Dvorana slavnih

Vroč ter hudičevo naporen dan?veter in pesek,celih 300km je pihalo s severa, sem samo čakal, kdaj me bo vrglo? Na srečo, me ni, posledica vetra pa, uničen vizir?kot, bi ga dal peskat. Pesek pa povsod, v kovčku,v ustih še sedaj škriplje celo za pinlock je prišel... in leva stran motorja, kot iz trgovine?vso umazanijo je dol neslo, felne se svetijo, ketna tudi, nalepke na kavčku-pobledele... Kaj je bilo danes najbolj zanimivo, na teh kontrolnih točkah, kjer preverijo potni list in koliko je motor vreden?so na prvi, vse podatke oni napisali, na ostalih 7,8 pa dobil zvezek, kulico in piši Ime Priimek Ime očeta?ta mi je vedno, najbolj smešna Št. Potnega lista ter vize Državo Od kod do kam Datum ter Št. tablice

Lepo je ?

... jutri zjutraj, pa končno krenemo?

Danes smo startali ob človeski 9 uri, v planu le dobrih 300km do Lisboe ......vecino po stranskih cestah, da cim vec vidimo, ogledali smo si mesto Averio, Portugalske Benetke....zanimivo.....ustavili smo se tudi v mestu Coimbra, urejeno staro mesto z univerzo iz 19 st.....stare cerkve, urejene ulice, prijetno....prvic v zivljenju sem videl da je prizidek stare cerkve Caffe restauran, v bistvu tudi stara zgradba....so ze v nekih drugih casih mislili na vse nadaljevali smo do Lisboe, že voznja do hotela, ki je v centru mesta nam da obcutek velicastnega mesta...... jutri cel dan za ogledivanje in raziskovanje. Portugalci prijazni zvedavi in vedno pripravljeni na pogovor v ang. Na cesti pozorni do motoristov, praviloma se umikajo na desno, da se lahko gre z motorjem mimo, le Francozi boljsi, tem res vse pohvale, za vzgled vsej EU, kar se tice odnosa do motoristov.

0malo po Srbiji kanjon reke Uvac

Zbiram zbiram.

Se enkrat v Pivki. Pa Cerknisko jezero, potem drlinkanje po nekih zakotnih cestah ko da bi se v Loko pri Zusmu peljal, le da 200 km od doma... ...skupno slabih 400 km. Poraba od prejsnjic je s cisto mickeno hardversko predelavo za 50 centov (gre za prevezavo vakuumov) in ustreznim remapom padla za 2 litra na 100 km. Apriliini inzenirji me vedno znova presenecajo. Obvezna oprema pri Italijanu: orodje za sraufat in malo bolj komot obutev da lahko gres pes naprej: Vem, fotogenicen sem, da ze kr boli... Malce relaxa pred TVjem (ja, vem, da ne bi smel): Me je melo, da bi skocil v kokpit: Lepotca:

V Omisu je prevroce, pir pa ni dovolj mrzu. Sem sel domov. Ustavil vmes na odlicno limonado. Se malo znucal gume ... Sprednja mi je sumljiva ... imel foto session vmes Pod crto kar ok. Pred dezjem sem doma.

Drona odpečatili?... PAKISTANCE pa ni zanimalo, kaj tihotapim Tale provinca Beludžistan, je baje malo majn svobodna, in je potrebno spremstvo policistov, saj ni problem, samo to čakanje☹️baje okrog 15 krenemo, kaj dosti sicer ne bomo prevozili, pa vsaj začeli bomo. Vročina pa zopet nabija, tako da kar paše, tukaj v senci... Riž in pišek

Pakistan, na meji hitro, brez kontrole prtljage... Sedaj čakam na policijski postaji, da pride spremstvo, in to bo z mano naslednjih 3000km ... Čas, za nove mape?

Pozabil...v Pakistan me niso spustili,bil prepozen,jutri ob 7 odprejo mejni prehod,takoj po zajterku, štartam?

