Dvorana slavnih

Cilj potovanja je videti Črno morje. Malo za šalo in malo zares, ampak vedno me je zanimalo, koliko je to morje drugačno od tega našega dobro poznanega. Ali je Črno morje res črno? Konec maja je čas, ki praviloma že zagotavlja relativno tople dni. Planirana pot je vsebovala tudi nekaj prelazov, ki pa so lahko zaradi hudih zim v hribovju tudi dolgo zaprti. Bomo videli. Planiranje poti je potekalo vso dolgo zimo in ob prebiranju potopisov in spremljanju spletnih strani je bila pot okvirno začrtana. Izkušnje so pokazale, da približno 500 km na dan gre in krat sedem dni bo naneslo 3500 km. Tako se je izkazalo tudi na koncu tega Balkan Tura. Planiranje se vedno ne izkaže kot popolno, zatorej sem nabavil še avto karto Balkana, oziroma Bolgarije in Romunije in vso pot splaniral in vnesel v tretjega sopotnika z imenom Garmin Zumo. Ta se običajno kljub svojim muham izkaže za dobrega pomagača. Prenočišča sem si v času planiranja pregledal na Bookingu in jih nekaj shranil. Bookiranje prenočišč sva opravljala vsak dan posebej, saj kljub začrtani poti, nisva točno vedela v katerem kraju bova spala. V treh kovčkih na GSu je bilo dovolj prostora za potrebščine, ki jih potrebujeta dva popotnika za en teden. Kar se tiče hrane in pijače, sva se odločila, da koristiva usluge na poti, saj se vendarle ne odpravljava v popolno divjino. Kar se tiče pijače sva se do sedaj naučila, da morava obvezno s seboj v vsakem trenutku imeti vodo in tudi kakšen piškot ni odveč. Glede na to, da bova imela opravka z različnimi valutami, sva se odločila, da bo plastični denar kar prava izbira. V informacijo opravka bova imela z evri, hrvaškimi kunami, srbskimi dinarji, bolgarskimi in romunskimi levi. Faktorji preračunavanja in spremljanje cen so v tem pogledu zanimiva izkušnja. Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Romunija Plan je obsegal teden dni časa in šest država Balkana od doma do Črnega morja in nazaj. Vsa pot je temeljila na tem, da se v glavnem izogneva avtocest in večjih mest. Glede na to, da je dnevni zalogaj poti relativno velik, sva vedela da bo večino tako znamenitosti kot posebnosti potrebno videt kar z motorja. Na dan ponedeljka je bilo vreme ravno prav primerno in gremo. 1.dan 485 km Griže - preko Bosne do Bijeljine (SLO-HR-BiH; Etno selo Stanišiči) Od doma ob osmih zjutraj, da prezgodnji jutranji mraz že na začetku ne vpliva na razpoloženje. Tudi ostale dni sva v glavnem štartala okoli osme ure, po malo bolj polnem zajtrku. Prvi dan sva se iz Griž peljala po klasični poti na Hrvaško. Po glavni cesti preko Krškega in nato po avtocesti do mejnega prehoda v Slovenski vasi mimo Zagreba do Hrvatske Kostajnice. Tu se že prileže druga jutranja kava, ki jo spijeva na bosanski strani. Bosno in Hercegovino sva prevozila skoraj vso pot ob reki Savi. Cesta je zanimiva, brez nekih posebnosti. Cilj tega dne je bila Bijeljina, oziroma Etno selo Stanišiči. Izjemno lep turističen kotiček, ki sicer nima nobene veze z Bosno, ima pa prijeten ambient in dobro hrano. Pred večerjo ena rakija, da stabiliziramo stanje in imunski sistem, potem pa ob pivu malo roštilja. Za prenočišče sva dobila eno od hišk, ki v dveh nadstropjih nudi vse. Vse skupaj relativno poceni. Motor varno parkiran na parkirišču, ki ga spremljajo preko kamer. 2.dan 560 km Bijeljina, ob Drini preko Kadinjače in Zaječarja do Belogradčika (BiH-SRB-BG: B&B Castel Cottage) Zjutraj pojeva zajtrk, ki je v ceni prenočišča in gas pa naprej. Čez reko Drino in mejni prehod v Srbijo in kot da si odrezal, popolnoma drugo stanje. Spremeni se tip ceste, način odvijanja prometa in arhitektura. Skozi prva naselja se potem ob Drini vzporedno z bosansko srbsko mejo usmeriva proti jugu do Bajne Bašte in nato do spominskega obeležja Kadinjača. Tu je ogromen spomenik bataljonu partizanov iz II. svetovne vojne. Vožnja po Srbiji je nekaj posebnega. Vsaj kar se tiče naselij in mest je tako, da moraš biti še kako previden. Na cesti nekje med Užicami in Paračinom mi je še kako prav prišla vaja izogibanja, ki sem jo treniral na Vranskem. Kar naenkrat se vse ustavi in v ogledalu sem opazil, da oni zadaj nima nikakršnega namena pravočasno ustavit. Hitro stisnem sklopko, manever desno levo in rešeni smo. Malo adrenalina tako in tako ne škodi, poveča pa predvsem še več pozornosti na dogajanje v okolici. Moram priznati, da mi ta predel Balkana ni