometer je prepreden s pajčevinami, v glavnem nonstop sem se čistil in izogibal mrežam, da jim nisem uničil dela po slabi uri hoje, je bilo ob poti zaznati, da se bližam območju, ki je bilo nekoč skrito očem na prevoju med hriboma se cesta nadaljuje naprej, vhod v kompleks pa se odcepi na levo v gozd tako izgleda vhod v hrib, glavni vhod, našel šem skupno 5 vhodov/izhodov v objekt, ki jih je od zunaj "nemogoče" najti, samo do enega stranskega vhoda je potka, vhod-stopnice pa so zakrite z grničevjem v glavnem, 50 minut hoje iz mesta v hrib in si tam. Priporočljivo je, da se takšne zadeve ogleduje še z nekom, v primeru, da se kaj pripeti, ker v objektih jasno ni signala. Za ogled sem bil sicer solidno opremljen, od svetilk, kamere itd. Pred tem pa sem se malo pozanimal o samem objektu in si izrisal približno skico.. Dejansko gre za en dolg tunel (cirka 400m po moji izmeri!), ki se na koncu konča s prostori, kjer so spremljali radar, telefonija ipd. Radar bi naj pokrival območje do Gibraltarja (to mi je povedal bivši vojak). V sredini tunela je nato pomožni izhod (+dva stranska in kupola), ki vodi po stopnicah na sam vrh hriba (tu se po stopnicah dvigneš za cirka 60m). Kar ni jih bilo konca, no ko sem zagledal štorže, sem vedel da je izhod blizu. V samem tunelu pa so na levi in desni strani prostori za ljudstvo itd., vidni temelji za agregate, wcji, tuši itd. Ker sem bil opremljen s kamero, sem zadevo posnel in predlagam ogled posnetka, ki bolj nazorno pokaže vse skupaj. V objektu sem bil čisto sam, le na poti nazaj sem videl parkiran traktor lokalca, sicer pa nikjer žive duše. Predlagam ogled. Objekt je zapuščen od razpada juge oziroma od maja 92, ko je JNA zapustila otok. Žal je pokradena vsa inštalacija, jasno bakreni vodniki in železje, ki se ga je dalo spiz... baje da so na otok prihajali tudi iz "Indije" in oplenili, kar se je dalo. Sicer je objekt za moje pojme lepo ohranjen, stene v tunelih se ne krušijo, zaznati je sicer vlago v začetku, ker ni več prezračevanja. lotili so se celo inštalacij v tleh... groba in nepopolna skica, ki sem si jo naredil, seveda ni vrisanih stranskih izhodov na vrh, ki sem jih odkril šele ob ogledu, in kopice vseh prostorov izgled vhoda na vrhu hriba na vrhu je zaznati položaj za protiletalsko obrambo še najbolj zanimiva pa je očitno nekakšna tankovska kupola (italijanska izdelava, na kupoli piše ILVA), ki je bila nekoč obdana v celoti s kamni zaradi kamuflaže, po moji oceni nekakšna opazovalnica na vrhu, saj je bila iz notranje strani zaprta s kar tremi vrati, skozi luknjo pa se bi sicer dalo splaziti. v kupolo je verjetno od spodaj nekoč vodila lestev kupola je seveda dostopna od spodaj in sem si jo ogledal še en stranski vhod, ki pripelje v šumo sledi Indijcev, ki vsega pač niso uspeli odpeljati glavna pot na vrhu, dostop do vhodov/izhodov je po potkah v "makijo" spust iz vrha nazaj proti cesti tu sem naletel na traktor, nastavek za košnjo (verjetno) nazaj proti Visu, ja višinska razlika je kar 350m z leti se je pokazal kabl, ki je bil napeljan do objekta ob 8:29 sem prispel na izhodišče ter se odpravil do apartmana na zajtrk vse je potekalo po planu, vse mine so ostale na svojem mestu leta 2008 je nekemu turistu res mina odnesla nogo, vendar je bilo to v bližini sedaj še delujočega radarja na Humu (blizu Titove špilje), kjer je turist preplezal ograjo oziroma žico, da bi bolje videl sončni zahod. Ob shojenih poteh in v objektih pa min zagotovo ni (več). Previdnost sicer ni odveč. V prilogi še .gpx datoteka, sled poti. Vela glava Vis.gpx

