Dvorana slavnih

Nisem več zdržal... Pred tem je pomagalo dejstvo da so gume bolj švoh in da bo treba pred novim motorističnim podvigom obiskati vulkanizerja. Danes sem pa rekel da je prelepo vreme, da bi motor počival. Pa tudi za švoh gume me ni veliko brigalo. Na srečo je tudi občina Sevnica kar velika in se je dalo naredit 150km s ponovljenimi odseki in manšim izletom v sosednje občine(sam tolko da sem obrnil nazaj?) No tale je ratala na "obračališču" ? Sam pasalo pa je...

Nekaj slikic s včerajšnje in današnje vožnje. Od petka popoldan do danes zvečer napikal celih 803km. Sem pač cele popoldneve v sedlu motorja in uživam, pa čeprav večinoma le v mejah naše občine. Občasno pa prekršim te omejitve in se znajdem tudi v sosednjih občinah. Zaenkrat vse brez problemov.

To je bila prva objava na TV in to pred rušilnim potresom v Zagrebu. Druga smrtna žrtev koronavirusa je 90-letnica, ki je imela tudi druge bolezni Pa še malo na temo Korona. "Slišala sem, da lahko zaradi osamljenosti v karanteni znoriš. Sem se o tem menila s kavomatom in mikrovalovno, pa sta oba enakega mnenja ... Z mešalcem pa ne govorim, ker vse po svoje obrne." "Govori se, da bodo vsi možje, ki v izolaciji s svojimi ženami preživijo, dobili status vojnih veteranov ... Ve kdo kaj o tem - so to verodostojne info?" "Sm si šla mal pozvont na vrata, ker je dober občutek, ko dobiš obiske." "22. dan samoizolacije: Skregala sem se s svojim, ker je odnesel smeti iz hiše. Jaz sem bila na vrsti‼️" "Mama je skuhala pasulja za 3 dni. Zgleda bomo maske nosili tudi doma." "Kar se mene tiče: Če bi se virus širil s sexom, bi bilo tega sranja že zdavnaj konec! " "Kako imam ljubečega moža. Ponoči sem se zbudila in mi je držal povšter čez obraz, da se ne bi okužila s korono." "Predlagam nov izziv! Slikajte se s policajem v drugi občini." "Vprašam sosedo, kako je kaj pri njih, pa pravi: En dan gre v trgovino mož, en dan pa jaz. En dan jemo, drugi dan pa pijemo." "Zdaj, ko so v karanteni tisti, ki imajo rojstni dan, se jim vošči tako: Želim ti zdravja, olja, kvasa, moke in paleto wc papirja ..." "Kako prav pridejo maske nam grdim ... Če zdaj ne najdem sorodne duše, je ne bom NIKOLI!" "Zunaj je virus, notr mam pa ženo, kam naj grem?" "Koronavirusu je uspelo, kar ni nobeni ženski. Prekinil je vse športe, zaprl bare in zadržal vse moške doma." ??

Še malo razvedrila, da bo čas hitreje minil. Ampak, SVE JE RES. Če v tem zajebanem času vidite Štajerca s flašo v roki, se ne prenaglite - on ne pije, temveč nalaga antivirusni program!" "Moški na urgenci, zlomljena noga, ključnica, zlomljena čeljust ... Zdravnik: Huda nesreča? Moški: Ne, samo kihnil sem v omari!" "Zdaj se ne bo več reklo: Lej ga, kako je pijan ... Ampak: Lej ga, kako je dezinficiran!" "Vzel sem elastiko iz gat, da si do konca sešijem masko. Zdaj mi maska lepo stoji, samo gate mi pa dol padajo." "Prišli so čudni časi ... Pred vhodom v banko piše: "Obvezen vstop z masko in rokavicami!" "Kako gre svet naprej ... zdaj lahko učiteljico kar z daljincem izklopiš. Ooo, kje so tisti časi, ko sem jest v šolo hodila ..." "Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrižite, pa ne boste hodili iz stanovanja še naslednjih štirinajst dni ..." "Mislite da je pametno zdaj, ko je cela familija doma na 60 m2, da skuham pasulj???" "Naš pes se je začel že skrivat pred nami, vsak od nas ga želi 2x na dan peljat na sprehod." "Čez celo leto šparaš denar za morje, na koncu pa ga porabiš za moko, kvas in WC papir." "Vlada nas opozarja: Umivajte si roke ... Pamet vam bomo že mi oprali." "13. dan karantene ... Sosed je ljubosumen na svojo ženo, ker ima boljše in lepše brke od njega." "Vprašam ženo: A greva na sprehod za 20 minut? Lahko! Samo se morava zmenit, kdo od naju bo lajal." "Iz samega dolgčasa toliko hodim po stanovanju, da sem sama sebe že trikrat srečala ..." "Najbolje je, da maske nosite tudi v stanovanju, sploh v kuhinji, da ne boste pojedli vsega, kar vidite." "Prišla sva iz supermarketa, doma snameva maske ... gledam, gledam, žena ni moja??" "Ko se bodo gostilne zopet odprle, takrat se spomnite, da so vam zaprle vrata, ko vam je bilo najtežje." "To objavo posvečam vsem moškim, ki so trenutno doma v karanteni z ženo. Zdržte, prjatli!" "Če ne bi bilo korone, bi vsi čakali, da bo 1. maj, da bomo frej. Zdaj pa vsi čakamo 1. maj, da gremo končno delat." "Če vas v drugi občini hoče ustavit policija, pobegnite! Kazen zaradi občine je 400 €, za pobeg pa 250 €. Ne vprašajte, kako vem ..." "Pravijo, da te čokolada naredi srečnega! A ve mogoče katera, koliko je moraš pojesti? Sem pri 5., pa ni še nič bolje ..." "Nikar ne kličite policije zaradi čudnih ljudi, ki se gibljejo okoli vašega bivališča. To so samo sosedje brez makeupa in frizure."

