Dvorana slavnih

Azerbajdžan ?

Turčija mimo, počasi proti vzhodu... Vzameš sobo z wifi, pa ga ni?oglašujejo bazen, pa ni vode?kaj še bo, boljše da ne vem... Sedaj pa dva dni počitka, pol napadem Azerbajdžan, in če bo vse po sreči, še Iran?

Čez vikend sva vtiskala na Pohorju... Relacija MB - Sl. Bistrica - Oplotnica - Dom na Osankarici - Sv. Trije Kralji - Areh - Hoče - MB ?? Včeraj naju je tud malo zalilo, pa nič zato... ?? Lp, Bg

Bolje da ispadeš budala nego iz brzog voza

Start ob 5 uri zjutraj v rahlem dezju, v okolici Benetk nas je dve uri hudo pralo, vsi dezjaki premocili, v okolici Milana pa sonce in 32C, po dolina Aoste superca, soncek in 26C, pred pred vzponom na g.s.Bernard se okrepcamo, vreme pa se zacne hitro kvariti, vrhove gora prekrijejo oblaki....hitro se spravimo na motorje in gas proti vrhu, cesta lepo speljana, ne prevec zavita, z lepimi razgledi.....se lepsi bi bili v soncnem vremenu, proti vrhu dez, mocan veter in gosta megla, tako, da, ko sem pripeljal na vrh sploh nisem vedel, da smo ze na prelazu, komaj 5C.....na slikah ni videti kako slabo vreme je bilo, komaj smo nasli tablo z napisom da smo se pofotkali.... voznja navzdol na švicarsko stran je bila voznja v "prazno" res mocni sunki vetra, dez, megla, ozko zavita cesta, mestoma brez ograje in avtomobilisti, ki so tavali po obeh pasovih....srecno prispeli v dolino in se namestili v hotelu, docakali se tretji par, vecerja.....jutri pa v Chamonix in na Aguile du Midi, ce bo vreme omogocala kak lep razgled, nato pa malo cez prelaze, prvi bo Col de IIseran

Evo, navigacija je že sprogramirana

...ne me fotkat...ne me fotkat....

Ohrid - Elbasan - Tirana - Shkoder. Vroče za popiz..t. Skozi Tirano skoraj brez zastojev....ker so na kriticnih točkah usmerjali Boruttovi kolegi. Tisto mahanje z liziko sicer ni imelo nikakrsne vsebine, premikal smo se pa le. Promet pa kaotičen, idiotov za volanom za izvoz. P.S. Ta oranžna ŽAL ni moja. Ocenil bi jo pa z 11,53, če je najvišja možna 10.

3. dan, torek, 12:24 Plan je bil, da se zgodaj zjutraj odpravim na izlet in sicer na še en odročen kraj, rt Barajci, kjer je še ena baterija italijanskih topov, kakor tudi drugi objekti. Dostop je možen tudi po makadamu okoli 11km v eno smer, jaz sem se odločil za izlet po pešpoti iz Komiže. 8.5km hoje v obe smeri. V prilogi .gpx sled. Ker sem se obiral, je bilo opoldne prekrasno za hojo po vročini liter vode je komaj zadostoval. pešpot je solidno markirana, sicer pa so tam tudi lepe manjše plažice razgled na Komižo, pot poteka delno po senci-gozdiček, delno je pa po soncu (gor in dol) do samega rta sem prišel po precej obrasli stezici, že na vrhu pa je cel kup objektov in položajev ter fake bunkerjev vhod v opazovalnico, vendar je bilo v njej polno netopirjev in jih raje nisem motil (zmotno je prepričanje, da so slepi) topovske baterije oz kompleks pa sem posnel, pri vhodu je viden vandalizem, so v objektu očitno kurili zelo podoben princip, 4 topovi s pomožnimi prostori, s to razliko, da so bili ti štirje topovi kamuflirani kot dalmatinske hišice , se vidi po konstrukciji, vendar sedaj strehe ni "več", je verjetno kdo drug bolj rabil bilo je že kar vroče, zato sem počival na hladnem ob temeljih za top dostopno z vozili, zato se je dalo krasno oplenit ruski stroj Po prihodu do apartmana 16:05 sem pojedel poživilo, spakiral ter se odpravil k počitku. Rahel glavobol je po zaužitju sladoleda in kave prenehal. žlička je bila poleg rt Barjaci.gpx