preveč všeč, vsaj kar se kulture vožnje tiče, ampak cesta Paračin Zaječar, ta je pa top. Ni prometa, dobra široka cestna podlaga in tik tak Bolgarska meja. No pa smo tu na manjšem mejnem prehodu na srbsko bolgarski meji. Nekaj carinikov, midva in mlajši nizozemski par z avtomobilom. Po vsej verjetnosti sta bila že nekaj časa na meji, kajti fant je izgledal obupan, prav tako njegovo dekle. Cariniki so pri tem nekoliko hipijevskem paru nekaj iskali na vse pretege. V glavnem so ju, po moje, malo maltretirali, med tem pa se na mejo pripelje nek možakar, ki je imel na avto priklopljeno tovorno prikolico. Carinik malo pogleda pod cerado prikolice in pomigne temu Bolgaru, da ima prosto pot, onadva reveža pa če vedno na odstavnem pasu. Nama se ni nihče posvetil, vsekakor pa sta mi ostala v spominu ta dva tujca z obupanimi izrazi na obrazu. Prva izkušnja v Bolgariji je za nama, takoj za tem pa naju čaka naslednja. Ker sem si zamislil krajšo pot in sva imela za ta dan že dosti vožnje sva jo usekala po bližnjici. Namesto 60 km jih bo 40, ki pa se niso in niso končali. Po slabši cesti še nisem vozil, levo in desno pa slika, ki je nakazovala na Bolgarijo, na siromašno temačno deželo za železno zaveso. Seveda je bil ta prvi vtis popolnoma napačen. Končno po tej, po svoje zelo zanimivi poti, prispeva v Belogradčik. Nastanitev v B&B, parkirava motor in lačna. Lastnica pove, da pri njih večerje ni, da pa je v mestu dobra gostilna pri Ivanu. Pustiva motor na dvorišču, se preoblečeva in peš skozi mesto proti omenjeni gostilni. Ena sama žalost to mesto in ljudje vsi malo gledajo izpod čela. Mesto je bolj kot ne zapuščeno in kar malce turobno. Sprehodiva se do Ivana, pa da vidimo, kaj nama bodo pripravili za najin današnji glavni obrok. Na terasi nama prijazni natakar postreže z hrano in pijačo. Vse dobro in poceni, za morebitne dodatne želje, pa nama pustijo na mizi tipkalo, s katerim jih lahko prikličeš v vsakem trenutku. Malce dezinficirava, pojeva, spijeva in plačava ter nazaj do nastanitve. Izjemno lepo urejeno prenočišče, kjer sva se spočila. 3.dan 480 km Belogradčik preko prelazov Troyan in Shipke do Arbanasija (BG; Hotel Izvora 2) Zjutraj sva dobila zajtrk za prste obliznit, burek in marmelada. Izkušnje do sedaj so nakazovale na to, da se bomo v Bolgariji malo težje sporazumevali in imel sem občutek, kot da nehote nočejo vsega povedat. Zakaj že smo se podali skozi Belogradčik? Ker so v tem SZ delu Bolgarije izredno lepe skale ob obrobju mesta in je to ena od večjih znamenitosti Bolgarije. Zanimivi balvani in izredno čista narava in ne moreš verjet, da so ceste postale kar naenkrat zelo dobre. Mit o temačni deželi se počasi razblinja. Vse lepše in bolj prijazno je in to se je začelo že prejšnji dan v gostilni in prenočišču. Vreme solidno, temperatura prava, narava pa čudovita. V planu potovanja večja mesta niso bila predvidena, pravzaprav je bilo mišljeno, da se jih na široko izogneva. Tako je možno narediti malo več kilometrov na dan, ob enem uživati v vožnji in panorami in se v solidnem času prestaviti iz zahodnega dela Bolgarije na vzhod. In kot je prvih nekaj kilometrov ob vstopu kazalo na razsuto stanje bolgarskih cest, tako se je to razblinilo z vsakim naslednjim kilometrom. Presenetljivo dobre ceste, dovolj široke, promet soliden, posamezni odseki pa neverjetni. Severni del Bolgarije je absolutno primeren za motoriranje. Od Belogradčika, preko Montane in Bolgarskega Izvora čez prvi prelazu Troyan, ki se nahaja v osrednjem nacionalnem parku Bolgarije. Cesta pa še kar prva liga. Preko prelaza, kjer je malo zahladilo sva se spustila po južni strani proti Karlovu. Kakor je bilo v hribih malo hladno je bilo potem v dolini kar precej vroče. Nekako sva na pol poti tega dne in imava še en prelaz pred seboj. Mogoče bi bilo potrebno malo pohitet, vendar se v tem delu velika polja vrtnic, ki jih je potrebno ovohat, saj Bolgarija slovi po izdelkih iz vrtnic. Sledi še ena kava in pred nama je še en od malo večjih prelazov. Ta dan je dan premika preko cele države in tako nama ne preostane drugega, kot čez prelaz Šipka na sever in proti mestu Veliko Trnovo. Malce utrujena v mestu Arbanassi najdeva prenočišče Hotel Izvora 2. Simpatičen majhen kraj si ogledava sproti med iskanjem gostilne. Motor sva pustila pred hotelom in kot se je izkazalo že ne vem kolikokrat, bi moral natočit gorivo ob koncu