Cest mi zmanjkuje

To je blo zato k si se pocas pelu, ce bi ga prtegnu te ne bi mel cajt gledat.?Jest aaredim na Leto s kolesom cca 10000km in me bk za matoriste,ampak ko sem na mopedu pa z veseljem kaksnega bedaka na kolesu ustrasm k se kurac po sredini ceste pajsa. ?

Cilj potovanja je videti Črno morje. Malo za šalo in malo zares, ampak vedno me je zanimalo, koliko je to morje drugačno od tega našega dobro poznanega. Ali je Črno morje res črno? Konec maja je čas, ki praviloma že zagotavlja relativno tople dni. Planirana pot je vsebovala tudi nekaj prelazov, ki pa so lahko zaradi hudih zim v hribovju tudi dolgo zaprti. Bomo videli. Planiranje poti je potekalo vso dolgo zimo in ob prebiranju potopisov in spremljanju spletnih strani je bila pot okvirno začrtana. Izkušnje so pokazale, da približno 500 km na dan gre in krat sedem dni bo naneslo 3500 km. Tako se je izkazalo tudi na koncu tega Balkan Tura. Planiranje se vedno ne izkaže kot popolno, zatorej sem nabavil še avto karto Balkana, oziroma Bolgarije in Romunije in vso pot splaniral in vnesel v tretjega sopotnika z imenom Garmin Zumo. Ta se običajno kljub svojim muham izkaže za dobrega pomagača. Prenočišča sem si v času planiranja pregledal na Bookingu in jih nekaj shranil. Bookiranje prenočišč sva opravljala vsak dan posebej, saj kljub začrtani poti, nisva točno vedela v katerem kraju bova spala. V treh kovčkih na GSu je bilo dovolj prostora za potrebščine, ki jih potrebujeta dva popotnika za en teden. Kar se tiče hrane in pijače, sva se odločila, da koristiva usluge na poti, saj se vendarle ne odpravljava v popolno divjino. Kar se tiče pijače sva se do sedaj naučila, da morava obvezno s seboj v vsakem trenutku imeti vodo in tudi kakšen piškot ni odveč. Glede na to, da bova imela opravka z različnimi valutami, sva se odločila, da bo plastični denar kar prava izbira. V informacijo opravka bova imela z evri, hrvaškimi kunami, srbskimi dinarji, bolgarskimi in romunskimi levi. Faktorji preračunavanja in spremljanje cen so v tem pogledu zanimiva izkušnja. Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Romunija Plan je obsegal teden dni časa in šest država Balkana od doma do Črnega morja in nazaj. Vsa pot je temeljila na tem, da se v glavnem izogneva avtocest in večjih mest. Glede na to, da je dnevni zalogaj poti relativno velik, sva vedela da bo večino tako znamenitosti kot posebnosti potrebno videt kar z motorja. Na dan ponedeljka je bilo vreme ravno prav primerno in gremo. 1.dan 485 km Griže - preko Bosne do Bijeljine (SLO-HR-BiH; Etno selo Stanišiči) Od doma ob osmih zjutraj, da prezgodnji jutranji mraz že na začetku ne vpliva na razpoloženje. Tudi ostale dni sva v glavnem štartala okoli osme ure, po malo bolj polnem zajtrku. Prvi dan sva se iz Griž peljala po klasični poti na Hrvaško. Po glavni cesti preko Krškega in nato po avtocesti do mejnega prehoda v Slovenski vasi mimo Zagreba do Hrvatske Kostajnice. Tu se že prileže druga jutranja kava, ki jo spijeva na bosanski strani. Bosno in Hercegovino sva prevozila skoraj vso pot ob reki Savi. Cesta je zanimiva, brez nekih posebnosti. Cilj tega dne je bila Bijeljina, oziroma Etno selo Stanišiči. Izjemno lep turističen kotiček, ki sicer nima nobene veze z Bosno, ima pa prijeten ambient in dobro hrano. Pred večerjo ena rakija, da stabiliziramo stanje in imunski sistem, potem pa ob pivu malo roštilja. Za prenočišče sva dobila eno od hišk, ki v dveh nadstropjih nudi vse. Vse skupaj relativno poceni. Motor varno parkiran na parkirišču, ki ga spremljajo preko kamer. 2.dan 560 km Bijeljina, ob Drini preko Kadinjače in Zaječarja do Belogradčika (BiH-SRB-BG: B&B Castel Cottage) Zjutraj pojeva zajtrk, ki je v ceni prenočišča in gas pa naprej. Čez reko Drino in mejni prehod v Srbijo in kot da si odrezal, popolnoma drugo stanje. Spremeni se tip ceste, način odvijanja prometa in arhitektura. Skozi prva naselja se potem ob Drini vzporedno z bosansko srbsko mejo usmeriva proti jugu do Bajne Bašte in nato do spominskega obeležja Kadinjača. Tu je ogromen spomenik bataljonu partizanov iz II. svetovne vojne. Vožnja po Srbiji je nekaj posebnega. Vsaj kar se tiče naselij in mest je tako, da moraš biti še kako previden. Na cesti nekje med Užicami in Paračinom mi je še kako prav prišla vaja izogibanja, ki sem jo treniral na Vranskem. Kar naenkrat se vse ustavi in v ogledalu sem opazil, da oni zadaj nima nikakršnega namena pravočasno ustavit. Hitro stisnem sklopko, manever desno levo in rešeni smo. Malo adrenalina tako in tako ne škodi, poveča pa predvsem še več pozornosti na dogajanje v okolici. Moram priznati, da mi ta predel Balkana ni preveč všeč, vsaj kar se kulture vožnje tiče, ampak cesta Paračin Zaječar, ta je pa top. Ni prometa, dobra široka cestna podlaga in tik tak Bolgarska meja. No pa smo tu na manjšem mejnem prehodu na srbsko bolgarski meji. Nekaj carinikov, midva in mlajši nizozemski par z avtomobilom. Po vsej verjetnosti sta bila že nekaj časa na meji, kajti fant je izgledal obupan, prav tako njegovo dekle. Cariniki so pri tem nekoliko hipijevskem paru nekaj iskali na vse pretege. V glavnem so ju, po moje, malo maltretirali, med tem pa se na mejo pripelje nek možakar, ki je imel na avto priklopljeno tovorno prikolico. Carinik malo pogleda pod cerado prikolice in pomigne temu Bolgaru, da ima prosto pot, onadva reveža pa če vedno na odstavnem pasu. Nama se ni nihče posvetil, vsekakor pa sta mi ostala v spominu ta dva tujca z obupanimi izrazi na obrazu. Prva izkušnja v Bolgariji je za nama, takoj za tem pa naju čaka naslednja. Ker sem si zamislil krajšo pot in sva imela za ta dan že dosti vožnje sva jo usekala po bližnjici. Namesto 60 km jih bo 40, ki pa se niso in niso končali. Po slabši cesti še nisem vozil, levo in desno pa slika, ki je nakazovala na Bolgarijo, na siromašno temačno deželo za železno zaveso. Seveda je bil ta prvi vtis popolnoma napačen. Končno po tej, po svoje zelo zanimivi poti, prispeva v Belogradčik. Nastanitev v B&B, parkirava motor in lačna. Lastnica pove, da pri njih večerje ni, da pa je v mestu dobra gostilna pri Ivanu. Pustiva motor na dvorišču, se preoblečeva in peš skozi mesto proti omenjeni gostilni. Ena sama žalost to mesto in ljudje vsi malo gledajo izpod čela. Mesto je bolj kot ne zapuščeno in kar malce turobno. Sprehodiva se do Ivana, pa da vidimo, kaj nama bodo pripravili za najin današnji glavni obrok. Na terasi nama prijazni natakar postreže z hrano in pijačo. Vse dobro in poceni, za morebitne dodatne želje, pa nama pustijo na mizi tipkalo, s katerim jih lahko prikličeš v vsakem trenutku. Malce dezinficirava, pojeva, spijeva in plačava ter nazaj do nastanitve. Izjemno lepo urejeno prenočišče, kjer sva se spočila. 