2. dan, 15:39 Na povratku nazaj sem se pri Komiži, no nad Komižu, ustavil še pri enem exYU kompleksu, "rdeče skale, stene" oziroma "Crvene stine", kjer je bila predvidena bolnišnica oziroma "novinarsko" središče Tanjuga, ki bi v primeru vojne posredoval všečne pravljice raji. Stene so bile ponekod zvočno izolirane. cesta do objekta oziroma vhoda v steno izolacija iz druge strani je stranski vhod7izhod iz hriba malo sem se zaplezal do stranskega izhoda po teh ciglih bi rekel, da je bil vhod zazidan in da so jih razbili po odhodu JNA kamuflažna stena oglede sem zaključil na rivi ob pivu, 18:30 v prispevku ne prikazujem vseh objektov, le tiste, ki so bili meni najbolj zanimivi oziroma najjaće, v dveh dnevih si vsega ne moreš ogledati, pa tudi začne se "ponavljati" ker nisem vajen alkohola in ker me je napihalo, me je proti večeru začela boleti glava

Mal tavhanja.... VID-20190729-WA0001.mp4

No, pa sem jo oddelal tudi jaz. Verjetno eden zadnjih motosvetovcev..?.SH20. od juga proti severu. Pa po severu Đukanovičije do Tare, .......sem se spomnil in ustavil, kjer sem natanko 23.6. 2001 štartal z raftingom na Tari. Današnjo turo končal na Žabjaku v hotelu, kjer čakam napovedan naliv in večerjo. Navdušen nad SH20.

4. dan, sreda, 5:00 zgodnji trajekt ter prijetna plovba do Splita nato sem naredil napako ter se peljal od Splita po magistralki, ki je bila kar polna, polna turistov in čudnih šoferjev, sem pa izkoristil priliko ter preveril vse radarje, vse lokacije so držale, le ena omejitev je pri Biogradu 70. dolgočasna vožnja po jadranki... Počitek na Jadranki, nakar sem se odpravil Senj-Josipdol-Duga Resa...slaba cesta, nazadnje sem tam vozil pred 20 leti. V Karlovcu na AC in domov v metropolo. malo po 18. uri sem prispel brez težav domov (zelo na easy). z materialom ni bilo nobenih težav, malo sem se igral z nastavitvijo ventila oilerja, v glavnem močno sem mazal Na Visu je kaj za videt, kar se tiče teh JNA "ostankov", so sorazmerno lahko dostopni in jih je veliko. Zadeva je blizu in predstavlja budget izlet, veliko vidiš, se dovolj navoziš pa še blizu je, tako da ni bojazni, da bi prevozil tisoče km in bi ti na destinaciji kitajci motili sceno. Na dvoriščih lahko vidiš vidiš tudi zapuščene barke, v glavnem s pravo mero domišljije, je lahko to svetovni izlet Da ne omenjam, da se je možno tudi okopat, a o plažah sem pisal v 2008.