dneva, ne pa, bom že jutri. Večerjo sva pojedla v družbi lokalnega psa, ki je zvesto stražil najino pojedino. Tako glavna jed kot tudi sladica in seveda obvezna procedura pred tem si zasluži vse pohvale. Kot sva se že navadila je tako hrana kot pijača okusna in vse skupaj relativno poceni. V hotelu, kjer so sicer iskali prazno sobo, so bili prijazni. Kasneje sva ugotovila, da malce blefirajo, saj sva bila ena redkih gostov. Tako, kot je bilo v Belogradčiku vse super, je tudi tukaj v Arbanasiju. Privoščil sem si celo kopanje v bazenu, ki je bil takrat samo moj. Soba je bila opremljena vrhunsko, motor pa parkiran pred recepcijo na očeh kamere in receptorke. 4.dan 380 km Arbanasi preko Varne do Zlatnih peskov preko meje v Romunijo do Eforie Nord (BG-RU; Hotel Evia) Zjutraj greva na zajtrk, ki je vključen v ceni. Zajtrkovalnica je na sosednjem vrtu, kjer nama postrežejo z zelenjavo, kruhom, marmelado, maslom in salamo. Vse super, ampak kako naj to prežvečim, če ni zraven nobene tekočine. Še danes ne razumem, kako to da nisva mogla dobiti kave, čaja, soka ali vsaj vode. Verjetno spet en od nesporazumov. Pred nama še zadnji del poti do Črnega morja. Kot omenjeno je bilo tankanje predvideno ob poti saj je bilo do tu bencinskih črpalk dovolj. Nivo goriva pravi še 30 km, pumpe pa nikjer, tako da nadaljujem vožnjo v špar programu. Klementina še ne ve. Nivo goriva kaže črtico, kar pomeni 0 km in tako še naslednjih 20 km. Z glavne ceste ne grem in vztrajam, bo že za naslednjim ovinkom pumpa. Ni je. Ok pa gremo, do kamor bo šlo in kot naročeno na vrhu hriba črpalka. Najraje bi nalil kopasto, in srečen kot otrok plačam preko 19 litrov. Rešeno, in sedaj po avtocesti do Varne in skozi to res lepo mesto proti obali. Prevozila sva praktično celo severno Bolgarijo in moram izreči same pohvale. Pozitivno presenečen . Tukaj sva. Črno morje je mogoče res malce temnejše ni pa črno. Odgovor sem dobil in ker sva že tukaj se sprehodiva ob obali, namočiva noge v Črnem morju na plažah Zlatnih peskov, spijeva zasluženo pivo in obrneva proti severu. Preko bolgarsko romunske meje na obalni cesti vstopiva v Romunijo. Klementino malce skrbi saj je slika popolnoma spremenjena. Nekaj zapleta na meji, vendar gre. Ne moreš falit, to je Romunija, kar pa se kasneje zopet izkaže, kot še eden od stereotipov. V mesto Eforie Nord najdeva hotel Evia. Super hotel z urejenimi sobami, ki bi mu jaz dal sedem zvezdic. Motor parkiram v garažo, ki to ravno ni, je pa na varnem za ograjo hotela. Podava se na krajši sprehod po mestu in ob obali ter nato večerja na vrtu po ustaljenih navadah. 5.dan 480 km Eforie Nord skozi Bukarešto do Sinae (grad Peleš) in v Bran (grad) do Fagaraša (RU; Hotel Bulvard) Sva na skrajnem vzhodu Romunije ob Črnem morju. Tu je potrebno obrnit proti zahodu in nazaj domov. Če sva rabila štiri dni do sem in morava biti v treh dneh nazaj, bo treba malo pohitet. Morava še videt Transilvanijo in bil bi greh ne prevozit vsaj enega od dveh znamenitih prelazov Romunije. Od Črnega morja do Bukarešte ravno, sva na avtocesti, ki je za motoriste brezplačna in to traja. Nekje vmes voziva preko fascinantnega mostu preko Donave in ob tej dolgi ravni avtocesti ves čas spremljava neizmerno prostrana polja in na stotine vetrnih elektrarn. Dogovoriva se, da je smiselno zapeljati se skozi Bukarešto, ki se mu reče tudi Mali Pariz. Promet v mestu je zelo gost in če nama Zumo ne bi pomagal bi bila še tam. V Bukarešti si ogledava od daleč parlament ali vladno palačo ter avenijo po vzoru francoske arhitekture in kakor hitro se le da naprej proti centralnemu delu Romunije – Transilvaniji. Opaziva že prve telekomunikacijske povezave in neverjetno urejeno zmedo kablov. Tega se ne da drugače opisat. Nekaj avtoceste, ki je popolnoma prazna in prispeva na območje grozovito temačne dežele, ki to seveda ni. Malce drugače je sicer ponoči, vendar čez dan ni panike, saj vampirji in volkovi spijo oziroma čakajo svojo nočno priložnost. Zapeljeva se do gradu Peleš, ki je zame eden lepših gradov. Spominja bolj na cerkev, vendarle to ni. Je relativno nova zgradba s pomožnimi objekti, ki si jih je dal zgraditi eden od kraljev te dežele. Ta predel je tudi obrobje južnih Krpatov, ki ponujajo nekaj lepših prelazov. Spijeva kavo in se sprehodiva, občudujeva naravo in grad, ki je v večini grajen iz lesa. Pred gradom gneča, tako da si notranjosti