2. dan 10:08 Po zajtrku sem se zapeljal do Komiže, Vis je majhen otok, na drugo stran je 10km, tako je možno tudi rentat skuter in kolo, a je kar gore, dole. Namen: ogled kompleksa bunkerjev, topov na rtu Stupišće in raketnih podkopov za raketni sistem Rubež-E. Podobne rakete kot na čolnih OSA (ruski termit), le da so na tovornjakih. Po odhodu so vse odpeljali v MNE (nekje zasledil in poskušalo preprodat). Vožnja do rta po makadamu, mimo smetišča, do raketnih podkopov ok, naprej pa malo globji makadam Videoposnetek vožnje do hangarja. Smetišče za bmwje Na otokih so bile smeti vedno problem, sedaj je zadeva z globalnim potrošništvom še slabša. podoben raketni sistem je bil tudi na Lastovu (zagotovo načrtoval isti človek). Očitno so s temi raketami posodobili zastarele topovske baterije, kot dodatna zaščita morja. tale zadeva je bila, oziroma dva takšna sistema (če se kdo bolje spozna, lahko dopolni) pelješ skozi in na drugi strani ven, zgoraj kamuflaža, stiropor skladišče za rakete termit zgoraj se vidi šina-tračnica, tako so rakete nalagali v sistem stiropor, kamuflaža, v drugem skladišču so vrata zapikana, skladišča imajo zračnike, ki segajo visoko v hrib, na vrhu izgledajo kot majhne hišice

2. dan, 15:39 Na povratku nazaj sem se pri Komiži, no nad Komižu, ustavil še pri enem exYU kompleksu, "rdeče skale, stene" oziroma "Crvene stine", kjer je bila predvidena bolnišnica oziroma "novinarsko" središče Tanjuga, ki bi v primeru vojne posredoval všečne pravljice raji. Stene so bile ponekod zvočno izolirane. cesta do objekta oziroma vhoda v steno izolacija iz druge strani je stranski vhod7izhod iz hriba malo sem se zaplezal do stranskega izhoda po teh ciglih bi rekel, da je bil vhod zazidan in da so jih razbili po odhodu JNA kamuflažna stena oglede sem zaključil na rivi ob pivu, 18:30 v prispevku ne prikazujem vseh objektov, le tiste, ki so bili meni najbolj zanimivi oziroma najjaće, v dveh dnevih si vsega ne moreš ogledati, pa tudi začne se "ponavljati" ker nisem vajen alkohola in ker me je napihalo, me je proti večeru začela boleti glava

nato sem pot nadaljeval do samega rta Stupišće, kjer so ostanki vojašnice ter kompleks topovskihbaterij, štirje topovi, italijanski Ansaldo 90/53 nikogar nisem srečal vhod v kompleks tunelov, princip enak na vseh otokih (Lastovo in še drugje na Visu) to so postelje, ogrodja, kjer so ajali top 1 in lep razgled na otok Biševo, je bilo kar nekaj jadrnic, škoda, da ... od zunaj, top so ukradli oz kar je ostalo od njega tudi vsa druga inštalacija pokradena ta pa še je ostal izhod v sili opazovalnica tu so ta glavni osmatrali in takoj poklicali lahko so se tudi zaprli ob 11:49 sem končal z ogledom in se zapeljal proti Milni k znancu, ki me je čakal s kosilom Ženka

3. dan, torek, 12:24 Plan je bil, da se zgodaj zjutraj odpravim na izlet in sicer na še en odročen kraj, rt Barajci, kjer je še ena baterija italijanskih topov, kakor tudi drugi objekti. Dostop je možen tudi po makadamu okoli 11km v eno smer, jaz sem se odločil za izlet po pešpoti iz Komiže. 8.5km hoje v obe smeri. V prilogi .gpx sled. Ker sem se obiral, je bilo opoldne prekrasno za hojo po vročini liter vode je komaj zadostoval. pešpot je solidno markirana, sicer pa so tam tudi lepe manjše plažice razgled na Komižo, pot poteka delno po senci-gozdiček, delno je pa po soncu (gor in dol) do samega rta sem prišel po precej obrasli stezici, že na vrhu pa je cel kup objektov in položajev ter fake bunkerjev vhod v opazovalnico, vendar je bilo v njej polno netopirjev in jih raje nisem motil (zmotno je prepričanje, da so slepi) topovske baterije oz kompleks pa sem posnel, pri vhodu je viden vandalizem, so v objektu očitno kurili zelo podoben princip, 4 topovi s pomožnimi prostori, s to razliko, da so bili ti štirje topovi kamuflirani kot dalmatinske hišice , se vidi po konstrukciji, vendar sedaj strehe ni "več", je verjetno kdo drug bolj rabil bilo je že kar vroče, zato sem počival na hladnem ob temeljih za top dostopno z vozili, zato se je dalo krasno oplenit ruski stroj Po prihodu do apartmana 16:05 sem pojedel poživilo, spakiral ter se odpravil k počitku. Rahel glavobol je po zaužitju sladoleda in kave prenehal. žlička je bila poleg rt Barjaci.gpx