2. dan 10:08 Po zajtrku sem se zapeljal do Komiže, Vis je majhen otok, na drugo stran je 10km, tako je možno tudi rentat skuter in kolo, a je kar gore, dole. Namen: ogled kompleksa bunkerjev, topov na rtu Stupišće in raketnih podkopov za raketni sistem Rubež-E. Podobne rakete kot na čolnih OSA (ruski termit), le da so na tovornjakih. Po odhodu so vse odpeljali v MNE (nekje zasledil in poskušalo preprodat). Vožnja do rta po makadamu, mimo smetišča, do raketnih podkopov ok, naprej pa malo globji makadam Videoposnetek vožnje do hangarja. Smetišče za bmwje Na otokih so bile smeti vedno problem, sedaj je zadeva z globalnim potrošništvom še slabša. podoben raketni sistem je bil tudi na Lastovu (zagotovo načrtoval isti človek). Očitno so s temi raketami posodobili zastarele topovske baterije, kot dodatna zaščita morja. tale zadeva je bila, oziroma dva takšna sistema (če se kdo bolje spozna, lahko dopolni) pelješ skozi in na drugi strani ven, zgoraj kamuflaža, stiropor skladišče za rakete termit zgoraj se vidi šina-tračnica, tako so rakete nalagali v sistem stiropor, kamuflaža, v drugem skladišču so vrata zapikana, skladišča imajo zračnike, ki segajo visoko v hrib, na vrhu izgledajo kot majhne hišice

Na off

Daj, daj. Na pamet ne gre. Bi se vrtel v krogih po moje. Enkrat sem se že zgubljal vDolomiti in si raje prej malo pripravim scenarij. No šlo je potem tako kot je narisano spodaj. Žgalo 40 stopinj v dolini, na prelazu Rombo pa 13 stopinj v predoru. Kakorkoli prevozil sem približno 20 prelazov. Prvi dan od doma preko Avstrije v Tolmin. Otvoritev Metaldays festivala in nekaj dobre muzike. Potem pa dva dni Dolomitov od Tolmina do prelaza Rombo in nazaj na metalce. In zadnji dan skromnih 150 km do doma čez Kladje.

Deževno jutro, na samo na Žabjaku, ampak povsod okol. Startava v rahlem dežju proti Nikšiču in tam desno na Trebinje. Mal rosi, pa neha, pa spet mal pomoči. V glavnem, se da. Takoj po prehodu meje se ulije na polno. Vse do Trebinja. Tam me navigacija usmeri na M6, na polovici pa me pri zaselku Ravno usmeri na R426. V dežju 15 km ceste širine 2,5 metra. Zabavno in mokro. Neum pricaka v soncu, ko parkirava v Makarski, se spet ulije. Slika je samo ena.....

nato sem pot nadaljeval do samega rta Stupišće, kjer so ostanki vojašnice ter kompleks topovskihbaterij, štirje topovi, italijanski Ansaldo 90/53 nikogar nisem srečal vhod v kompleks tunelov, princip enak na vseh otokih (Lastovo in še drugje na Visu) to so postelje, ogrodja, kjer so ajali top 1 in lep razgled na otok Biševo, je bilo kar nekaj jadrnic, škoda, da ... od zunaj, top so ukradli oz kar je ostalo od njega tudi vsa druga inštalacija pokradena ta pa še je ostal izhod v sili opazovalnica tu so ta glavni osmatrali in takoj poklicali lahko so se tudi zaprli ob 11:49 sem končal z ogledom in se zapeljal proti Milni k znancu, ki me je čakal s kosilom Ženka