Kva, a vsi sam motorirate, jadra pa noben?

po mojem se avantura šele dobro začenja Sicer pa je v spremstvu ko Tito

Kaj sem že napisal za tega možaka? Ampak tisto sem napisal iz lastnih izkušenj in ne samo iz prebiranja njegovega pisanja. Poglej zadnji odstavek, kjer kaže svojo strokovnost in hkrati zavaja bralce. Z dovolj domišljije si res ti Mogoče poznaš njegovega brata Samota? Vedno ga omenja, kot nekega super mehanika in še večjega strokovnjaka.

wooosh

Fora je, da sem gledal navigacijo in nisem bil pozoren na lukno....luknjo polno blata . Pridi pridi, sem kar nekaj terena za trenirat našel

Ni nam lahko! Je pa dobro

Topo je zakon, hvala Snečer. Sicer pa vježbam...na tehniki, ne toliko na hitrosti

Sel pogledat modro in rdece jezero.

Temu se reče vročina? VID_20190805_143600.mp4

Dobro jutro....

Danes počitek ☺️zadnje čase, kar počivam, ker vem, da bo v prihodnjih dneh tega bolj malo ?me čaka dobrih 2000 km, kateri bodo znali počrpat kar nekaj energije.... tudi to bom probal preživeti? ... še nekaj spominov od včeraj Zajtrk Naspal sem se Celo na poroki sem bil? https://en.m.wikipedia.org/wiki/Gonbad-e_Qabus_(tower) ... Ter priprava na 200km pri 39 stopinjah Cilj... mesto Bojnurd

Ode ja...

Jaz nisem nikoli na zadnjem zicu . Tista, ki gre proti dol

Članek, iz katerega ne znam razbrati, kaj je avtor želel povedati........ Da o izrazoslovju niti ne govorimo! In še za nameček: na sliki je ujel mene ?

Futka na cesti, kamor sodi....Danes sem namontiral še novo verigo in naredil testno vožnjo. Kar nekako gre.... Nisem pa nikjer okol Kočevja srečal Zoka s svojo lepotičko....

Ma kaj se kurac repecins....Kaj pa ce proizvajalec testira kako bo delalo na asfaltu? A se ti zdi mozno, de Africe niso nit enkat testirali s cestnimi gumami? Reci de je ta prednji bicikl primarno namenjen asfaltu?

Končno nova čelada. Neki mi je čudna. Prej sem mel Xlite, zdej pa Airoh, pa se jo morm navadit najbrž.

Res je, avantura je šele na začetku… Za kaj več pa spremljajte, bo še zanimivo

V Imenem je nonstop nekaj. Trzna nisa, pa to.

Ja. Podolševa, Pavličevo sedlo.

Začenjši s trivaljnikom, kaj?

Sevede da tut jadramo, če se le da dvakat na leto za kakšn teden.......ostalo pa ja..zaenkrat še na motor

Lepe si našel Hyperjack. Kar nabiraj jih potem pa malo povabi

Za gledat naj dajo raje kako lušno pupiko z idealnimi merami. Ta motor selijo po vseh salonih “ za gledat” ! Za probat bi morala bit in ne za gledat.

Pakistan? Care, ma kam gres ti? Indija? Kitajska? Ne vem zakaj sm mislil, da gres do Irana pa domow....oprosti za podcenjevanje hehe. Srecno,

Hmmm...otroka pr babici in dedku na počitnicah, žena celi tedn dežurna do 5., jaz pa ob 12. že fraj...hmmm, le kaj bi človek počel? LJ - Kočevje - Žužemberk - Stična - Litija - LJ. 170km. Prav pasalo je direkt po šihtu

Danes cirka 300 milj. Iz Orlanda v Tallahasee. Do Los Angelesa se okoli 3000.

En vtis od zadnjič ??