READY TO TRAVEL Na novo obut in dobro otovorjen. Jutri tranzit do Aoste, verjetno nas bo konkretno pralo, pa preko vel. St. Bernarda v Švico, tam prespat, v ponedeljek v Chamonix, če bo vreme lepo na Aiguille du Midi, popoldan preko Col d I"Iseran prevozit v obratni smeri to kar so kolesarji na letošnjem Touru, spanje in preko Col du Galibier-a na Alp d"Huez, potem pa proti severu Španije, do Portugaske, tri tedne moto dopusta, okvirna ruta je spanirana, kar bo pa v reali, bomo videli.

Ohrid - Elbasan - Tirana - Shkoder. Vroče za popiz..t. Skozi Tirano skoraj brez zastojev....ker so na kriticnih točkah usmerjali Boruttovi kolegi. Tisto mahanje z liziko sicer ni imelo nikakrsne vsebine, premikal smo se pa le. Promet pa kaotičen, idiotov za volanom za izvoz. P.S. Ta oranžna ŽAL ni moja. Ocenil bi jo pa z 11,53, če je najvišja možna 10.

2. dan, po kosilu, 14:45 Po kosilu se je prilegel lep sprehod z motorjem do Titove špilje. Tu se je baje "stari" skrival in vodil špil dalje. https://hr.wikipedia.org/wiki/Titova_špilja Nato sem nadaljeval po cesti naprej, do cerkvice Sv, Duh, višina kakšnih 580 nmv, lep razgled na Komižo, v bližini je radar HVOja. gor seveda vodi iz Komiže in Visa pešpot, vendar je to kar za hodit, precej višinske razlike, morda v kakšnem drugem letnem času prav prijetno. Tu so se že pojavili turisti v opankah s hrvaškim vodičem, ki je odgovarjal na neumna vprašanje, predvsem se je vse sukalo okoli tega, kje se da narediti lep selfie...angleško govoreči in rejeni angleži iz južnih kolonij.

Dobro narejen "turistični JNA vodnik" za Vis. Tudi angleži (in drugi) so čuvali Vis . . .. ?

Ker se zelo bojim neviht, mi je Karmen na hitro naredila "thundershirt". Pa sem kar šel spat. P.s.: če mi Dropsi ne bi pokvaril prav vsake slike, bi tudi bilo ok ?.

Privat me sprasujejo kako narediti tubeless... Najprej sem vijake špic zalepil z lepilom 3M Marine 5200 nato pa še prelepil s trakom 3M 4412n. Lepila so draga, oba skupaj okrog 100Eu, sva pa z bratom delila na pol. Obema drži, zdaj že drugi par gum. Lepila ostaneta mehka ves čas. Ne priporočam uporabe silikona, ker je jedek.

Ker je med dopustom dolgcajt, sva vsak drugi dan, sedemkrat zapored strašila po magistrali ......

Upam da se vidi šveda...

Zgodovina je zgodovina, pa kakršna koli je bila. Smetišče (zgodovine) pa je, ponavadi, samo za tiste, ki jo radi ponavljajo - žal ?

Danes sva se s kulom predividoma za mesec dni poslovila od Idrijske Zale in ker mi med vožnjo ni bilo zaradi dežja treba obleči anoraka sva lahko s kulom prevozila celo današnjo predvideno etapo ...

malo me je presenetilo, sem se zapeljal naredit fotko pa muslimanska družina iz nemčije v morju, ženska se je kopala v rjuhah

Kako... lep... MOST.

Še od četrtka vtis ?

Ker vemo, da nisi umetna inteligenca, ...

Škoda, ker se ne vidi tako dobro, kaj jo krasi iznad okvirjev...notranja lepota?

...smetišče zgodovine, kar ni več uporabno onesnažuje planet...

Spet malo popotovanje po vaseh a pot pripeljala do RACELAND,kjer bli ziher motosvetovci glede na Mitas gume...heheh

Danas sam opet skupljao ostatake gume. Rezultat se vidi

Rumen trikotnik v vsakem primeru pomeni napaka, samo pol moras ugotoviti kaj je, luč, stikalo, bencin...