Po lanskem izletu na otok Lastovo, sem si letos ogledal še otok Vis, ki je bil v Jugi za širši turizem izoliran, otok pa je vojska posvojila in izdolbla tunele, bunkerje ter zgradila vojašnice. Lokacije vojaških objektov sem zbral tukaj, če bi si še kdo rad zadeve pogledal. http://snecer-poi.blogspot.com/2009/06/vis-poi-2008.html Tokrat sem šel na izlet v solo varianti, odločil sem se zadnji hip, malo me je odvračal termin (nekako sem imel v mislih konec septembra), saj bi otok lahko bil napolnjen s turisti (a ni bilo prehudo) pa tudi na cestah bi gospodarile slovanske registracije z atipičnim stilom vožnje, k temu pa je še dodati vročino. Dan, dva pred odhodom sem poiskal še namestitev, ki je bila za ta termin in eno osebo smešno poceni, apartma 25 eur/noč - 10% popust na bookingu od "znancev", v glavnem džabe, tri dni za 67 eur. Majhen apartma za eno osebo brez presežkov, razen tega, da je wifi delal hitreje kot doma. Še pred desetimi leti, ko sem bil nazadnje na Visu, so imeli linijo v svet 512kbs, sedaj pa tudi mobitel deluje solidno. https://www.booking.com/hotel/hr/apartments-dilk.sl.html link do apartmana, imajo tudi druge, za več oseb, motor je parkiran zunaj pred hišo na parkingu, za svojega se nisem bal, ima serijski Vigo , alarm in še kaj, lahko bi pustil not tudi ključe. 1. dan Odhod v nedeljo zgodaj zjutraj, z vinjeto do Gruškovja po novi AC, na meji je bil kar nekaj osebnih vozil, ki sem jih obvozil, tako da čakanja ni bilo. Kar sem profitiral na meji, sem izgubil na prvi cestninski, ko turist ni znal plačati cestnine, očitno s kartico iz aliexpresa, na koncu ga je rešilo osebje in mu pobralo gotovino, iz kriljenja sem razumel, da naj drugič pogleda na table. Nato vožnja po AC do Karlovca, kjer sem tankal in se pripravil za motogp D1, start ob 7:05. V glavnem brez resnega prometa in na easy sem prikruzal do Gračca, kjer sem zajtrkoval ob 9:08. Očitno zapuščena srpska gostiona iz časa Krajine. Vmes je priletela skupina Slovencev, pretežno na bmwjih (gs&co), katere sem kmalu prehitel, ker so imeli neke foto seanse ob cesti. Trajekt sem imel ob 15:00 uri, karte kupil in natisnil (lahko pokažeš tudi na mobiju, a papir je ziher) kar preko spleta, povratna za motor in telo je bila okoli 39 eur. Za nekatere trajekte (tudi Vis) v sezoni priporočajo rezervacijo (zaradi gneče), za motor seveda ni težav, ker greš prvi gor, sam nakup prek spleta pa tudi pomeni rezervacijo. https://www.jadrolinija.hr/ Za Kninom, 10:11 sem malo počival na klopci, ker sem bil prehiter. Zgodaj sem krenil zaradi temperatur in prometa. Ob ponovnem štartu me je skupina spet prehitela oziroma so bili kar razvlečena čreda, tako da sem se nekako vrinil v formacijo in opazoval stil vožnje, zunaj 110+, naselje ni bilo pod 60, kljub temu pa so me sidrali, tako da sem na koncu, ko so se pojavili ovinki ob Perućkem jezeru, zadevo dokončno uredil so me pa kolegi motoristi posneli tudi s kamero, mislim da je bil en na XRu ali RR. V Sinju sem ustavil, da poslikam priprave za Alko zanimivo, s folijo pokrita steza, da je ne bi preveč razmočilo Nato sem počasi nadlajeval do Splita, kjer sem malo dotankal, pregledal vse radarje v okolici, se zapeljal do trdnjave na Klisu in bil kljub temu že ob 13:12 na pole p. v trajektni luki. Trajekt je odplul po planu, ni bil napolnjen. Na trajektu sem si krajšal čas z ogledom finala v Wimbledonu, navijal sem za Rogerja, ki je za odtenek bolj raznoliko igral. Na trajektu v družbi RR, dobri so tile cestakarji, oba s sopotnico z nahrbtniki. Vse se da, če se hoče. Plovba traja 2 uri+, brez posebnosti. parking pri apartmanu, v bližini par 100m je trgovina tommy, no market, kjer je vse na voljo. nekaj sem nabavil za pojest slika Visa Ker sem imel še čas, sem se zapeljal do trdnjave George, ki je bila še 2008 zanemarjena in zaklenjenazadeva, danes tam obratuje petična gostilna za EU imperialiste. Ogled je sicer brezplačen. lepi azgled in prijeten ambient ovčice pripeljejo trošit v stilu...