Včeraj sem šla na morje sončni zahod poslikat. Danes pa nazaj čez kras in "kraški stelvio", v Podnanosu obrnit pa nazaj gor in proti Štanijelu. Luštne cestice pa fajn razgledi

Ena nedeljska furica - plan je bil mimo celovca, pa so nas oblaki pognali na jug, skozi železno kapelo pa na pavličevo sedlo, skoz logarsko dolino, mozirje in nazaj domov ? sem ga sparkiral kar na teraso, da je bil pod streho (truelove )

js tud js tud, dons u dvoje po ovinkastih ovinkih do cerkve z razgledom, lp je blo

Smo šli v 8ico na pico... ... pa na konc ni blo pice, sam basa in špricerrr Dvodnevna furca kr lepo uspela. Štajerska, Dolenska, Bela Krajna, Gorenjska ? V kranjski gori pa nevem, če je tolk smučarjev pozim, kot je zdj kolesarjev Offroad trening na Mangartu za finiš ns pa še oplaknl mal Pa uredu zabluzil vikend

Tukaj se kar dogaja?vse je ? ampak noro ? GH015232_1564738375756_high.MP4 GH015231_1564738375756_high.MP4 GH015231_1564738375756_high.MP4 GH015231_1564738375756_high.MP4 GH015231_1564738375756_high.MP4

Včeraj morali špice popravljat, 5 jih je zgubil glavico?ampak vse ok, že vozim dalje....

Naspal sem se?

