Dvorana slavnih

Verjetno, bom res praznike tukaj preživel, trenutno mi gre dobro?mesto je ok, dobiš skoraj vse, če ne danes, pa čez par dni, kar me čudi, ker je na koncu sveta? Hrana? Tukaj se redim Ali pa tako v družbi, tudi ni slabo? Malo ?me skrbi to, nove gume, sem pustil v San Martino, 2500 km. imam do tja, 80km.makedama,ostalo ok.Te imajo še kakšne 4 do 5mm profila, bo šlo na tesno, tukaj te dimenzije ni na zalogi,niti kakšne rabljene nisem našel, nove lahko dobim 28,potem moram zopet gume sabo vozit☹️to pa mi ni... Mislim, da bodo zdržale.

Blizu nas, globoko v gozdu, ob slapu, imamo letos jaslice. S psi in kozami smo jih šli pogledat.

Carsko. Črnomelj, pa po talepi cesti do Kočevja. Asfalt še posebno novopoložen moker. Švica. Kočevje 3stopinje.

Čez dve uri, imam rezervirano karto do pingvinov. Ta vulkanizer,kolikor vidim, je v bližini,kjer spim grem preverit,danes je tako zaprto, pa vseeno, potem zjutraj ne bom rabil iskati.

5 briketov sem pojedu, pa še vedno ne znam pozirat po dolgotrajnem fotošutingu sem pojedel celo pest briketov, zdej naj se pa v montaži trudijo naprej, jest sem zmatran in grem mal počivat!

Da vidimo, če so za božič kalamari kej lačni ?

Danes je bil lep dan za uživanje na motorju....

Route 69, danes:

...dopolnjena včerajšnja verzija ?...

...danes v spremstvu "šjore" Viktorije ?..

Pozanimaj se pri tem vulkanizerju Gomeria Mar y Sol - Hernando de Magallanes 1029 Mene je poslal v eno moto trgovino, kjer so imeli kar nekaj gum na zalogi. Je v bližini, sam na street view ne najdem... Mislim da je do San Martina kaj več kod 80 km makadama... Si boš v Ushuai šel z ladjo ogledat kolonijo pingvinov? srečno naprej

ker si že ta dva omenil: res je kup traktoristov nima več pameti kot en kmet in vleče kolono za sabo in serje po cesti. Pa je zakon ki mu zapoveduje umik na prvem razpoložljivem placu. Kamioni, za razliko od mečkačev vozijo zelo dobro, ni zaletave vožnje, so sicer počasnejši a pospešijo do neke normale 80-90km, predvsem pa ne počnejo gluposti. Velikokrat tudi jaz prevažam palete, kjer je hitro možnost, da se zvrne, kjer ne morem ostro v ovinek, pa vendar je vožnja mehka nezaletava in sigurna. Še vedno uporabljam smernike, poskušam predvidevati promet , ne zaviram na pamet in v paniki, kar pa počasnela redno počnejo. Niti ni problem v njihovi počasni vožnji, predvsem je problem v nezanesljivi. Saj poznamo tisto šalo: kako veš da bo baba zavila levo? Ker je vklopila brisalce. Ampak to je samo moje skromno mnenje.

Pozdravljen prijatelj! Redno spremljamo tvoje objave na motosvetu. Legendarne slike in posnetki. Priblizal si nam svet, o katerem mi le sanjamo. Naj ti sreca sluzi tudi pri nadaljnji poti. Torej bos novo leto pricakal kar v Argentini. Drzi se legenda.