READY TO TRAVEL Na novo obut in dobro otovorjen. Jutri tranzit do Aoste, verjetno nas bo konkretno pralo, pa preko vel. St. Bernarda v Švico, tam prespat, v ponedeljek v Chamonix, če bo vreme lepo na Aiguille du Midi, popoldan preko Col d I"Iseran prevozit v obratni smeri to kar so kolesarji na letošnjem Touru, spanje in preko Col du Galibier-a na Alp d"Huez, potem pa proti severu Španije, do Portugaske, tri tedne moto dopusta, okvirna ruta je spanirana, kar bo pa v reali, bomo videli.

video_rni_mp4.mp4

Ta je tudi globoka ja : "Šešir je mislu"

Neki malga je blo za večerjo

Grahovše (806m) - Dom pod Storžičem (1123m) - M. Poljana (1325m) - V. Poljana (1410m) - Grahovše En fajn krog...

...no in potem sem skoraj 3 tedne tega vozila sabo na šiht in domov ?...

Včeraj sem gruntal, kam bi se danes podal. Pa gledam vremensko napoved - Gorica 90% za dež, Koper 90%, Kočevje 90% , Postojna 90%, Celje 70%, Kranjska Gora...40%, dež šele ob 8 zjutraj. Zbudim se ob 3:15, takrat ko je moja šla šele spat No, se tud jaz nisem kaj več kot dobre 3 ure. Cesta je moka ampak ne dežuje, to je to. Nekaj po 4. štartam na Bled, podaljšam do Bohinja kjer sem bil ob pol6. Nikjer žive duše Nazaj grede me na Bledu dobi par kapelj, v smeri proti Kranjski Gori pa je blo za videt obupno, zato spremenim plan in se odločim da grem na Jezersko. Postajalo je vedno bolj hladno, na vrhu je blo samo še 14 stopinj in seveda se spomnim, da bi bilo dobro prvič sprobat gretje ročk - zakon, zadeva dela, v roke me skoraj peče Morem še pogruntat kak preklapljat med stopnjami, če je to sploh možno. Na cesti je v obe smeri kar nekaj kamenja velikosti do 10cm, kar pomeni da se na zlo daleč ravno ne vidi pa še za ovinki je marsikje, tudi nekaj debelih vej, pazite če bo slučajno šel kdo v tej smeri - čeprav dvomim, danes sem bil edino budalo z motorjem na cesti v 4 urah Vreme je vzdržalo do Šenčurja kjer me je pa dobil hud naliv, tak da sem dal gor dežni kombinezon in gasa po AC do doma. Kar nekaj ovinkov se je nabralo v teh 250km danes. Proti večeru grem še v Maribor na tekmo ampak dvomim da z motorjem glede na vreme...ali pač

2. dan, po kosilu, 14:45 Po kosilu se je prilegel lep sprehod z motorjem do Titove špilje. Tu se je baje "stari" skrival in vodil špil dalje. https://hr.wikipedia.org/wiki/Titova_špilja Nato sem nadaljeval po cesti naprej, do cerkvice Sv, Duh, višina kakšnih 580 nmv, lep razgled na Komižo, v bližini je radar HVOja. gor seveda vodi iz Komiže in Visa pešpot, vendar je to kar za hodit, precej višinske razlike, morda v kakšnem drugem letnem času prav prijetno. Tu so se že pojavili turisti v opankah s hrvaškim vodičem, ki je odgovarjal na neumna vprašanje, predvsem se je vse sukalo okoli tega, kje se da narediti lep selfie...angleško govoreči in rejeni angleži iz južnih kolonij.