gradu ne ogledava, pogledava pa si okolico. Ker naju čas nekoliko preganja se izogneva Brašovu po južni strani in se zapeljeva do mesteca Bran. Tu nama tik pred mestom nasproti pride krava, ki gre seveda po svojem pasu popolnoma suvereno. Zanimivo. V Branu je po nekih informacijah grad grofa Drakule, ki je vsekakor vreden ogleda. Opremo pustiva v recepciji in se vzpneva do tega manjšega gradu na vrhu hriba, si ogledava notranjost in panoramo ter si nato v mestecu privoščiva malo boljšo malico in kozarec vina. Paše vino, paše hrana ampak v mestu kjer je Drakula doma ne bova spala. Zanimivi so sprehajalci oziroma obiskovalci te turistične destinacije in sploh je mestece prijetno, ampak do večera je še daleč in cesta naju vabi naprej. Ostane nama še preostanek dneva in če hočeva jutri prečkati Krpate, je bolje da se še malo zapeljeva vsaj do Fagaraša. Tankala bova pa jutri. V centru najdeva prijeten hotel Bulvard, motor parkirava pred hotelo in na vrtni terasi naročiva sladico. Dobim dva krova s pol kile borovnic in smetane, kar izgleda bolj kot glavni obrok. Malce dvomljivo gledam to goro hrane, nakar mi natakarica reče »It jor men«. Malo sem rabil, da sem razumel pomen njenih besed, vseeno pa mi mora pomagati moja draga sopotnica. V mestu nabaviva še potrebščine za naslednji dan, saj naju čaka Transalpina in dolga pot do Srbije. 6.dan 680 km Fagaraš, Sibiu (skozi center) Sebeš in Transalpina do Đerdapa in v Beograd (Ru-SRB; Hotel Sky - ima garažo) Tako. Jutri morava bit doma, pred nama pa en najlepših delov poti. Tankala nisva včeraj, bova pa takoj ko prideva na obrobje mesta. Par km pred črpalko naju policija preusmeri na stransko cesto, saj je bila na glavni cesti huda prometna nesreča. Itak smo spet tam. 40 kilometrski obvoz, nivo goriva na nuli ampak, kaj hočeš, ni druge kot naprej. Zopet v zadnjem trenutku natočiva kopasto in se v nadaljevanju skozi res lepa mesta podava skozi Sebeš in nazaj na jug. Prelaz Transfagarašan je po informacijah, ki sva jih dobila včeraj v mestu Bran, po vsej verjetnosti zaprt. Zopet poleg relativno dobre ceste občudujeva romunsko predvidevanje za nadaljnji razvoj telekomunikacije. Imajo namreč ogromne količine kablov pripravljenih za naslednji priklop, kar sicer zopet ne razumem, je pa zanimivo. Klementina je navdušena nad urejenostjo mest, kar razblini še zadnje stereotipne predstave o Romuniji, kar je malce drugače sicer na južni strani te svetovne ceste. Transilvanski gozdovi, ki jim ni konca in kraja. Romunija ima vsega v presežkih. Polja, vetrne elektrarne, gozdovi in kabli na telegrafarcah. Da ne govorim o cesti. Transalpina, ki sva jo napadla s severne strani, ni v začetki nič kaj posebnega, ko pa se dvigne in poda v gozdove proti vrhu planote, pa je top. Malo se je pooblačilo, malenkost zapihalo in porosilo, ampak asfalt drži in užitek je neizmeren. Srečava nekaj motoristov na vrhu in na poti, ni pa gneče in kot bi mignil sva preko. Pred nama je naslednji cilj, Đerdap. Vroče, gneča na cesti in ko prispeva do hidroelektrarne Đerdap imava dovolj. Prečkava romunsko srbsko mejo in se od Donavi ustaviva na čevape in hladno pivo. Malce traja, sva pa edina v tej mali gostilnici, ki ima tudi wifi. Ko se najeva in odžejava ter tudi malce spočijeva ugotoviva, da še ni tako pozno. Nimava posebnega plana in ker svo v časovni stiski, skleneva da obiščeva še eno prestolnico balkanskih držav. Odpejleva še teh nekaj več kot 200 km in prispeva v Beograd. To je tudi zaključek najinega potovanja. Poiščeva si sobo v hotelu Sky, ki je popolnoma nov in sva verjetno ena izmed prvih obiskovalcev. Motor v garaži poleg pregrešno dobrih avtomobilov. Greva na ogled Kalemegdana in Terazij. Naslednji dan tranzit do doma. 7.dan 520 km iz Beograda domov (SRB-SLO) Zjutraj po zajtrku na motor in skoraj brez pavze do doma. Ta dan tranzit, ki ni omembe vreden. Predstave o krajih, ki jih nisi še nikoli obiskal so večkrat lahko zmotne. Potrebno se je podati na pot in na lastni koži in s svojimi očmi spoznati svet okoli sebe. Balkan ima krasne pokrajine, dobre ceste, izvrstno hrano, zanimivo arhitekturo in verjetno bi se našlo še kaj. Na poti do Črnega morja sva v sedmih dneh prevozila 3500 km in dnevno v povprečju porabila 100 evrov (all inclusive). In še to Črno morje ni črno. Stroški (v evrih): Cestnina 15,00 bencin 205,00 nočitve (6) 270,00 hrana in ostalo 200,00