Sem že velikokrat napisal, da je potrebno razmišljati v m/s. Šele takrat se zavemo, kako hitro se premikamo skozi prostor. Petnajst metov prevoziti v eni sekundi je skoraj dolžina šleperja. In v tej sekundi gre lahko marsikaj narobe. Ker zmanjka časa za reagirati, ko se nekaj zgodi. Ampak, koga briga varnostna razdalja, omejitev hitrosti in ostaja sranja napisana v knjigi z naslovom Zakon ... Samo ne potem jokcati, da je na cesti sranje. Seveda je sranje na cesti, če smo pa vsi mi na njej. Torej, dajmo biti odgovorni in varni zase in za vse ostale. Bo svet lepši. Ker krvave ceste niso lep svet. Pa naj se gasilci še tako trudijo.

No malo sem vtisoval. V četrtek logarska pa čez pavlicevo, jezersko. Včeraj vršič pa dol na bovec, kobarid, železniki, sk.loka. Zdej pa dost. Motor bo imel hmal 10.000km ?

Umetna inteligenca je pičkin dim proti naravni neumnosti....

Prvic po nesreci na tezjem mopiju in kuj 70km...velicasno...

Ja realno se mi zdi da je za začetnika fino imet ena 2 ali pa 3 jurčke, kar se sicer da dokaj hitro našparat... Moja zgodba, ko sem na prvi motor sedel par let nazaj, pri svojih 19ih: Ko sem začenjal z vsem skupaj, niti nisem vedel da me bo to tako potegnilo; pogledal sem par videjev na YT, pogledal slike na Motosvetu (vtiskanje), in sem se nekako zaljubil, in odločil da se pridružim motoristom. Mel sem prej moped, pa se mi je večkrat zaluštalo, "Kaj pa če bi imel kaj večjega in lahko šal kamor koli?"... No, in sem šel; Cena izpita je bila cca 800€ od začetka do konca. K sreči sem si od "rojstva" pa do svojega 19. leta ves čas dokaj pridno šparal denar, in sem mel neko solidno zalogo iz katere sem lahko jemal (vsako poletje sem delal med počitnicami, denar od rojstnih dnevov dajal na stran, ipd...). Jasno je bilo da starši tukaj pač ne bodo dali everčkov, ker je mati v paniki ko samo pomisli na motor. ? No, še pred začetkom praktičnega dela je bilo potrebno kupiti opremo. Čelado sem hvalabogu že imel od skuterja (cenovni rang cca 150-200€; ni bogvekaj, je pa bilo več kot dovolj za začetek). Kupil hlače, škornje, rokavice, jakno, pa še par dodatnih pizdarij (podkape, motoristično perilo, take stvari...) vse skupaj za kakšnega jurčka, ali pa malo pod, in gas. Po opravljenem izpitu itak - takoj na motor. Gledal motorje v rangu 2000€ +/- kakšnih 100 evričev. Vedel sem da motorja za 1000€ nočem, ker se mi zdi glupo da bi kdo prodajal dober motor za takšno ceno... Skuter smo kupili za 1700€, za motor bi pa dal polovico? Ne. S časom najdem Suzuki SV650S v katerega sem se zaljubil, sem si pa račun izpraznil tako da mi na njem ni ostalo niti 10€. Hvala Bogu sem bil priden v šoli, pa sem čez par dni dobil štipendijo, da sem spet lahko dihal Vem da ko sem ga kupil sem mel ravno še za en tank ali pa dva, da mi je mama komplet v šoku prispevala za vinjeto, da sem lahko priprdel do doma ? Skratka, moje mnenje, za čistega začetnika, torej brez izpita, če hočeš začet motorirat, je lepo imeti ene 3ooo€ na lagerju. Sicer pa, za študente ki še živijo pri starših, z malo dela se lahko da 200-300€ mesečno na stran. Pa eno leto delaš, naslednje leto si motorist. Če si pa hardcore škrtica pa ne kupovat motorja, ker se boš ubil ko boš z zradiranimi gumami šel v ovinek in te bo odpihnilo. Resno. Ne preveč šparat... Lp, Bg

Tale je pa moja.

danes

Yuhu. Opet ja. Spet sparam, in dragi moji, to sparanje ni nc. Fak of. Po 12 letih sm su u papucah na morje. Z dizlom. Poceni. Fukitese. Ne bom vec sparu.

Trije gremo sredi tedna od Predjame naprej do konca TET-SLO in naprej na TET-HR.

Še dve sliki, pol pa spat, ter naštudirat, kako v Iran?čez Turčijo ne spuščajo, bo treba čez Gruzi, Azerbajdžan in tam v Iran, baje, da so ta mesec, 3,4 že vstopili?če ne bo sreče, pa nazaj v Turčijo, in z pomočjo višjih sil, kateri bi me olajšali za par 100 €??ampak, zlahka jim ne dam...