Še dve sliki, pol pa spat, ter naštudirat, kako v Iran?čez Turčijo ne spuščajo, bo treba čez Gruzi, Azerbajdžan in tam v Iran, baje, da so ta mesec, 3,4 že vstopili?če ne bo sreče, pa nazaj v Turčijo, in z pomočjo višjih sil, kateri bi me olajšali za par 100 €??ampak, zlahka jim ne dam...

kapo dol, da boš med vožnjo v stranski kovček pogledal

Borutt kaj bi pa ti napisal? Je dosti policije in tista dva vojaka na južni meji? Kar se tiče policije na meji pač delajo kar zmorejo z podhranjenim kadrom. Krivci za rešeto na meji pa so izključno politiki. Stanje je katastrofalno in ko te pač začnejo na meji zajebavat vmes pa padalci prosto po Prešernu 200m stran juhuhu ti pač dvigne pokrovko na prvega plavega, ki ga vidiš, čeprav ni nič kriv.

Do Litve nisem ustavil na nobeni meji in kazu dokumentov ... komaj čakam da pridejo Rvati v Šengen ... ampak jim naši naujo pustl ... arbitraža pa to Mi ja pa lan na Hrvaški meji reku .. alo ninđa, skidaj kacigu pa sem jo skinu in pomižiknu policajki, ki je stala zravn ... pa sta se nasmejala in sem odninđu naprej .. dogodivščinam naprot

Je pa lepu ko prideš na Slo. mejo iz rvacke,,pa ti skenirajo vsako osebno posebi,ko kriminalca,ka si kurca pršu nazaj...,se počutiš takoj kot 2 razredni,v lastni državi, čakaš ko Mujo, uni hibridi pa drauf čez zeleno mejo, nikom ništa welcome refugees-open the border sistem,če mi nismo fukjeni pol ni nobeden.

Za poskusit!

Danes sem se lahko še enkrat peljal po Idrijski Zali, ker so se delavci držali urnika in cesto zaprli točno ob 9.00 kakor je bilo načrtovano. Zato sem zaporo ceste fotografiral šele ko sem se vrnil iz Bele. Dežna vetrovka se je med vožnjo do doma tudi že posušila.

Ne, v hotelu Lovac. Bolj na zacetku iz smeri Đurđeviča Tare. Nisva izbirala, ampak se je pripravljalo na naliv ( res se je kmalu zatem ulilo ko iz škafa) in sva parkirala pri prvem, ki je imel nadstresnico za motorje. Je pa že zdavnaj polna.....tik pred temo je priropotalo še ene 7 Čehov in še mal več Italijanov. Lahko pa, da sem slabo preštel.....sem ga moral sam ?

Sposojena, ampak meni ortolepa

Na Lasti tudi ni military turizma, vsaj ni mi znano oziroma v Ubliju itak ni rive Tu je kapija, kjer se je treba zgurat https://www.openstreetmap.org/#map=19/42.73275/16.83770 tu je odcep dol proti topovom, kjer bo treba peš, al pa če si upaš https://www.openstreetmap.org/#map=19/42.72983/16.84117 do raketnega hangarja pa se da normalno prit po makadamu https://www.openstreetmap.org/#map=19/42.72728/16.84177

V prvih vrstah so bili lizuni, ki niso pili alkohola in so za domov spali. Na sredini so bili neki povprečneži, ki so radi klepetali in peli lepe pesmice. Na koncu je bila Idrija vabi. Alkol v potokih, skakanje in plezanje preko sedežev, kajenje skozi strešna okna in bruhanje v vrečke ???. In stalno kričanje na šoferja: Daj, nabij to muziko ?!