3.dan 480 km Belogradčik preko prelazov Troyan in Shipke do Arbanasija (BG; Hotel Izvora 2) Zjutraj sva dobila zajtrk za prste obliznit, burek in marmelada. Izkušnje do sedaj so nakazovale na to, da se bomo v Bolgariji malo težje sporazumevali in imel sem občutek, kot da nehote nočejo vsega povedat. Zakaj že smo se podali skozi Belogradčik? Ker so v tem SZ delu Bolgarije izredno lepe skale ob obrobju mesta in je to ena od večjih znamenitosti Bolgarije. Zanimivi balvani in izredno čista narava in ne moreš verjet, da so ceste postale kar naenkrat zelo dobre. Mit o temačni deželi se počasi razblinja. Vse lepše in bolj prijazno je in to se je začelo že prejšnji dan v gostilni in prenočišču. Vreme solidno, temperatura prava, narava pa čudovita. V planu potovanja večja mesta niso bila predvidena, pravzaprav je bilo mišljeno, da se jih na široko izogneva. Tako je možno narediti malo več kilometrov na dan, ob enem uživati v vožnji in panorami in se v solidnem času prestaviti iz zahodnega dela Bolgarije na vzhod. In kot je prvih nekaj kilometrov ob vstopu kazalo na razsuto stanje bolgarskih cest, tako se je to razblinilo z vsakim naslednjim kilometrom. Presenetljivo dobre ceste, dovolj široke, promet soliden, posamezni odseki pa neverjetni. Severni del Bolgarije je absolutno primeren za motoriranje. Od Belogradčika, preko Montane in Bolgarskega Izvora čez prvi prelazu Troyan, ki se nahaja v osrednjem nacionalnem parku Bolgarije. Cesta pa še kar prva liga. Preko prelaza, kjer je malo zahladilo sva se spustila po južni strani proti Karlovu. Kakor je bilo v hribih malo hladno je bilo potem v dolini kar precej vroče. Nekako sva na pol poti tega dne in imava še en prelaz pred seboj. Mogoče bi bilo potrebno malo pohitet, vendar se v tem delu velika polja vrtnic, ki jih je potrebno ovohat, saj Bolgarija slovi po izdelkih iz vrtnic. Sledi še ena kava in pred nama je še en od malo večjih prelazov. Ta dan je dan premika preko cele države in tako nama ne preostane drugega, kot čez prelaz Šipka na sever in proti mestu Veliko Trnovo. Malce utrujena v mestu Arbanassi najdeva prenočišče Hotel Izvora 2. Simpatičen majhen kraj si ogledava sproti med iskanjem gostilne. Motor sva pustila pred hotelom in kot se je izkazalo že ne vem kolikokrat, bi moral natočit gorivo ob koncu dneva, ne pa, bom že jutri. Večerjo sva pojedla v družbi lokalnega psa, ki je zvesto stražil najino pojedino. Tako glavna jed kot tudi sladica in seveda obvezna procedura pred tem si zasluži vse pohvale. Kot sva se že navadila je tako hrana kot pijača okusna in vse skupaj relativno poceni. V hotelu, kjer so sicer iskali prazno sobo, so bili prijazni. Kasneje sva ugotovila, da malce blefirajo, saj sva bila ena redkih gostov. Tako, kot je bilo v Belogradčiku vse super, je tudi tukaj v Arbanasiju. Privoščil sem si celo kopanje v bazenu, ki je bil takrat samo moj. Soba je bila opremljena vrhunsko, motor pa parkiran pred recepcijo na očeh kamere in receptorke. 4.dan 380 km Arbanasi preko Varne do Zlatnih peskov preko meje v Romunijo do Eforie Nord (BG-RU; Hotel Evia) Zjutraj greva na zajtrk, ki je vključen v ceni. Zajtrkovalnica je na sosednjem vrtu, kjer nama postrežejo z zelenjavo, kruhom, marmelado, maslom in salamo. Vse super, ampak kako naj to prežvečim, če ni zraven nobene tekočine. Še danes ne razumem, kako to da nisva mogla dobiti kave, čaja, soka ali vsaj vode. Verjetno spet en od nesporazumov. Pred nama še zadnji del poti do Črnega morja. Kot omenjeno je bilo tankanje predvideno ob poti saj je bilo do tu bencinskih črpalk dovolj. Nivo goriva pravi še 30 km, pumpe pa nikjer, tako da nadaljujem vožnjo v špar programu. Klementina še ne ve. Nivo goriva kaže črtico, kar pomeni 0 km in tako še naslednjih 20 km. Z glavne ceste ne grem in vztrajam, bo že za naslednjim ovinkom pumpa. Ni je. Ok pa gremo, do kamor bo šlo in kot naročeno na vrhu hriba črpalka. Najraje bi nalil kopasto, in srečen kot otrok plačam preko 19 litrov. Rešeno, in sedaj po avtocesti do Varne in skozi to res lepo mesto proti obali. Prevozila sva praktično celo severno Bolgarijo in moram izreči same pohvale. Pozitivno presenečen . Tukaj sva. Črno morje je mogoče res malce temnejše ni pa črno. Odgovor sem dobil in ker sva že tukaj se sprehodiva ob obali, namočiva noge v Črnem morju na plažah Zlatnih peskov, spijeva zasluženo pivo in obrneva proti severu. Preko bolgarsko romunske meje na obalni cesti vstopiva v Romunijo. Klementino malce skrbi saj je slika popolnoma spremenjena. Nekaj zapleta na meji, vendar gre. Ne moreš falit, to je Romunija, kar pa se kasneje zopet izkaže, kot še eden od stereotipov. V mesto Eforie Nord najdeva hotel Evia. Super hotel z urejenimi sobami, ki bi mu jaz dal sedem zvezdic. Motor parkiram v garažo, ki to ravno ni, je pa na varnem za ograjo hotela. Podava se na krajši sprehod po mestu in ob obali ter nato večerja na vrtu po ustaljenih navadah. 