VID-20191224-WA0016.mp4

? 10 stopinj

https://attachments.priuschat.com/attachment-files/2015/09/94760_EN_CCA.pdf Nisem ziher. Zadnji akku ki sem ga kupil, je tale litij za Falcona. Na veliko gor pise 300 CCA. Zunaj 5 stopinj, Falco ne vzge. ? Sem potem studiral - CCA se meri pri -18 stopinj, al kak ze... ...al je tisto EN, pa je CCA pri 0 stopinjah... ...kakorkoli takle litij akku nikoli in nikdar pri 0 stopinjah ne zmore 300 A, se manj pri -18 stopinjah. Na kratko - papir prenese vse. Yuasa je priznana firma, in si taksnega nategovanja ne more privosciti. Oni drugi pa... ...kaj vem, prvic slisim zanj. Z Exidom AGM sem bil zelo zadovoljen. In nikad-cuo akumulatorja verjetno ne bom vec kupil. Je pa 250 A (EN) zelo obetavna stevilka.

Mislim, da je glede zagona dvovaljna mašina bolj težavna. Štirivaljne raje vžigajo. Tudi sam sem imel na svojem težave pri starem accu, predvsem na pomlad in jesen. Motor je stal zunaj, pa nima nobene vesoljske tehnologija. Accu menjal na povprečno 3 sezone. Bom videl na sedanjem, kako bo - raje vžiga.

Če je počasen en voznik ni problem, če se pa za enim počasnim nabere dolga kolona, ker prvi za njim nimajo namena prehitevati, pa je problem. Potem po soški proti Gorici na redkih ravninah prehitiš enega ali dva hkrati in ko ravno prehitiš vse, prideš v Gorici v rdečo na semaforju, nakar se kmalu zadaj pripelje še kolona in potem spoznaš, da si se brezveze živciral ...

Če boš spustil tlak, ti jih bo pobiralo bolj na strani in manj po sredini.

...lej me ?...

Danasnji razgled iz pisarne.

Še 200km.do Ushoaie ?piha pa v eno? Vsaj za božič, bom na toplem?

Glede na to kolko soveliki ti motorji bi lahko našli plac za en 40Ah aku, pol tudi 400A zagonskega toka nebi bil problem

..."drama" na nebu ...

Jaz imam prvega v caponordu, po priporočilu prijatelja, lastnika te firme in mi dela ok že 3 leto

Danes za kosilo, restan krompir, mrežna pečenka, solata potem še puding in vino Teška bo

Lahko ti povem kako se ktm GT 1301ccm obnaša pri 80-90% dobrem accu... vrti, zavergla, ne kresne, zabije, javlja miljon in eno napako, po nekaj poskusih, juhuhuh...kurba potratna zahteva hud zagonski tok. Accu je bil star 4 leta. Ko sem dal novega, so problemi izginili. Kawa in mopedi z manj zahtevami, nimajo teh problemov.

Takšni mečkači nič bolj ne ovirajo prometa kot traktor ali kamion, ki pa sta upravičeno počasna. Razen tega se nam včasih zelo mudi (nekaterim vedno, četudi čez 300 m zavijejo v bife na pivo) in preklinjamo vse, ki so počasni spredaj, včasih pa prevažamo občutljiv tovor in ne želimo poskakovati čez grbine in luknje in preklinjamo vse, ki se jim mudi v službo,na vlak ali na letališče.

po resničnih dogodkih

Na sosednjem forumu je link na en moto potopis. Je pa v nemščini. Če koga zanima si ga lahko najde tule: https://www.motori.hr/forum/index.php?action=post;quote=4955805;topic=261869.25;last_msg=4955805 https://www.zdf.de/show/horst-lichter-sucht-das-glueck/horst-lichter-sucht-das-glueck-120.html

Leto je okoli, spet se je začelo...….

Jaz sem vse jemal direktno pri njih. B.P.

Došla djevojka kod doktora, i on sad da joj zabode iglu tapka venu na ruci.. Ona će malo uplašeno: - Jao doktore jel može u guzu??? - Može, samo da dam inekciju..

Sneci, nisi neka referenca za kar se tice dizajna, ko bom vprasal glede racionalnosti pa ja.

Caka.. boljse case. ?

Grem, kupim rokavice?plačam, podpišem račun, ter mislim it, in mi reče, številko potnega lista še morate napisat??za ime očeta, ni vprašal?