Malo sem se shodil na Pagu. Vzpon na Sv. Vid. Pag - Sv. Vid.gpx

2. dan, ponedeljek Najbolj me je zanimal ogled (verjetno radarskega) opuščenega kompleksa, ki se nahaja na samem hribu Vela Glava, okoli 350 nmv. Imel bi naj oznako "objekat 160", po domače so mu rekli "rupa". Podjetni domačini so zapuščene objekte izkoristili kot dodatno turistično ponudbo, oglede ponujajo kar na rivi, vendar jaz si zadeve raje ogledam sam pa še vsega ti ne pokažejo. Poleg tega je seveda obisk solo odsvetovan, ker je nevarnost "min", ki pa seveda ob vplačilu aranžmaja izginejo Škoda, da ni država objektov zaščitila pred uničevanjem, iz vojaškega vidika danes najbrž niso več pomembni, bi pa lahko kot urejena turistična znamenitost vrnili nazaj nekaj denarja otoku Vis na račun večletne izolacije otoka. V glavnem, glede Vele Glave sem na spletu našel Slovenca, ki je v letu 91 služil prav v tem objektu in mi je tako povedal še par zanimiv zadev, za razliko od pravljic in mitov, ki nastanejo pri turističnih delavcih in v raznih člankih (npr. kapaciteta za 300 vojakov ipd.). Dostop do kompleksa je možen po markirani pešpoti iz Visa (odločil sem se za to varianto), ali pa tudi iz južne strani po deloma slabšem kolovozu (iz smeri kraja Žena Glava), cesti (za enduraše nobenih težav pa tudi s cestnimi gumami bi se dalo). https://www.openstreetmap.org/#map=17/43.04637/16.15630 manjkajočo cesto, pot in vhode sem vrisal v OSM zemljevide na podlagi lastnih GPS podatkov Iz apartmana sem krenil ob 5:05 uri, sem mislil, da sem vstal prvi, ampak je pol ure pred tem že petelin pri sosednji hiši kurblal na polno, torej sem bil že prepozen. pot v hrib se začne na tem odcepu, je tudi oznaka na tabli in sicer 701, ki označuje planinsko ali kolesarsko pot na Hum. pot je sitna kot pajkica, praktično en kilometer je prepreden s pajčevinami, v glavnem nonstop sem se čistil in izogibal mrežam, da jim nisem uničil dela po slabi uri hoje, je bilo ob poti zaznati, da se bližam območju, ki je bilo nekoč skrito očem na prevoju med hriboma se cesta nadaljuje naprej, vhod v kompleks pa se odcepi na levo v gozd tako izgleda vhod v hrib, glavni vhod, našel šem skupno 5 vhodov/izhodov v objekt, ki jih je od zunaj "nemogoče" najti, samo do enega stranskega vhoda je potka, vhod-stopnice pa so zakrite z grničevjem v glavnem, 50 minut hoje iz mesta v hrib in si tam. Priporočljivo je, da se takšne zadeve ogleduje še z nekom, v primeru, da se kaj pripeti, ker v objektih jasno ni signala. Za ogled sem bil sicer solidno opremljen, od svetilk, kamere itd. Pred tem pa sem se malo pozanimal o samem objektu in si izrisal približno skico.. Dejansko gre za en dolg tunel (cirka 400m po moji izmeri!), ki se na koncu konča s prostori, kjer so spremljali radar, telefonija ipd. Radar bi naj pokrival območje do Gibraltarja (to mi je povedal bivši vojak). V sredini tunela je nato pomožni izhod (+dva stranska in kupola), ki vodi po stopnicah na sam vrh hriba (tu se po stopnicah dvigneš za cirka 60m). Kar ni jih bilo konca, no ko sem zagledal štorže, sem vedel da je izhod blizu. V samem tunelu pa so na levi in desni strani prostori za ljudstvo itd., vidni temelji za agregate, wcji, tuši itd. Ker sem bil opremljen s kamero, sem zadevo posnel in predlagam ogled posnetka, ki bolj nazorno pokaže vse skupaj. V objektu sem bil čisto sam, le na poti nazaj sem videl parkiran traktor lokalca, sicer pa nikjer žive duše. Predlagam ogled. Objekt je zapuščen od razpada juge oziroma od maja 92, ko je JNA zapustila otok. Žal je pokradena vsa inštalacija, jasno bakreni vodniki in železje, ki se ga je dalo spiz... baje da so na otok prihajali tudi iz "Indije" in oplenili, kar se je dalo. Sicer je objekt za moje pojme lepo ohranjen, stene v tunelih se ne krušijo, zaznati je sicer vlago v začetku, ker ni več prezračevanja. lotili so se celo inštalacij v tleh... groba in nepopolna skica, ki sem si jo naredil, seveda ni vrisanih stranskih izhodov na vrh, ki sem jih odkril šele ob ogledu, in kopice vseh prostorov izgled vhoda na vrhu hriba na vrhu je zaznati položaj za protiletalsko obrambo še najbolj zanimiva pa je očitno nekakšna tankovska kupola (italijanska izdelava, na kupoli piše ILVA), ki je bila nekoč obdana v celoti s kamni zaradi kamuflaže, po moji oceni nekakšna opazovalnica na vrhu, saj je bila iz notranje strani zaprta s kar tremi vrati, skozi luknjo pa se bi sicer dalo splaziti. v kupolo je verjetno od spodaj nekoč vodila lestev kupola je seveda dostopna od spodaj in sem si jo ogledal še en stranski vhod, ki pripelje v šumo sledi Indijcev, ki vsega pač niso uspeli odpeljati glavna pot na vrhu, dostop do vhodov/izhodov je po potkah v "makijo" spust iz vrha nazaj proti cesti tu sem naletel na traktor, nastavek za košnjo (verjetno) nazaj proti Visu, ja višinska razlika je kar 350m z leti se je pokazal kabl, ki je bil napeljan do objekta ob 8:29 sem prispel na izhodišče ter se odpravil do apartmana na zajtrk vse je potekalo po planu, vse mine so ostale na svojem mestu leta 2008 je nekemu turistu res mina odnesla nogo, vendar je bilo to v bližini sedaj še delujočega radarja na Humu (blizu Titove špilje), kjer je turist preplezal ograjo oziroma žico, da bi bolje videl sončni zahod. Ob shojenih poteh in v objektih pa min zagotovo ni (več). Previdnost sicer ni odveč. V prilogi še .gpx datoteka, sled poti. Vela glava Vis.gpx