Tako odgovornost zlahka sprejmejo vsi, ki sedejo pijani za volan, pa je to skorajda slovenski nacionalni šport. Tako odgovornost dnevno sprejemajo/mo vsi, ki onesnažujejo/mo okolje. Tako odgovornost dnevno sprejemajo/mo vsi, ki kadijo/mo. Tako odgovornost dnevno sprejemajo/mo vsi, ki se nezdravo prehranjujejo/mo.... itd Eno je biti živ, drugo pa živeti. In za nekatere je biti živ premalo. Tudi za starejšo populacijo. Kdo smo, da jim bomo zadnja leta, ki jih še imajo pred sabo, prepovedali živeti?

Tale karantena me drago stane... Spet sem delal na 950. Ker mi KTM ni dobavil delov ki jih rabim, sem se obrnil na domače mojstre in nastalo je tole. 3D print zelo popularne shrambe "dog house" ene ameriške firme. Ker pač nisem našel original dela za dobit, je bil 3D tisk druga najbolša opcija. Tiskano iz PA12 njlona da je temperaturno in mehansko dovolj obstojno za na 950. Prva testna montaža ni najbolj odgovarjala... Ker pa sem rahlo poklicno deformiran in ne zaupam plastiki, sem škatlo oviv še v aluminjast reflektivni selotejp. Po nekaj mučenja in ugoavljanja kako to zmontirat da bo močno in pravilno mi je le uspelo. Tudi luknja med tankom in sedežem je izginila. Tako, sedaj imam na motorju malo več prostora za prvo pomoč in nekaj krame (v original škatlico pod sedežem sem prestavil akumulator in torbo z osnovnim orodjem). Ostante zdravi in lp!

Jebemti korono! Dans sva z Zivimnorcem mal papcala, pol pa še spimpala njegove izpuhe ? zdej oa sam še na dovoljenje počakamo, da vidmo, kak grmi tole

Naša občina je dolga samo 10km, od tega 5km mesto samo. K sreči se najdeta dobra dva kilometra prazne ceste. Kaj več si človek ne upa želeti v teh cajtih. g.

U medjuvremenu je doslo do male promjene. Kao prvo nisam izdrzao dugo na T30EVO. Cini mi se nekih ca. 500km. Nisam se mogao nikako naviknuti na te gume. Vjerujem svima koji kazu da nisu lose. Ali ja niti u jednom trenutku nisam imao onaj potreban osjeca sigurnosti sa njima. I tako sam u jednom susretu ( prije ovog ? sa Covid-19 ), kod poznatog nam vulkanizera kukao kako me te Bridgestone gume nikako ne mogu zadovoljiti, upoznao direktora prodaje Bridgestone moto guma. Prica je bila sasvim slucajna. Casna pionirska!! Da skratim pricu - lik mi je ponudio S22 set po predobroj cijeni! Za probu i da ne gubim vjeru u Bridgestone. Ali uz uvjet da mu napisem osvrt. Sve dogovoreno. Gume namontirane sljedeci dan. Sa prijateljem sam relativno brzo odradio plan - motore u prikolicu i za Senj! 27.02. smo krenuli prema jugu. 28. i 29.02. smo odradili nemam pojma koliko puta Karlobag - Starigrad! Onaj dio od Senja do Karlobaga je "nuzno zlo". Apartman smo uzeli isto od prosle godine. Mjesta za 5 osoba sa cijenom van sezone od 30,-€. ZA SVE!!! 6,-€ po osobi!! Posto smo bili samo nas dvojica platili smo 20,-€ za noc! 10,-€ po osobi! S22 - guma je stvarno odlicna. U svim uvjetima. Nema mane. Osim jedne. Guma je izdrzala cijelih 1.200km!!! Na bokovima profila nije bilo. Ovaj iz Bridgestona tvrdi da je u pitanju greska u proizvodnoj seriji. Guma je poslata u tvoricu na pregled. Vjerujem da ce biti pozitivan ishod Snecerove teorije o mojoj voznji! Jedan Bridgestone jednostavno ne grijesi ? Osvrt na gumu nije zelio u pismenom obliku... nemam pojma zasto! Uzeo je slike i par video uradaka i bez rijeci otisao..... Da teoriju od niskim temp. svedemo na nulu. Ta dva dana na jadranskoj magistrali nije bilo hladno. Temp. se kretala izmedju 10°C u ranojutarnjim satima pa do 17°C tokom suncanog popodneva! Slike gume za vrijeme eksploatacije!