5.dan 480 km Eforie Nord skozi Bukarešto do Sinae (grad Peleš) in v Bran (grad) do Fagaraša (RU; Hotel Bulvard) Sva na skrajnem vzhodu Romunije ob Črnem morju. Tu je potrebno obrnit proti zahodu in nazaj domov. Če sva rabila štiri dni do sem in morava biti v treh dneh nazaj, bo treba malo pohitet. Morava še videt Transilvanijo in bil bi greh ne prevozit vsaj enega od dveh znamenitih prelazov Romunije. Od Črnega morja do Bukarešte ravno, sva na avtocesti, ki je za motoriste brezplačna in to traja. Nekje vmes voziva preko fascinantnega mostu preko Donave in ob tej dolgi ravni avtocesti ves čas spremljava neizmerno prostrana polja in na stotine vetrnih elektrarn. Dogovoriva se, da je smiselno zapeljati se skozi Bukarešto, ki se mu reče tudi Mali Pariz. Promet v mestu je zelo gost in če nama Zumo ne bi pomagal bi bila še tam. V Bukarešti si ogledava od daleč parlament ali vladno palačo ter avenijo po vzoru francoske arhitekture in kakor hitro se le da naprej proti centralnemu delu Romunije – Transilvaniji. Opaziva že prve telekomunikacijske povezave in neverjetno urejeno zmedo kablov. Tega se ne da drugače opisat. Nekaj avtoceste, ki je popolnoma prazna in prispeva na območje grozovito temačne dežele, ki to seveda ni. Malce drugače je sicer ponoči, vendar čez dan ni panike, saj vampirji in volkovi spijo oziroma čakajo svojo nočno priložnost. Zapeljeva se do gradu Peleš, ki je zame eden lepših gradov. Spominja bolj na cerkev, vendarle to ni. Je relativno nova zgradba s pomožnimi objekti, ki si jih je dal zgraditi eden od kraljev te dežele. Ta predel je tudi obrobje južnih Krpatov, ki ponujajo nekaj lepših prelazov. Spijeva kavo in se sprehodiva, občudujeva naravo in grad, ki je v večini grajen iz lesa. Pred gradom gneča, tako da si notranjosti gradu ne ogledava, pogledava pa si okolico. Ker naju čas nekoliko preganja se izogneva Brašovu po južni strani in se zapeljeva do mesteca Bran. Tu nama tik pred mestom nasproti pride krava, ki gre seveda po svojem pasu popolnoma suvereno. Zanimivo. V Branu je po nekih informacijah grad grofa Drakule, ki je vsekakor vreden ogleda. Opremo pustiva v recepciji in se vzpneva do tega manjšega gradu na vrhu hriba, si ogledava notranjost in panoramo ter si nato v mestecu privoščiva malo boljšo malico in kozarec vina. Paše vino, paše hrana ampak v mestu kjer je Drakula doma ne bova spala. Zanimivi so sprehajalci oziroma obiskovalci te turistične destinacije in sploh je mestece prijetno, ampak do večera je še daleč in cesta naju vabi naprej. Ostane nama še preostanek dneva in če hočeva jutri prečkati Krpate, je bolje da se še malo zapeljeva vsaj do Fagaraša. Tankala bova pa jutri. V centru najdeva prijeten hotel Bulvard, motor parkirava pred hotelo in na vrtni terasi naročiva sladico. Dobim dva krova s pol kile borovnic in smetane, kar izgleda bolj kot glavni obrok. Malce dvomljivo gledam to goro hrane, nakar mi natakarica reče »It jor men«. Malo sem rabil, da sem razumel pomen njenih besed, vseeno pa mi mora pomagati moja draga sopotnica. V mestu nabaviva še potrebščine za naslednji dan, saj naju čaka Transalpina in dolga pot do Srbije. 6.dan 680 km Fagaraš, Sibiu (skozi center) Sebeš in Transalpina do Đerdapa in v Beograd (Ru-SRB; Hotel Sky - ima garažo) Tako. Jutri morava bit doma, pred nama pa en najlepših delov poti. Tankala nisva včeraj, bova pa takoj ko prideva na obrobje mesta. Par km pred črpalko naju policija preusmeri na stransko cesto, saj je bila na glavni cesti huda prometna nesreča. Itak smo spet tam. 40 kilometrski obvoz, nivo goriva na nuli ampak, kaj hočeš, ni druge kot naprej. Zopet v zadnjem trenutku natočiva kopasto in se v nadaljevanju skozi res lepa mesta podava skozi Sebeš in nazaj na jug. Prelaz Transfagarašan je po informacijah, ki sva jih dobila včeraj v mestu Bran, po vsej verjetnosti zaprt. Zopet poleg relativno dobre ceste občudujeva romunsko predvidevanje za nadaljnji razvoj telekomunikacije. Imajo namreč ogromne količine kablov pripravljenih za naslednji priklop, kar sicer zopet ne razumem, je pa zanimivo. Klementina je navdušena nad urejenostjo mest, kar razblini še zadnje stereotipne predstave o Romuniji, kar je malce drugače sicer na južni strani te svetovne ceste. Transilvanski gozdovi, ki jim ni konca in kraja. Romunija ima vsega v presežkih. Polja, vetrne elektrarne, gozdovi in kabli na telegrafarcah. Da ne govorim o cesti. Transalpina, ki sva jo napadla s severne strani, ni v začetki nič kaj posebnega, ko pa se dvigne in poda v gozdove proti vrhu planote, pa je top. Malo se je pooblačilo, malenkost zapihalo in porosilo, ampak asfalt drži in užitek je neizmeren. Srečava nekaj motoristov na vrhu in na poti, ni pa gneče in kot bi mignil sva preko. Pred nama je naslednji cilj, Đerdap. Vroče, gneča na cesti in ko prispeva do hidroelektrarne Đerdap imava dovolj. Prečkava romunsko srbsko mejo in se od Donavi ustaviva na čevape in hladno pivo. Malce traja, sva pa edina v tej mali gostilnici, ki ima tudi wifi. Ko se najeva in odžejava ter tudi malce spočijeva ugotoviva, da še ni tako pozno. Nimava posebnega plana in ker svo v časovni stiski, skleneva da obiščeva še eno prestolnico balkanskih držav. Odpejleva še teh nekaj več kot 200 km in prispeva v Beograd. To je tudi zaključek najinega potovanja. Poiščeva si sobo v hotelu Sky, ki je popolnoma nov in sva verjetno ena izmed prvih obiskovalcev. Motor v garaži poleg pregrešno dobrih avtomobilov. Greva na ogled Kalemegdana in Terazij. Naslednji dan tranzit do doma. 7.dan 520 km iz Beograda domov (SRB-SLO) Zjutraj po zajtrku na motor in skoraj brez pavze do doma. Ta dan tranzit, ki ni omembe vreden. Predstave o krajih, ki jih nisi še nikoli obiskal so večkrat lahko zmotne. Potrebno se je podati na pot in na lastni koži in s svojimi očmi spoznati svet okoli sebe. Balkan ima krasne pokrajine, dobre ceste, izvrstno hrano, zanimivo arhitekturo in verjetno bi se našlo še kaj. Na poti do Črnega morja sva v sedmih dneh prevozila 3500 km in dnevno v povprečju porabila 100 evrov (all inclusive). In še to Črno morje ni črno. Stroški (v evrih): Cestnina 15,00 bencin 205,00 nočitve (6) 270,00 hrana in ostalo 200,00