za uverturo sem si v neposredni bližini (rt Rogačič) pogledal podkop Jastog (zaliv Parja), ki je bil za podmornice in raketne čolne OSA. https://hr.wikipedia.org/wiki/Raketni_čamci_klase_Osa podobna zadeva je bila tudi na Lastovu, dva podkopa, zato se nisem spuščal v podkop in sem šel naprej pogledat na rt topovsko "baterijo". Dokaj preprost dostop po zadnjih par 100m po makadamu, bilo je okoli kar nekaj vozil, tako da je zadeva obljudena. vhod v kompleks po tunelih na drugo stran in pogled na morje pomožni vhod/izhod za prvi vtis je bilo dovolj, poleg so bili tudi drugi obiskovalci zadevo sem končal na rivi Ob 20:53 prihod v apartma in priprave za naslednji resnejši dan... Vremenska napoved je bila ugodna, ni bilo prevroče, okoli 28 stopinj, a kljub temu sem se odločil, da vstanem naslednji dan zgodaj in si še pred kitajci ogledam zadeve. se nadaljuje

No malo sem vtisoval. V četrtek logarska pa čez pavlicevo, jezersko. Včeraj vršič pa dol na bovec, kobarid, železniki, sk.loka. Zdej pa dost. Motor bo imel hmal 10.000km ?

Prvic po nesreci na tezjem mopiju in kuj 70km...velicasno...

Okuženi s hiv, hepatitisom, tuberkulozo in polni parazitov.

To gres na pamet, ce vidis tablo za kak prelaz kjer se nisi bil pa se tja zavijes.

Danes pa smo imeli zelo pestro glede vremena. Začeli smo s prijetno temperaturo, soncem in malo meglice, nadaljevali v vročino, nato močan naliv, ki nas je premočil in ohladil, da nas je že zazeblo in končali doma v lastnem znoju.