Sem šel pogledat, ce je kaka žurka kje

Meni se zdi to totalno neumno. Hodim v službo vsak dan v času korone. Imam stik s strankam vsak dan, ki so po večini v rizični skupini in misliš, da se kdo sekira? Nobeden in potem se mi ne smemo vozit z motorjem? Pač seveda paziš tako kot zmeraj. Jaz sem šel parkat na motor izven občine pa me do sedaj še ni nobeden ustavil. Okužim nobenega, ker se tudine ustavljam veliko.

Moram pohvalit našo kolegico, pa ji je le uspelo na jadranko

naša tut ni velika, ampak vsak dan jih pade 100km pa da me jebeš, manj ne rata točno, plaz je bil tule pred leti. Pa še ena iz Maroka, danes je bilo naporno Veš kje je to? ps. tule sem z zmajem letel pred leti. Oziroma pristajal. Pa tudi učil sem se, pa edino smreko na celem polju naguzil

motor, vožnja z motorjem, kava, motor, vožnja z motorjem, a sem kej pozabu? letos je še vsaj 7 celih mesecev pred nami, če ne prej pa decembra ps. karirast prt bom mel s sabo

Vse vas skrbijo dopusti in kam boste nosili svoje €.... Glede na kar črne napovedi, bo bolj problem tisto osnovno kar potrebujemo za življenje.... Saj menda veste kaj je to?

Ni šwoh tale Wobčina

Kenny, to sam ti gledas no.

Čakaj... tale slika je boljša...

Ti se kar vozi brez skrbi. Jaz sem včeraj prečkal pet občin (Brežice, Bistrica ob Sotli, Kozje, Krško, Sevnica) naletel na tri policijske patrulje, pa se nihče ni obregnil v mene. Dva policista sta me celo pozdravila kljub temu, da nisem vozil v svoji občini. Res pa je, da se večinoma vozim zmerno in upoštevam prometne predpise. Le na avtocesti od mejnega prehoda Obrežje do Brežic sem ga malo bolj pritisnil in sprobal, kako se motor obnaša pri višji hitrosti v hitrih ovinkih in ugotovil, da leži na cesti, kot bi ga postavil na tirnice. Vendar je to trajalo le kratek čas, potem pa spet v okvirje prometnih predpisov. Tudi sedaj se že pripravljam na vožnjo in bom celo popoldne na motorju. Enako jutri. Vsem priporočam, le veselo na motorje, vendar bodite vzdržni, vozite previdno in upoštevajte prometne predpise.

Zamislite se ob besedilu?.

4 sedežna cessna je strmoglavla na pokopališče pr torinu...do sedaj najdl 184 mrtvih zaradi corone...vir Radio Erevan... Filozofija karantene v enem stavku: Dajmo zdržati še 2 tedna, da nam bodo čez 2 meseca lahko povedali kako še 2 leti nikamor ne smemo it. Aja...in tiho bit! Smeh v javnosti strogo prepovedan. Optimizem je neodgovoren in nevaren.

Danes je Velika noč. Lep in prijeten dan želim Vsem. Po včerajšnjem kosilu je bilo na zunanjem termometru na balkonu v senci prijetnih 23 oC, in ker sami proti virusu covid lahko veliko naredimo s tem, da se gibamo po zraku, in s tem utrjujemo svojo odpornost, sem to prijetno temperatuo tudi izkoristil. Zopet sem srečal precej eneko mislečih pešcev in kolesarjev. Road Tracker zopet deluje.

Nekaj slikic s včerajšnje in današnje vožnje. Od petka popoldan do danes zvečer napikal celih 803km. Sem pač cele popoldneve v sedlu motorja in uživam, pa čeprav večinoma le v mejah naše občine. Občasno pa prekršim te omejitve in se znajdem tudi v sosednjih občinah. Zaenkrat vse brez problemov.

Če bi parim "grofom" ki krojijo ta svet z motorko malo šcccc, bi bilo na svetu pol manj sranja, kot ga imamo zdaj.

Kao sto je DAMI34 napisao vrijedi i za moj tekst: - oni su iskljucivo subjektivni i nisam placen niti sponzoriran od strane bilo kojeg porzvodzaca pneumatika. - napisao sam samo moje osobne utiske, dozivljaje, osjecaje i iskustva. - naravno da moj tekst ne treba utjecati na vasu odluku koju gumu kupiti i montirati i na kraju i voziti