Kako si pa prisel do tega? Niti priblizno ne bodo enake. Po tvojem nas vse caka enak scenarij kot v Itaiji in Spaniji, z 350+ mrtvimi na milijon. Upocasnevanje pomeni omejitev stikov, itd, in bolj jih omejis, MANJ imas okuzenih. Ne samo pocasnejsi prenos virusa. In stevilke niso enake. Italijo se razumem, so zamudili, zabluzili, Svedi pa delajo na tem nacrtno. Johnson se je delal norca, pa podo prekuzili... Obisk intenzivne ga je precej preprical v obratno smer... Prekuzevanje ima se eno past se mi zdi: prekuzis ljudi, opravicis smrti. Virus mutira v narobno smer, in lahko naslednjo leto ponovis. Znano pri gripi ipd... Seveda pa lahko drugo leto izades car, ker si vse ta rizicne potamanil ze letos, pa bodo cifre manjse. Se to: prekuzevanje ima mogoce smisel za Svede, ce imajo res dober sistem in rezerve v zdravstvu, mi jih nimamo...

Številke bodo povsem enake do trenutka, ko bo eden od sistemov prekoračil zmoglivosti sprejemanja pacientov s težjim potekom bolezni zaradi prehitre prezasedenosti... Ker nas je samo 2 milijona, ker so posledice virusa na telo popolnoma neznane in ker je naš zdravstveni sistem že v normalnem stanju "u kurcu" , je še toliko pomembneje upoštevati pravilo previdnosti, zato tudi strožja karantena... Naj švedi za nas skačejo v prazen bazen...