Dok sam vozio moped, iz šume istrča jelen. Pokušao sam da ga izbegnem ali je moped proklizao. Dok sam se snašao, već smo bili u nekom kanalu. Glava me od silnog udarca užasno bolela. Nekako sam dopuzao do puta… Gledam, staje crveni kabriolet. Iz kabrioleta izlazi zanosna žena, prilazi mi i pita: “Da li ste dobro?” Ona se sagnula tako da je njen duboki dekolte bio na nivou mojih očiju…(kakve grudi) progutao sam knedlu i rekao: “Mislim da sam u redu.” “Ma šta vam je? Naravno da niste u redu. Pogledajte samo tu posekotinu na glavi. Sedite u auto. Ja živim nedaleko, srediću vam ranu…” “Ako krenem sa vama, to se neće dopasti mojoj ženi” – uzdahnuh. “Ma hajte, šta vam je! Ja sam medicinska sestra. Moram da vas pregledam i sredim te rane i ogrebotine…” – navaljivala je ona. Pošto sam bio slab od pada sa motora a sigurno sam imao i lakši potres mozga, lako sam se predao i ušao u auto. Samo sam sve vreme ponavljao: “To se mojoj ženi neće dopasti!” Došli smo kod nje . Njena kuća je bila nedaleko. Ona me pregledala, dezinfikovala mi ogrebotine, glavu takođe. Rekoh: “Veoma sam vam zahvalan ali ja bih morao da krenem. Moja žena je sada sigurno van sebe…” “Ne budite blesavi” – reče ona dok je sa sebe počela da skida odeću.(imala je najlepše telo koje sam u životu video) “Na kraju krajeva, vaša žena neće nikad saznati. Gde je ona sada?” “Mislim da je još uvek u kanalu sa mojim mopedom…”

Na Tenerifu ni letnih časov za vožnjo z motorjem. Edina ovira v glavi je lahko nizka oblačnost/megla na severnem delu proti soncu na južni strani otoka. Spomin. Če imaš srečo, januarja na cesti srečaš kakega našega profi kolesarja, menda je bil letos po novem letu tam na pripravah naš as Roglič.

Tole je bilo leta 2015, tike preden so začeli s promocijo Dakarja v Boliviji. Veliko izivov je v življenju ... zakaj čakati, da pridejo sami mimo ... lahko jih uresničimo sami ... Tole sem končno našel ... Aja ... dobro ... Malo preplonkaj 5 razred osnovne šole

Danes je bilo vrocih 400 km mesano asvalt makadam vendar je slo hitro 100 Paklenice z podlago finga peska ker je pihal ostalo pa nepregledni km vsake toliko pazi ovinek tabla Obiskal observatorij zelo znan baje meni sicer ne vendar nisem nic videl bil je se dan haha Vozis pa se na visini med2100 in 2300 m potem pa se spustis na 900m Peljem pa se po ruti RN 149 in RN 40 izmenicno in se kaksna povezava RNxxx

Jaz sem šel sam in zato verjetno gledam malo drugače,kot nekdo,ki je BAM in OSR prevozil v dvoje.Ko si enkrat sam na OSR,je vse v tvojih rokah in glavi,edino satelitski telefon ti lahko pomaga,ali pa ,da imaš res veliko srečo in v tistem trenutku srečaš nekoga,ki gre isto pot.Veliko sem razmišljal,kaj vse se lahko zgodi,če sem sploh pripravljen...na koncu je želja zmagala in sem odpeljal OSR.Meni osebno je bilo kar naporno,kljub temu,da sem bil fizično in psihično kar v redu pripravljen. Najtežje je bilo,ko se zakopleš in moraš to težko kravo ven dobit,takrat bi ti pomoč zelo prav prišla!! In naslednjih deset metrov je teren isti,komarji še bolj lačni,in takrat se začne pekel. BAM je dolžine nekje 1200km.ves čas voziš ob železnici,katera ti daje občutek,da nisi sam.Vsakih 150-250km.prideš do mesta,po poti srečaš tudi kakšen tovornjak,v glavnem nekaj se dogaja.Za mene je bil BAM malo lažji,če gledaš iz fizične strani.Je daljši,ampak imaš kar solidno cesto,mostove,kjer je reka pregloboka izbereš železniški most,teh možnosti na OSR nimaš.Tam moraš premagat vse,kar ti pride nasproti,kako,je pa odločitev in iznajdljivost posameznika-predvsem je velik problem mehek teren,globoke luže in milijoni komarjev. Ko sem bil v Magadanu in se pogovarjal z motoristi,ter jim povedal mojo pot nazaj domov,jih je bila večina mnenja,da če prevozim OSR,bom BAM tudi .Dosti motoristov,ki pridejo v Magadan,prevozijo BAM,OSR raje izpustijo. Za vzhodni BAM nisem imel dovolj časa-mogoče se kdo odloči ,in grem MOGOČE zraven.