Še moped V2 4gume

to je pravi motorist, ki se zlije z okolico

Da nadaljujem.... 2. dan TET Balkans. Knin ob reki Krki...ponoči je nekaj prilomastilo, udarim po plahti in izkaže se da je maček, ki se je na smrt prestrašil na polno in glasno pobegne ...zbudim se ob zori, ki je sredi junija zelo zgodaj. Na ta trip sem se podal namenoma sredi junija, ker imam rad dolge dni. Ne rabim veliko spanja, tako lahko maksimalno zaužijem dan. V naslednjih dneh se vrstijo najdaljši dnevi v letu. To je moj čas. Sonca še nekaj časa ne bo iznad horizonta. Dvignem stransko plahto mojega bivaka, ki je dobro služil ponoči in na nasprotni strani preko reke Krke opazim obris trdnjave na hribu. Tole pa zna bit zanimivo, zato grem pogladat pobližje... V zgodnjem jutru je vladala popolna spokojnost zato lepo sproščujoče prečešem vse kotičke in uživam v pogledih na pokrajino in mesto. Zgodovine si ne zapomnim, izhaja pa iz 9 stoletja, kot je povedal Srečko, birt s katerim sva se ga napojila prejšnji večer. https://hr.wikipedia.org/wiki/Kninska_tvrđava Je blo pa lepo za pogledat. Po spustu v dolino je sledila dnevna rutina kot vedno na tovrstnih tripih. Obnovit zaloge za nadaljnih 24 ur z gorivom, vodo in hrano. Tako ni treba skrbeti ali je ta dan na poti še kaka trgovina in dan lahko končam kjerkoli, po možnosti v planini z vsemi potrebšščinami. Cilj je da se ne odmikam iz TET treka in mu vedno 100% sledim, brez da bi moral iti iz poti zaradi goriva, hrane, vode. Tudi napredek je temu primeren, če so stvari logistično poštimane. Nato preko Bosanskega Grahova po asvaltu v BIH in čez kakih 20 km že sledijo makadamske brzinske do 140 km/h po GPS-u, naj me vrag če je tule radar. Kmalu sledi odcep za Šatorsko jezero, kakih 10 km ovinkov in brzinc... na vsakih par km pa veliki kupi dreka po cesti. Kaj je to se sprašujem, saj nisem videl krav da bi se pasle. Čakaj malo tole pa ni kravji drek.... Sem se kar hitro usedel na motor in malo navil gas, da opozorim nase in pičim naprej proti vrhu, proti jezeru. Na vrhu se pripelješ mimo zapuščenega planinskega doma nato pa se odpre veličasten pogled na Šatorsko jezero. Ob zapuščeni koči pri jezeru srečam skupino, se ustavim in malo poklepetamo. Revirni gozdarji imajo malico, vprašam kaj je s temi medvedjimi dreki po cesti in dobim odgovor: Izgleda da nisu stigli do WC-ja. Malo jih gledam, oni to lepo kurijo ogenj, pečejo kobasice, čevape, režejo čebulco.... počitek v senci, nato sprehod do jezera in fotošuting... Mani to ni izgledala malica med delom ampak bolj kot kak prvomajski piknik. Po bosanski so si ga vzel... si rečem, lušno jim je bilo. Spustim se nazaj na glavno žilo TET treka, sledi kakih 60 km gozdne ceste proti Livnem...vozim na višini okoli 1400-1600 m, dolina v ozadnju je še vedno na 1000 metrov nmv. Širši del Bosne tu naokoli leži precej visoko, tudi kadar si v dolini. Lep plac, čaz za počitek in juho katero sem zakuhal na gorilniku. Želodec še vedno ni pri pravi. Juha in malo prepečenca, pa ne preveč, če ne so spet bolečine. Želodček hvaležno sprejme, telo je rabilo energijo. Kako nastane taka fotka, če pa sem sam? Po uri počitka na planini v popolni tišini sem uspel lepo absorbirat naravo okoli mene. Spet mi je sedlo malo vozit, zato se lepo spakiram. Rutinsko preverim ali je vse na mestu, preden speljem za vsak slučaj še potipam ali so vse zadrge zaprte in gasa naprej... Danes je vreme nestanovitno, okoli mene se pripravljajo nevihte, vendar je sreča na moji strani ker uspešno slalomiram med njimi. Lepo sem nagrajen z naravnimi pojavi sem in tja.. Niz za nizom se odpirajo novi pogledi na makadame v prostrani daljavi... Vmes opazim zanimivo vzpetino, zato malo skrenem iz treka in raziskujem... Včasih slučajno naletiš na kak lep razgled, neraziskan kotiček, se splača vzet čas in malo raziskovat. Nadaljevanje po treku med Glamočem in Kupresom... Malo nazaj od spodnje slike, je bilo grozno veliko min, tabla pri tabli z opozorili, napeljani opzorilni trakovi... zelo zelo srhljivo je bilo. Par ovinkov naprej pa tako lepa dolinica, čisti potoček ob strani, lep pogled, vonj borovcev.. idila. Kar težko je doumeti, da je na istem mestu pred dobrimi 20 leti prav tu potekalo vojno klanje. Ker je pred 2 dnevi deževalo, se je našlo tudi nekaj blata... Blato je bilo globoko do osovine, tako da je blo treba še mal z nogami pomagat, da sem čez prišel, spotoma pa pobral še kar se je skrivalo v blatu. Folijo je lepo navilo za zobnik. Odstranim folijo iz kolesa in ko se hočem odpeljat se spet strga zajla sklopke... Ufff tole bo spet problem. K sreči nisem izgubil zatiča nekje v blatu, ki mi ga je prejšnji dan izdelal mehanik na Hrvaškem. Spustim se na bencinsko v Kupres in malo vedrim pod streho, ker je rahlo deževalo. Ta čas izkoristim za popravilo zajle in nekako namestim nazaj sklopko, upam da bo delovala. Jasno postane da ta rešitev ni trajna in vprašanje časa je koliko časa bo še zdržala zajla. Moram najti trajno rešitev, vendar je že pozno popoldne in v Kupresu ne najdem nobenega mekaničarja, ki bi še bil v delavnici in imel voljo kaj delat. Ta čas je nehalo deževat, zato jo kar mahnem naprej preko Kupreškega smučišča proti Ramskem Jezeru. Smučišče na cca 1750 nmv s pogledom na Kupres, vzpon je bil kar dolg, trava rahlo mokra, tako da je bilo potrebno kar z občutkom, pa vseeno na moč, ker je zadnji vzpon dolg in direkt v klanec. Malo je razsuta podlaga, kje kak prikrit kamen v zadnjem trenu pokaže zobe, malo odbije in spremeni smer... zaplet, roke že pečejo, nočem odnehat. Do vrha pridem brez ustavljanja. Uhhh. Lepo je. Spust na drugo stran iz smučišča.... In nadaljevanje proti nižinskem delu, ki je kot že omenjeno še vedno nad 1000 nmv. Sneg plužijo kar z buldožerjem Prihod na Ramsko jezero. Nevihta me je spet ulovila. Ker je bila napoved zelo slaba za celo noč, sem prespal v neki gostilni, še dobro ker je celo noč močno lilo. Ta dan je bil zelo dinamičen, veliko sem prevozil če upoštevam tehnične težave s sklopko in dež ki me je parkrat prestregel. Skupno se je nabralo dobri 300 km.