I like this restaurant, je rekel ?...

naša tut ni velika, ampak vsak dan jih pade 100km pa da me jebeš, manj ne rata točno, plaz je bil tule pred leti. Pa še ena iz Maroka, danes je bilo naporno Veš kje je to? ps. tule sem z zmajem letel pred leti. Oziroma pristajal. Pa tudi učil sem se, pa edino smreko na celem polju naguzil

Današnji vtis... Menina planina. Ujel sem velikonočnega zajčka ☺️ sneg me je premagal in sem položil svojo kravico. Popraskana je samo zaščita ostalo presenetljivo celo. Pa po dolgem času sem delal dead lift z 270kg ☺️

@Dr.SPEED dej se mal javi..tko za en griz..

In zato imajo "smiselni" Svedi 900 mrtvih ali 90 na milion, "butasti" Norvezani zraven pa 128 ali 24 na milijon. Ali povedano drugace, "jebe" se Andersu Tegnelu za tistih par sto umrlih vec, ker je njemu nesmiselno rec prevec ustavljat. Cifre dveh sosednih drzav povedo svoje. 89 proti 24 mrtvih na milijon (da so stevilke neodvisne od stevila prebivalcev) je pac zgovoren podatek sam po sebi... Svedska ima dvakrat vec prebivalcev kot Norveska in tri in polkrat vec mrtvih. Tegnell naj vprasa umrle, se raje pa svojce umrlih (tistih, ki jih ni malo, katerih pridruzene bolezni bi se dale se kontrolirati par let - sladkorne ipd..) kaj si oni milslijo o tem. Mene bi precej motilo zongliranje z smrtmi napram ekonomiji (in resne drzave bi lahko imele in zaloge in nacrte za kako dva tri mesecno krizo, ne pa da se po enem tednu reci sesuvajo, ce ze pobirajo davke in tako naprej). Jasno mi je, da se ekonomija ne sme kar ustaviti in mislim, da upocasnevanje ni isto kot totalni lockdown (ki ga nikjer ni, tudi v italiji se dela), in ce se malo upocasnis, ne bo konec sveta. Prizadane lahko in bo vec ljudi, ampak, stvari se bodo pocasi normalizirale, je perspektiva, ki je umrli nimajo. Kdo lahko odloca kje je meja, 10 smrti, 100 smrti, 1000? V koncni fazi, bodo socialni in ne vem kaj Svedi, pustili precej ne terminalno bolnih in starih umreti... Pa nej tale Tegnell to obraca kakor hoce...

Tudi jaz sem z zmajem pristal dvakrat ali trikrat v Malem polju pri Colu, večkrat pa sem tam pristal z jadralnim padalom. Štartal pa sem "na Strmcu".

Danes popoldne pa v hribe( samo do meje občine) ,katere še iz mladosti poznam kot svoj žep ampak jih zadnja leta premalo obiskujem Odlično je bilo Moram večkrat ponovit glede na to da ima občina 78,9 km2 lahko karantena še kar traja, idej za izlete še pa še Zadnja slike je mravljišče v velikosti 3m2

Dons ma tamala ustvarjalni navdih

Na motorju...