Kako je ovo ipak tema o Mitas gumama da napisem i koju o Mitasu.... U usporedbi sa S22 - osim sto ce zasigurno puno dulje trajati - Sport Force ima tri mane i jednu prednost: Mana Nr. 1 - osjetljivija na bitumenske popune Mana Nr. 2 - osjetljivija na bijele prometne oznake na kolniku Mana Nr. 3 - kod snaznijeg kocenja sa vecih brzina ( barem na XR-u ) pokazuje znake nestabilnosti Prednost Nr. 1 - na izfrezanom cijelu kolnika kao npr. onaj dio od Starigrada prema Selinama je puno neutralnija - isprobao neplanirano u petak u Austriji. Tu S22 nekako kao da mora pratiti te linije U zadnjih par voznjica sam odradio sa Mitasom ca. 1.000km. U Austriji su ceste jos "slane" i prasnjave tako da se onim uobicajenim ljetnim tempom nije moglo uvijek i svugdje voziti. Na slikama sam oznacio mjesto mjerenja ( spica mjeraca pokazuje mjesto ) i dubinu profila. Nazalost nemam digitalni mjerac - morati cete zoomirati sliku ?? I jos jedna stvar: zaboravio sam koja je dubina profila nove gume ?? Dubina profila nije mjerena do indikatora vec do kraja! Racunam da ako mi je profil sada nakon 1.000km oko 3mm da ce guma izdrzati nekih 2.500-3.000km. Gledano kroz cijenu gume po km usporedba sa S22 izgleda u grubo ovako: -- S22 - 0,21€ / km ( ca. 250,-€ set / 1.200km ) -- SF+ - 0,05 - 0,06 € / km ( ca. 150,-€ set / 2.500 - 3.000 km ) Uzmemo li u obzir i 15.000km godisnje i nadodamo na set guma i montazu..... S22 15.000 / 1.200 = 12,5 setova * ( 250,-€/set + 25,-€ promjena guma ) = 3.437,50 € / 15.000 km = 0,23 €/ km SF+ 15.000 / 2.500 = 6 setova * ( 150,-€/set + 25,-€ promjena ) = 1.050,-€ / 15.000 km = 0,07€ / km SF+ 15.000 / 3.000 = 5 setova * ( 150,-€/set + 25,-€ promjena ) = 875,-€ / 15.000 km = 0,06€ / km Dolazim do zakljucka da je S22 u odnosu na SF+, uz po meni vise manje iste performanse za vrijeme eksploatacije, ca. 3x skuplji. Uzmimo racunicu da S22 izdrzi npr. 4.500km S22 15.000 / 4.500 = 3,34 setova * ( 250,-€/set + 25,-€ promjena guma ) = 918,5 € / 15.000 km = 0,62 €/ km Sada ne ulazim u detalje da prednja guma kod obje uz povuci potegni moze izdrzati dvije zadnje...... Ukoliko Bridgestone ne pokaze veeeeeliko srce i dokaze da su stvarno imali gresku u proizvodnji te da njihova guma moze izdrzati barem 4,000 - 4.500km financijski nije isplativo mijenjati SF+. Prijatelj trenutno vozi Michelin Pilot 5 - vjerujem da bi ta guma mogla doci do nekih 4,500-5,000km. rijec je o istim motorima i istoj brzini kretanja. Vidjeti kako ce se ta guma pokazati!! Za one kojima njemacki nije stran njegova stranica : https://motorradreifentest.jimdofree.com/tests-2020/

Na Ninja100sx imam S22 in da povem moj vtis: Drži dobro je zanesljiva, ampak se mi ne dopade kot SF+ 1. prva ima manjši lok, bolj je položna kot sf+, zato je premetavanje motorja iz zavoja v zavoj bolj počasno (a konstantno), dopuščam možnost, da mi višja krivulja od SF+ pač bolj ustreza 2. fidbek, podatki s podlage so za kak % slabši kot pa na SFju, ne morem točno zaznati kaj je konkretno pod gumo, koliko še ima rezerve 3. določene anomalije na cesti ji ne ustrezajo, zdrsne, tako da ne vem kaj se bo zgodilo, ko se spremeni podlaga ( pokrovi jaškov) 4. prva je po 800km ok, ampak zadnja...precej več kot 1mm porabe. Komaj čakam da namestim SF+ Zadnje dneve imam določen odsek, ki ga konstantno drgnem, pa sem včeraj isti odsek nažigal z SDGT, morem povedati, da sem imel veliko boljši občutek kot na S22, ali pa veliko več podatkov, filinga kot na S22 ( s tem tudi večji pogum pri zaleganju in odpiranju), pa čeprav je prva SF+ že trikotna in preko 6kkm prevoženih, zadnja pa ToF nova. Ne smem sicer delati krivice S22, lepi, je sigurna, je konstantna, ma S20 ni bila prav nič slabša. Ampak to je samo moj vtis, ni nujno da je vse res.

Župnik je reku, da bo neslo in prijelo po vsej Sloveniji ps. obrazec za prostovoljne prispevke je objavljen na netu. Več kot daš, bolj nese pss. kaj, ni vsak žegen đabe

Danes dopoldne: s kolesom nad korona virus ...

Ne vem če začne prej zadnja, vsekakor pa hkrati s prednjo. Ko začneš s sprednji in nato poskusiš še z zadnjo, je tačka že "trda" - nima praznega hoda, ker zadnja že zavira. Če pa samo z zadnjo pa se s časom hod zelo podaljša, tudi toliko da že praktično ne zavira. Če pa iz navade zaviraš tudi z zadnjo, pa ploščice zelo zelo hitro izrabiš.