Tam sem vodo izgubil sem se peljal nazaj par km.ampak brez uspeha-bila prisotna žeja od prejšnjega dne jaz pa brez kapljice vode. Sem bil prisiljen poiskat najbližji potok-sem ga skoraj izsušil

Kyubeme-Tynda Druge ceste tak ni,kot M56 ista pot,po kateri sem prišel.Bilo je kar pestro,kajti poznal sem ljudi in spanja ni bilo potrebno iskat-ena skrb majn bilo je pa za odtenek več Do sedaj nisem imel nobenih neprijetnih izkušen z ljudmi,prej obratno.Ko poveš,da prihajaš iz "JUGOSLAVIJE" si v tistem trenutku njihov brat ,tako je bilo tudi pri teh vikendaših,vzamejo te za svojega in si njihov član,ješ,piješ... Pred mesecem nazaj je ta cesta zgledala nekako tako in sedaj Takrat se vsaj kadilo ni,sedaj pa Po dolgem času sem srečal enega motorista iz Španije,ki ga skupaj z "ženo" pičita za Magadan.Mislim da v teh koncih vsakega,ki je prvič tukaj zanima samo eno,kje lahko prespi,natoči gorivo in kakšna je cesta. Tommot Prvo poiščem prenočišče,v katerem sem zadnjič prespal.Pred vhodom pa trije veseli Rusi.Ko sem povedal od kot prihajam in kje sem bil smo v trenutku postali največji prijatelji Kar hitro so povedali,da so piloti in imajo v bližini mesta parkiran helikopter in da me jutri vabijo na polet nad mestom.Težko sem jim verjel,glede na njihovo stanje Takoj smo se dogovorili ampak brez vodke ni šlo.Naročili so mi,da moram pozdravit vse brate v Jugoslaviji ter da so se bili pripravljeni borit proti.......bom raje tiho. Naslednje jutro smo res poleteli Glede na to,koliko so popili me je bilo prekleto strah... Vse se je srečno končalo Tynda ...za seboj jih ima nekje 18.000km. čas za novo

Začetek je bil kar obetaven,nakar je cesta počasi začela na določenih delih izginjat. Vedno več je bilo luž in potokov,čez katere sem moral. Bilo pa je kar nekaj lepih odsekov za vožnjo in čudoviti razgled. Vedno bolj sem si želel novo zadnjo gumo ali pa lažji motor Največje težave sem imel pri prečkanju teh velikih luž.Veliko vlogo je imela tudi teža motorja,največ pa sama podlaga,ki je bila mehka in si se takoj zakopal Naravnost po cesti je bila voda ponekod pregloboka,in še podlaga mehka-ni bilo v redu oprijema, okrog je pa bilo še večjo sranje,zakopat se sploh ni težko,samo pol...vročina,komarji,teža motorja in kamorkoli stopiš-isto,mehko in blatno včasih je bilo najboljše kar naravnost Čez par km.je bila ta močvirnata trasa za mano in sem bil prav vesel,da sem prišel na bolj trdna tla. Ampak ne za dolgo kar naenkrat sem se znašel pred novimi izzivi.Na prvi pogled,čisto nedolžni potoček,v resnici pa dovolj globok,da nisem prišel čez.Tukaj je motor prvič vgasno in ni hotel več vžgati.Moral sem ga potisnit nazaj,odnesti vso prtljago na drugo stran in poskusit znova,seveda če bo oživel.Potegnem zaug in motor v prvo zalaufa nič me ni več skrbelo-še na medvede sem pozabil. Ostalo je še nekaj km. do meje z Jakutijo.