Končno sem zmontiral še pumpo od sklopke, tko da zdej je komplet Za konec pa še par slik prej/potem

Direktno sicer ni za v to temo, povezano pa je.......ampak.....včasih smo energijo kurili na športnih igriščih, al pa pri domačih opravilih. Danes pa....prezašičena, zdolgočasena mularija...starsi pa brez vpliva. Pa tisto drugo...22 letnika ovirala postopek.....se spomnim plesov tam konec osemdesetih....na enem se ga je eden prekomerno nalezel in je težil podolgem in počez vsem in vsakomur. Ko je po prihodu milice dajal izjavo, se je vmešal en njegov kolega in začelj nekaj težiti miličniku. Po prvem opozorilu je že letelo po njem z pendrekom.....danes pa.... https://siol.net/novice/crna-kronika/na-pokrovu-motorja-prevazala-prijatelja-24-letnik-po-trcenju-umrl-523108

Še malo informacij za nas in drugače misleče. https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ali-svedska-strategija-brez-karantene-dejansko-deluje/520430

Dej Roberts umiri se malo. Kaj nažigaš s to oh in sploh gledanostjo dirke. Pa saj ljudje trenutno nimajo kaj drugega delati, kot spremljati bedarije po TV in spletu. Če je virtualno valjanje po peskovniku zate napeta dirka, pa začni spremljati sinhrono plavanje.... Tisto je šele napeto.

Včeraj en krog po občini, pooočččasi, pa pogledi nekaterih kolesarjev, kot da sem kriminalc,...

Jebemti korono! Dans sva z Zivimnorcem mal papcala, pol pa še spimpala njegove izpuhe ? zdej oa sam še na dovoljenje počakamo, da vidmo, kak grmi tole

Kenny, to sam ti gledas no.

Še zmeraj mi ostane ribolov in okopavanje ter zalivanje vrta...pa žepni biljard.. Jaz grem še zmeraj ven na pir... ... v garažo...

Kaj ima strah pri tem... Pravzaprav ima: ni me strah korone (je malo nelagodja, previdnosti), strah me je misljenja, da so ljudje pogresljivi. Se enkrat preberi moj post. Sploh del, v katerem govorim, da rad prenesem tudi osebno krizo, kot pa "nekaj" vec smrti. Se strinjam z marsicem napisanim, sem tudi povedal, da bi mogoce moralo zdravstvo manj zapreti vrata, tudi sam cakam se na neke preiskave... Govorim o zamahevanju z roko, ah se mormo prekuzit, poglejte Svedi se bodo, ipd. Svedi so se tako odlocili, pa kaj? Verjetno imajo in mocnejse zdravstvo in socialo. Pa vec kapapcitet. Itd. Skoraj sigurno se mi ne moremo meriti s tem. Ljudi s potrebnimi potrebami so samo v Spaniji zapustili, pri nas ne. Nacrtno recesijo? Vsi, mi, nemci itd, VSI so se odlocili za recesijo kot nacrt? Mislis, da mogoce, samo mogoce, so pa pac vzeli recesijo kot nujno zlo, da se resi cimvec zivljenj? Ne samo mlade druzine, kar nekaj jih/nas bo dihalo na skrge... Kljucna beseda zame niso skrge, ampak dihati. Statistika preteklih let, Bergamo: 20 pogrebov na teden. Statistika 2020: 500+. Italija se ni odlocila za neukrepe, samo zamudila je. Da, ima staro prebivalstvo. Ampak velika vecina jih se ne bi kmalu umrla, so pac imeli bolezni in bili na zdravili, se leta verjetno. In staro prebivalstvo je znak dobrega zdravstva, ni Italija neka drzava brez zdravstva... Mogoce ne delis mojega misljenja, bi ga pa oznacil za nerazumskega?

Ne trdim nasprotno. Ampak kdo lahko odloci koliko naj jih umre? Jasno mi je tudi, da bodo problemi, tezave, financne ipd. Sem jih ze imel, sem se izvlekel, se malce kopicijo nove, pa bom ze... Pac ne bo moto dopusta letos, veliko kilometrov manj, okna bodo pocakala.... Ce bo zaradi tega SAMO ena smrt nekoga manj, ki bi lahko imel se 5 let, bom zadovoljen... Vsak drugacen pogled na zadevo pa ni lep. Naj podelajo, sam da bom mel prej denar... Zdravstvene tezave nam skoz molijo pod nos: cimprej odprite zdravstvo, vsi so verjetno prevec zaprli zdravstvo. Ampak to je nekaj drugega kot pustiti kafice, velike dogodke odprte...

Na koncu bodo povsod približno enake številke, le na Svedskem bo hitreje šlo vse mimo z manj posledicami...

Po moje je ta tema primerna za Adriana iz Splita. Model je zunaj pa je malo povedal, kako se je imel z "Napoleonom" Najjaći motovlog na internetu

1200km guma? samomorilska vožnja, ne more biti drugo oziroma uničevanje gume, kot če bi driftal z avtom pri normalni vožnj je to nemogoče

Še ena madam letnik 2007, kmalu se približuje obletnica posvojitve. Res mi pride na misel komad Nece Falk Najmočnejši ostanejo. Danes ima spet pedikuro, manikuro (škrc, škrc in brus brus z Dremel mašinco) na njeno žalost sem našla tinkturo za njene zobe (upsi, nekdo se je polenil z umivanjem njenih zob).

Ni šwoh tale Wobčina

tudi jas po brežiški obćini tri dni ,samo 250 km,vendar strogo po občini.

Nauk te zgodbe: Če ne znaš tujih jezikov, uporabi motorko. ?