Meje naj odprejo, bo hitro reseno. ?

Kaj že ? Aja tihožitje..

2 mesca in pol nazaj, je bil virus problem Kitajske. Tocno dva meseca nazaj sem ob prihodu iz Španije na letališču v Trevisu stal v koloni in cakal, da so nam zamaskirani bolnicarji pomerili vročino. In ja.....smejali smo se, medtem ko smo čakali. Mesec nazaj se je štala začela tudi pri nas. Danasnja tiskovka je nakazala, kam pes taco moli.... Če se kdo misli, da se bo tudi letos zjutraj vsedel na motor, se odpeljal po jadranki do Karirasth prtov ( ali v Dolomite, Alpe....). in zvecer nazaj, se moti. Ali bo testiranje na meji, ali karantena, ali nekaj tretjega. Upam, da se motim.....res upam.

Četudi vse zapro za 1 leto pa ostanemo lepo doma? A bo potem kaj bolje? Al bo spet kak nov virus? Bodo prihranki zdržali za pohode do trgovin? Smešno pa, ko govorimo o dopustovanju in komu bomo dali denar. Našim ali tujim, ker se bojim, če bi vsi na svetu razmišljali, pustimo samo "našim " denar bi se tudi Slovenci kmal naveličali Portoroža, Bleda in Kranjske..kamor pač lazijo trume turistov. Pa tudi oni bi se nas verjetno. Da ne govorim, koliko denarja pade na obali od italijanov (cca 80 ali še več) Jaz rad lazim okoli in meje so samo začrtane razmejitve v glavah ljudi. Zame meja ni, in vsako omejevanje je napad na svobodo človeka.

Še ena madam letnik 2007, kmalu se približuje obletnica posvojitve. Res mi pride na misel komad Nece Falk Najmočnejši ostanejo. Danes ima spet pedikuro, manikuro (škrc, škrc in brus brus z Dremel mašinco) na njeno žalost sem našla tinkturo za njene zobe (upsi, nekdo se je polenil z umivanjem njenih zob).

?

Tale karantena me na vrt prklenla... Pit pa jest... Potice neznam narest, tako da nekaj drugega zame... Čez par ur bo...

Kadarkoli se bojo sprostili ukrepi, delno ali v celoti, bo nevarnost ponovnih okužb. Virus ne bo kar tako izzvenel. Vroče vreme ga ne bo uničilo. Reši nas torej le karantena za nedoločen čas.

...malo...po malo... ?...

V tem ovinku se mi zdi, da si ga nam vtisnil ... /

Ej sorry..samo start mi je uspelo fotkat..

Pravi en tip kolegu: Slišal sem en nov vic, pa ne vem, če sem ti ga že povedal. Kaj je smešen? Ja, je. Potem mi ga še nisi.

Vpraša šef delavca: kaj bi lahko prišel v soboto v službo? Vem, da imaš prost vikend, ampak bi te rabil. Ni problema, le zaradi prometne gneče bom malce zamudil. Kdaj pa prideš? V ponedeljek.

Danes padla neplanirana fura do Postojne (službeno prosim, da ne bo kakih nepotrebnih komentarjev) čez kar nekaj občin in policijsko kontrolo v Ljubljanski občini točneje na Barju. So me detajlno prečekirali, sreča sem pred furo vrgel v kufer potrdilo firme, da imam gradbišče v Postojni. Policaji korektni, smo se še malo pohecali preden sem šel, zgleda sicer kontrola taka kot, da bi lovili najmanj 20 zapornikov, ki so pobegnili iz zapora . V glavnem srečal malo motoristov, pomahal vsem. Je pa tale fotka "padla" ko sem se na poti nazaj spomnil, da se nisem javil moji dragi, da sem še cel in da sem prispel na cilj, saj veste ono: " Javi se ko boš tam. Saj veš, da imam slabe spomine na Veliko noč (nesreča pred kar nekaj leti)." "Da draga bom draga". Ma k...c sem pozabil čim sem zajahal in razjahal motor. V glavnem pasal spet ko budali šamar.

Vse kar je namenjeno nam "slehernikom" in je na kolesih, ni ravno namenjeno tem, kar je videt na zgornjih slikah. Upam, da se s tem strinjate vsi... Za takšne zlorabe, je potrebno kar precej dodatne globine v žepu , ali pa že v osnovi kupit "orodje", ki je temu namenjeno.

mene bolj zanima, kok tistih, ki so "kao" brezposlni in prejemniki socialnih pomoči, se bo javilo ... borza bi jih morala tja napotit

Imaš dve možnosti za nastavitev menjalne ročice. 1. Fina nastavitev je razbremeniš vijaka označena z 1 in fino nastaviš višino menjalne ročice z vrtenjem vzvoda, ki povezuje obe ročici. 2. varianta odviješ vijak označen z 2 in premakneš vzvod za en zobec na osi. V tem primeru se bo menjalna ročica sigurno premaknila za več kot,,,

Pozdravljen, upam, da se narediva kakšen krog.