Iz Kalabake (Meteora) po AC do Grevene, pol pa na A29 do Kastorie. Cesta pazna, asfalt nadpovprečen...skratka uživaško. V Kastoriji na gorsko cesto (kot na Pokljuko) čez smučišče TOTTIS (1600m/nm). Še ena prazna, ovinkasta, uzivaška.....cesta. Čez mejo do Bitole, pa na Prespansko jezero. Cez sedlo Galičica na Sv. Naum na Ohridu. Sedaj pa tri dana izlezavanja do bolova.

Danes sem špilal domačina, lokalca. Kratke hlače, majica, napol zapeta čelada...pa od parkinga do parkinga.....pa še mal peš... Aja....pa nosilec za navigacijo sem namontiral tako " mojstrsko", da sem pri manevriranju na mestu ob skrajnem zasuku krmila pustil pečat na tanku...?.

Plomin Razpaljotka

Potepanje po Logarski dolini slap Rinka pod slapom na severni strani Alp (Avstrija) in Jezersko

Danes spoznavanje novega mopeda do Krka

in še dokaj dolgočasen video na serpentinah sem pa gumo očistil

Pravkar iz servisa, prevoženih 13200 km. Prodam. Brez ene praske, kdor najde prasko mu spustim ceno še za 200 € Dodatno nameščena oprema:Podblatnik PUIGZaščita sprednjega pokrova mašine SW-MOTECHPodaljšek sprednjega blatnika MACHINEARTZaščita cilindrov MACHINEARTZaščita hladilnika EVOTECHZaščita sprednjih vilicZaščita nihajkeStabilizator vizirja SW-MOTECHŠirše podnožje tačke SW-MOTECH

Ravno sem malo prečekiral avtonet! Za 1500 € se najde že soliden motor. Dober mehanik, servis, nove pnevmatike... pa si na 2-2.5 k€ Ter vozi miško. Zaščitna oblačila tudi niso nek bav-bav. Se da dobiti kvalitetno in novo za male pare. OK! Ni top oprema, ni top motor je pa motoriranje. Kot pubec sem z mojo šipendijo, z delom ob šoli, potem z plačo dajal polovico denarja staršem za “stroške” (in sedaj pravita, da jih nimam rad-ja kak le?) in nikakor nisem mogel do svoje želje -motorja. Stari mi je tudi dejal, da motorja na nejgovem dvorišču tudi NE bo in pika. Potem sem odšel od koče, se osamosvojil, poročil, ustvaril familijo, pričel z gradnjo in ponovno ni bilo sredstev za motor. Otroci so odraščali, hiša stoji.. iz enega klavrnega podjetja sem šel na samostojno pot, do gradbene krize, nato v drugo klavrno izkoriščevalsko podjetje, nato preživel še stečaj, zamenjal panogo in sedaj sem našel delo katero me veseli, v njem uživam, sem cenjen in solidno plačan. Vmes sem zlagal drobiž v nogavico ter nabavil nekaj za svojo dušo. Ker nisem imel A kategorije sem kupil pravega kitajskega štirikolesnika. 250 ccm, grd kot satan. Ampak priznam, da sem z njim užival. Zamenjava za drugi, tretji...šesti in nato odločitev, da grem na A kategorijo in kupim motor. In tako je bilo! Ko mi danes nekdo pravi, da je motorizem drag se smejim! Ker smo se šli na koncu že bolj resno zadevo z štirikolesniki bom podal nekaj stroškov z njimi, da si lahko naredite primerjavo z stroški motoriranja. Nakup resnega vozila 4x4. 12.000+ €. Servisni interval na 3000 km 350 € (veliki servis 500€), poraba 9l+ na 100 k. Pnevmatike 550€ za cca10k km. Menjava jermena na 6 do 9 k km 200€ ... Ko pubec sem vedno dejal, ko sem videl Poršeja, Mečko, Bemfo... da bi jaz to imel! Danes ga nočem pa, da mi ga podarijo. Pri motorjih je enako. Pubeci bi top mašine, najlepše, najmočnejše, najhitrejše... Z leti si očistiš pojme in razmišljaš o tem, kaj potrebuješ in ne o tem kaj bi imel

v končni fazi je tako kot praviš, nič posebnega še lepši je primer v eni drugi temi, ko spremljamo nekoga, ki se vozi po "pustinji", dolgčas pravi, pa tudi v bregih je pusto in dolgčas to je motorizem, večino časa ti je dolgčas