Pri Mitasu so še celo cufki orenk. Tale me zeza že ravno ene dva dni. Vsi so nekako popustili, ampak tale se pa ne da in ne da!!

v avtodomih ga vozijo?

Ne ljubi se mi razlagati. Večina je že bila zapisanega. Kdo pa lahko odloča: - da bomo imeli načrtno recesijo - da bodo trpele družine, kjer bodo starši izgubili službo - da bo naša mladina (mlade družine) zopet dihala na škrge - da bi rad šel k zdravniku pa ne morem, da bodo nekateri prišli prepozno in bo ... - da imamo ljudi s posebnimi potrebami - pa poglej teh linej bi lahko še naštel. Zadevo je potrebno gledati razumsko in ne skozi strah, pa malo prečekirati statistiko preteklih let. Medije pa vzet malo z rezervo. Njihova naloga je narediti zadevo čimbolj prodajano.

Problem so ranljive skupine in starejši, te je smiselno zaščitit, kar so tudi Švedi naredili, med mlajšimi naj ne bi bil večji procent težje obolelih...

Na ms se primerja vse,kratki,dolgi, jajca, hruske,buce ,kumare,tko da se komot se treser pa gs mal primerjata,zajebancija.Ampak ce das na treserja enduro gume pol pa lahko primerjamo a ne. ?

na telefon si daš offline navigacijo pa je mir (npr. igo/primo/nexgen)

Za vožnjo od mesta do naslednjega mesta običajno ni problema, zadoščajo smerokazi in karta. Pri vožnji skozi večje mesto z gostim prometom pa zelo prav pride namenska naprava ali pa obilica časa in jeklenih živcev. Kaj vzeti od navigacijskih naprav je odločitev povsem odvisna od vsakega posameznika in njegovih potreb in pričakovanj. Vsake se je potrebno navaditi, jo spoznati in se je predvsem naučiti uporabljati. In ne pozabit, tudi ob posedovanju navigacije je potrebno vzeti s sabo tudi dobro staro avtokarto!

Naša občina je dolga samo 10km, od tega 5km mesto samo. K sreči se najdeta dobra dva kilometra prazne ceste. Kaj več si človek ne upa želeti v teh cajtih. g.

Nedelja dopoldne / Velika noč / Danes sem občinski meji z občinama Cerkno in Logatec obiskal še s kolesom / / Med vožnjo sem srečal mnooogo kolesarjev.

Sem šel pogledat, ce je kaka žurka kje

Danes padla neplanirana fura do Postojne (službeno prosim, da ne bo kakih nepotrebnih komentarjev) čez kar nekaj občin in policijsko kontrolo v Ljubljanski občini točneje na Barju. So me detajlno prečekirali, sreča sem pred furo vrgel v kufer potrdilo firme, da imam gradbišče v Postojni. Policaji korektni, smo se še malo pohecali preden sem šel, zgleda sicer kontrola taka kot, da bi lovili najmanj 20 zapornikov, ki so pobegnili iz zapora . V glavnem srečal malo motoristov, pomahal vsem. Je pa tale fotka "padla" ko sem se na poti nazaj spomnil, da se nisem javil moji dragi, da sem še cel in da sem prispel na cilj, saj veste ono: " Javi se ko boš tam. Saj veš, da imam slabe spomine na Veliko noč (nesreča pred kar nekaj leti)." "Da draga bom draga". Ma k...c sem pozabil čim sem zajahal in razjahal motor. V glavnem pasal spet ko budali šamar.

Da malo obudim temo. Po dolgem planiranju in pridobivanju €€€ in delov sem se končno lotil vzmetenja na mojei 950. Plan za vzmetenje je servis, zamenjava vzmeti, sprememba hidravlike in podaljšanje na 265mm Prvo sem se posvetil zadnjemu amortizerju. Nabaviti je bilo treba novo vzmet, nekaj shim-ov in pa podložko za podaljšanje. Ko sem imel vse dele pripravljene, sem našel specialista za vzmetenje, ki bo poservisiral in predelav amortizer. Zadnjih amortizerjev nikoli ne delam sam, ker nimam ustreznega orodja in jih raje pošljem profiju. Pred tem sem za zadnje amortizereje na EXC-jih uporabljal Čarman-a, tokrat pa sem se zaradi obsega dela in nekaj bolj specijalnih želj obrnil na Premium Workshop v Mariboru. Spodnje slike so od g. Alena, ki je delal na vzmetenju. Amortizer v delih: Znotraj je bil amortizer v zelo slabem stanju. To je bil prvi servis od novega (16let in 96.000km). Na srečo se je dalo amortizer rešit, brez prevelikih stroškov. So pa bili določeni interni deli potrebni menjave. Pred dostavo amortizerja sva se še dogovorila za montažo SKF tesnilne glave, ki je malo dražja od originala ampak naj bi bila bolša v pogledih tesnenja, drsenja in življenske dobe (to še vedno ne pomeni da se amortizer lahko servisira vsakih 16 let ) Evo, en oživljen in lep amortizer za 950. Ko ga je poštar dostavil, se nisem mogel zadržat in sem ga takoj zmontiral. Tale oranžna vzmet bolj paše kot bela Tako, tisti ki še niste oz. že dolgo niste imeli vzmetenja na servisu, toplo priporočam, da ga naredite prav tako pa lahko brez slabe vesti priporočim Premium Workshop za servis vzmetenja. Komaj čakam da dokončam še vilce in grem na prvo testno vožnjo