Tynda-Tomtor V Tyndi sem po rihtal motor,menjal olje , filter malo smo pošvasali nosilce kovčkov . Motor je bil obut v pnevmatike Heidenau K60,zraven sem imel še Continental TKC 80 in sem jih pustil v Tyndi , ker so bile pnevmatike Heidenau še v zelo dobrem stanju . Od Tynde do Jakutska je cesta večinoma v dobrem stanju malo asfalta in dosti makedama in praha tudi z bencinskimi ni problema . Na cestah je največ Kamazov Ko sem prispel v Tommot , sem ugotovil , da sem po poti zgubil palice od šotora,tako da sem moral v Jakutsk po nov šotor. Ampak ko ,sem teti na recepciji razložil moj problem in od kot sem, sem dobil večerjo,zajterk in spanje gratis. V Jakutsk se gre preko reke Lene,tja sem šel nekje 80km. nižje in je vožnja z trajektom trajala pol ure,nazaj pa iz Jakutska v Nizhni bestyakh pa uro in pol-ampak zastojn v obe smeri.Trajekt pelje samo takrat-ko se napolni. Tukaj na trajektu je začelo lit v eno,eden z terencom me je povabil v avto,kasneje pa še v njegovo gostilno na večerjo in spanje.Zjutraj se je vreme izboljšalo, ampak cesta Vse ni bilo tako hudo razen bencinskih,ki nikdar neveš,če si res dobil to,kar si plačal Po tem blato sem se mučil celi dan-je tak lepljivo,da se je nabralo na sprednjo kolo med blatnik in zablokiralo kolo. Takšna cesta je bila vse do Khandygekjer sem moral še prej na trajekt,kateri vozi čez reko Aldan.Prišel sem med prvimi in nato smo veselo čakali kakšne tri ure,da se je napolnilo .Vsak minus ima tudi nekaj pozitivnega,tako imaš čas,da spoznaš nove ljudi in dobiš koristne info.o cesti,prenočiščih in pumpah. slikano nekje ob 11 zvečer v Khandygi sem spal kar zraven trgovine v neki garaži z kavčem Zjutraj pa dalje proti Kyubeme ponekod je bilo še nekaj snega srečal dva rusa,ki sta se vračala iz Magadana,eden kar na čoperu Cesta do Magadana je prevozna,razen tukaj,kjer teče potok čez cesto zna bit jebeno,kar sem izkusil ampak dosti bolj od mene je najebal rus-Sergej,kateri je z njegovim BMW padel v potok in motor ni dal več znakov življenja to je nekje 60km. pred Kyubeme,tako me je prosil,da grem tja in poiščem Igorja ter mu razložim situacijo. Ta pumpa je nekje 3 km. dalje od Kyubeme po glavni cesti za Ust-nero.V Kyubemi se zavije desno za Tomtor Trikrat sem pisal na Motosvet za nalepke,ampak niso poslali-še plačat sem hotel...sem moral potem z flomastrom pisat tukaj sem prespal,Sergej je zrihtal nočitev in ga zjutraj mahnil proti Tomtoru Zjutraj srečal "stara"prijatelja,s katerima smo bili skupaj na trajektu za Kyubeme.Zvečer smo skupaj prespali v pravi divjini-med medvedi. pozabil na zokne in škornje-katerim se je odlepil podplat-bilo krivo pivo Skupaj smo šli do Agayakana,kjer so obnavljali most in tukaj smo se ločili do Tomtora rabiš nekje tri ure.Cesta je super,pokrajina prekrasna,ni pa nobene pumpe. TOMTOR